Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52009XC0926(03)

    Objava vloge za registracijo na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

    UL C 232, 26.9.2009, p. 22–26 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    26.9.2009   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 232/22


    Objava vloge za registracijo na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

    2009/C 232/12

    Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006. Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

    ENOTNI DOKUMENT

    UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

    „CASTAÑA DE GALICIA“

    ES št.: ES-PGI-0005-0609-21.06.2007

    ZGO ( X ) ZOP ( )

    1.   Ime ZGO:

    „Castaña de Galicia“

    2.   Država članica ali tretja država:

    Španija

    3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

    3.1   Vrsta proizvoda (kot v Prilogi II):

    Skupina 1.6 –

    Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

    3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1:

    Zaščitena geografska označba „Castaña de Galicia“ se uporablja za plodove avtohtonih galicijskih kultivarjev evropskega kostanja (Castanea sativa, Mill.), ki so namenjeni za prehrano ljudi in se tržijo sveži ali zamrznjeni.

    Med te kultivarje spadajo vsi lokalni ekotipi iz izborov, ki so jih skozi stoletja opravili kmetovalci, da bi povečali njihovo produktivnost in kakovost. Njihova oblika in genetske sposobnosti so v celoti opisane in določene v primerjavi z ekotipi z drugih pridelovalnih območij v Španiji, na Portugalskem in v Franciji. Ti kultivarji se štejejo za nenadomestljivo dediščino v smislu rastlinskih genskih virov za ohranitev biotske in genske raznovrstnosti ter imajo pravno opredeljen status „ohranjevalnih sort“.

    V teh okoliščinah je ohranitev tradicionalnih metod gojenja kostanja v Galiciji sčasoma omogočila izbor homogene celote avtohtonih kultivarjev, na katerih temelji sloves galicijskega kostanja.

    Glavne značilnosti kostanja „Castaña de Galicia“ so:

    tanek, svetleč perikarp rjave barve,

    tanka ovojnica (membrana), ki se le rahlo zajeda v seme in jo zlahka olupimo,

    sladek okus ter čvrsta in nemoknata tekstura,

    vsebnost vlage v nabranih plodovih je med 50 in 60 %,

    ježica navadno vsebuje največ tri plodove,

    povprečna vsebnost ogljikovih hidratov znaša 59,5 % (povprečje suhe snovi), kar je več kot na vseh drugih pridelovalnih območjih v Španiji,

    zelo majhna povprečna deleža razpokanih plodov (4,5 %) in plodov z deljenimi jedri (2,1 %). Galicijski kostanj ima v primerjavi z drugimi pridelovalnimi območji v Španiji najmanjšo skupno vrednost teh dveh parametrov.

    Po tej predstavitvi povprečnih vrednosti, ki veljajo za galicijski kostanj, so v nadaljevanju naštete značilnosti, ki po pobiranju veljajo za kostanj z zaščiteno geografsko označbo „Castaña de Galicia“, in sicer:

    najnižja vsebnost vlage je 50 %, najvišja pa 60 %,

    največ 12 % plodov z deljenim jedrom,

    minimalni delež ogljikovih hidratov znaša 55 %,

    največ 120 svežih plodov na kilogram oz. 200 zamrznjenih plodov.

    V posameznem pakiranju kostanja z ZGO „Castaña de Galicia“ je lahko do največ 5 % plodov, ki ne ustrezajo zahtevanim specifikacijam.

    Postopek zamrzovanja je namenjen izključno podaljšanju obstojnosti proizvoda, pri čemer to ni predelava v ožjem smislu, tako da imajo sveži in zamrznjeni proizvodi enake fizične, kemične in organoleptične značilnosti, kot so navedene zgoraj.

    3.3   Surovine (samo za predelane proizvode):

    3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

    3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

    Razen gojenja samega ni posebnih postopkov, ki bi jih bilo treba izvajati na opredeljenem geografskem območju.

    3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

    Kostanj z ZGO „Castañas de Galicia“ se na trgu svežih proizvodov trži v mrežastih vrečah ter embalaži iz rafije ali blaga. Zamrznjeni proizvodi se tržijo v embalaži iz materialov, ki so primerni za živila in dovoljeni z zadevno zakonodajo. V obeh primerih so dovoljene naslednje pakirane količine: 500 g, 1 kg, 2,5 kg, 5 kg, 10 kg, 15 kg, 20 kg in 25 kg. Dovoljeni so tudi drugi načini pakiranja, če ne škodujejo kakovosti proizvoda.

    3.7   Posebna pravila za označevanje:

    Na embalaži za kostanj, ki se trži pod zaščiteno geografsko označbo „Castaña de Galicia“, morata biti trgovska etiketa posameznega proizvajalca/pakirnice in etiketa ZGO z zaporedno alfanumerično oznako, ki jo odobri in izda nadzorni organ, skupaj z logotipom zaščitene geografske označbe.

    Na trgovski etiketi in etiketi ZGO mora biti obvezno navedeno Zaščitena geografska označba „Castaña de Galicia“.

    Na etiketah predelanih proizvodov (kostanjev pire, kostanjeva krema, kostanjevi sirupi, kostanjevi likerji, kandiran kostanj, čokolada s kandiranim kostanjem itd.) je lahko navedeno, da je bil za pripravo uporabljen kostanj z ZGO „Castaña de Galicia“, vendar samo, če se pri surovini upoštevajo zahteve iz specifikacije.

    4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja:

    Geografsko območje zaščitene geografske označbe „Castaña de Galicia“ obsega del ozemlja avtonomne skupnosti Galicija, ki na zahodu meji na gorovje Dorsal gallega, na severu pa na gorovje Sierro del Xistral.

    Z upravnega vidika pridelovalno območje tako obsega:

    provinco A Coruña: pokrajino Terra de Melide ter občini Arzúa in Boimorto (pokrajina Arzúa),

    celotno provinco Lugo, razen občin O Vicedo, Viveiro, Xove in Cervo (zahodni del pokrajine Mariña), Burela in Foz (osrednji del pokrajine Mariña) ter Barreiros in Ribadeo (vzhodni del pokrajine Mariña),

    vse občine v provinci Ourense,

    provinco Pontevedra: pokrajini Tabeirós-Terra de Montes in Deza, občine Cotobade, A Lama in Campo Lameiro (pokrajina Pontevedra) ter občina Cuntis (pokrajina Caldas).

    Za to opredeljeno pridelovalno območje so značilni količine padavin, temperature, podnebje, nadmorska višina in sestava tal, ki so idealni za gojenje kakovostnega kostanja.

    5.   Povezava z geografskim območjem:

    5.1   Posebnost geografskega območja:

    Za opredeljeno geografsko območje so značilne ugodne podnebne razmere, ki omogočajo zdrav razvoj pridelka in visoko kakovost galicijskega kostanja (zmerne temperature skozi celoten razvoj in zorenje ploda ter vlažnost okolja, ki omogoča visoko stopnjo vlage znotraj ploda, sta značilnosti, ki dajeta proizvodu visoko kakovost).

    Posebnosti geografskega območja ZGO, neposredno povezane s parametri, ki naj bi bili idealni za kostanj, so podrobneje opisane v spodnjih odstavkih:

    količina padavin: za pridelovalno območje je značilna zelo velika količina padavin, saj skupna letna količina znaša 1 000 mm, vendar je za dežni režim značilno obdobje poletne suše, ki se konča septembra, obe ti značilnosti pa ugodno vplivata na kakovost kostanja. Izključena so območja v Galiciji, ki so najbližja obali in na katerih so presežene priporočene vrednosti za gojenje proizvoda,

    temperatura: na območju so povprečne letne temperature med 6 °C in 14 °C, kar je znotraj razpona, priporočljivega za kostanj (med 3 °C in 16 °C), z visokimi poletnimi temperaturami, ki ugodno vplivajo na zorenje in razvoj plodov,

    povprečne padavine/temperature: vzhodna polovica Galicije ima najugodnejši režim padavin in temperatur za kostanj, saj se ta vrsta najbolje razvija v okoljih z določeno vlažnostjo, ki pa ne sme biti prevelika, saj bi lahko povzročila razvoj bolezni, kot sta črnilovka in kostanjev rak,

    nadmorska višina: opredeljeno območje ustreza nadmorski višini, najprimernejši za gojenje kostanja (od 400 m do 900 m, vendar ne več kot 1 200 m),

    prst in sestava tal: območje v glavnem sestavljajo prsti, ki so se razvile na granitnih in metamorfnih kamninah (skrilavci in glinasti skrilavci) in imajo ilovnato sestavo z veliko organskimi snovmi, nizkim pH in zmerno vsebnostjo apnenca ter naj bi bile najprimernejše za gojenje kostanja.

    Kostanj je kultura z veliko okoljsko vrednostjo, ki je popolnoma prilagojena pedoklimatskim razmeram, ki prevladujejo v visokogorju in sredogorju v notranjosti Galicije, kjer je najkonkurenčnejša možnost za poljedelstvo. Zgodovinski razvoj gospodarjenja z zemljišči in načinov njihove uporabe (v korist hitro rastočih drevesnih vrst ter gojenja koruze in krompirja) je sam po sebi postal dejavnik, ki je dodatno prispeval k zadevni geografski opredelitvi.

    5.2   Posebnost proizvoda:

    Poleg posebnosti, ki je posledica sestave tal in podnebnih razmer na pridelovalnem območju, ki so navedene v prejšnji točki in ugodno vplivajo na optimalen razvoj plodov, pridelava galicijskega kostanja temelji na dolgotrajnem izboru, ki so ga galicijski kmetovalci skozi stoletja opravljali v tako imenovanih „soutos“ (nasadi enako starih ali podobnih dreves, pri katerih se uporabljajo enake gojitvene tehnike). Človeški dejavnik, ki je bil prisoten v skrbnih tradicionalnih gojitvenih tehnikah, je tako imel vodilno vlogo pri nenehnem procesu žlahtnjenja (glede produktivnosti in kakovosti), ki je pripeljal do vrste avtohtonih ekotipov, iz katerih je izšel kakovostni galicijski kostanj, kot ga poznamo danes. Preplet vseh teh dejavnikov je temu kostanju dal sloves in ugled, ki ju uživa dandanes.

    Način pridelave v tako imenovanih „soutos“, ki se še vedno uporabljajo, kaže na povezavo med zadevno kulturo in tradicijo pri pridelavi kostanja v Galiciji, pomemben pa je tudi kot vir rastlinskega materiala, ki ga je mogoče uporabiti v novih nasadih kostanjev, ki se obdelujejo s sodobnimi gojitvenimi tehnikami.

    Med značilnostmi, ki dajejo galicijskemu kostanju posebno kakovost v primerjavi s kostanjem z drugih pridelovalnih območij, je treba poudariti naslednje:

    tanka ovojnica, zaradi katere plod dosti lažje olupimo,

    majhen delež deljenih plodov, kar enako kot značilnost iz prejšnje točke bistveno prispeva k lažjemu lupljenju,

    visoka vsebnost vlage, ki je zelo cenjena lastnost pri uživanju svežih plodov, pa tudi pri pripravi predelanih proizvodov,

    majhen delež razpokanih plodov, kar bistveno zmanjša izvržek,

    visoka vsebnost škroba, ki po pretvorbi v sladkorje daje kostanju slajši okus (naravna hidroliza, ki nastane pri zorenju, in hidroliza, ki jo spodbudimo s toplotnimi postopki).

    5.3   Vzročna zveza med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (za ZOP) ali posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda (za ZGO):

    Kostanj je v gozdovih Galicije prisoten že od pleistocena, medtem ko njegovo kultiviranje in začetek gojenja segata v čas Rimskega imperija. Pozneje, v srednjem veku, sta mu nov zagon dala duhovščina in plemstvo, ki sta razširila gojenje kostanja, neločljivo povezano z gojenjem trte.

    Izbor in razmnoževanje visokokakovostnih avtohtonih sort kostanja, ki so navadno primerne za mešan namen (les in plodovi), sta torej starodavni dejavnosti. Tudi dejstvo, da je bila za Galicijo v preteklosti značilna velika razpršenost prebivalstva, ki je naseljevalo praktično vse ozemlje (obalna območja, osrednje planote, doline in gorovja), je pripomoglo k izboru številnih sort z različnimi sposobnostmi prilagajanja okolju; kostanj je tako odlično prilagojen podnebnim razmeram in značilnostim tal, plodovi imajo malo deljenih jeder, so primerno veliki, imajo malo razpok itd.

    Dejstvo, da je kostanj popolnoma prilagojen okoljskim razmeram na opredeljenem geografskem območju (posebnost geografskega območja), že samo po sebi daje visoko kakovost proizvodu, ki izhaja iz logične povezave med zdravim razvojem vrste in pridobivanjem kakovostnih plodov. Zmerne temperature skozi celoten razvoj in zorenje kostanja ter visoka stopnja vlažnosti v okolju, ki je značilna za pridelovalno območje, dajejo plodovom tudi precej velik delež vlage, kar je zelo cenjeno pri uživanju svežih plodov in njihovi uporabi kot surovina za predelane proizvode.

    Poleg tega je gojenje v tako imenovanih „soutos“ pomenilo tradicionalen proizvodni model v galicijski pridelavi kostanja. Del tega sta bila postopen izbor in kultiviranje kostanja v smislu produktivnosti in kakovosti, kar je pripeljalo do vrste lokalnih ekotipov, iz katerih so izšli avtohtoni kultivarji, ki se pridelujejo danes ter na katerih temeljita kakovost in sloves galicijskega kostanja.

    Ugled galicijskega kostanja se kaže v dobrem položaju, ki ga ima na španskem trgu. Nekatere vrste kostanja drugega porekla se prodajajo celo pod posebno označbo „galicijski“, kar dokazuje njegov sloves. Med številnimi omembami v strokovni literaturi, ki potrjujejo zgodovinski sloves galicijskega kostanja, naj navedemo naslednje:

    številni pisni viri, ki jih hranijo v galicijskih samostanih in ki pričajo o pomembnosti kostanja v Galiciji v srednjem veku. Ti pisni viri so navedeni v različnih delih, med katerimi sta zlasti „El priorato benedictino de San Vicenzo de Pombeiro y su colección diplomática en la Edad Media“ in „El monasterio de S. Clodio do Ribeiro en la Edad Media: Estudio y Documentos“ avtorjev M. Lucasa Álvareza in P. Lucasa Domíngueza, pa tudi „Colección Diplomática do mosteiro cisterciense de Sta. María de Oseira“ avtorja M. Romaníja Martíneza,

    Alexandre Dumas v potopisu „De Paris à Cadix“ iz leta 1847 omenja, kako kakovosten je galicijski kostanj,

    dejstvo, da Abel Bouhier v delu z naslovom „La Galice: essai géographique d'analyse et d'interprétation d'un vieux complexe agraire“ kostanje šteje za eno od najznamenitejših značilnosti galicijske kmetijske pokrajine,

    številne omembe prireditev ob prazniku „magosto“ (ljudski praznik, ki ga slavijo v številnih krajih po vsej Galiciji in pri katerem ima glavno vlogo kostanj), kot je prireditev, ki jo Manuel Murguía navaja v delu „Historia de Galicia“ (1865), če navedemo samo eno od številnih,

    prvo mesto v kulinaričnem smislu, ki ga ima galicijski kostanj v kuhinjskih receptih, na primer v receptih, ki jih Manuel Puga y Parga (1874–1917) predlaga v knjigi „La Cocina Práctica“ (1905), pa tudi v številnih jedeh, ki jih Álvaro Cunqueiro opisuje v delu „La Cocina Gallega“ (1973).

    Posredno lahko pomen galicijskega kostanja, njegov sloves in veljavo dokažemo tudi s proučitvijo zadetkov na internetu za ključni besedi „galicijski kostanj“ v primerjavi z zadetki za kostanj drugega porekla. Na primer, iskanje z brskalnikom Google, izvedeno 20. novembra 2008 za ključni besedi „castaña/s gallega/s“ (v španščini) in „castaña/s galega/s“ (v galicijščini), je prineslo 5 600 zadetkov, v primerjavi s tem pa manj kot 200 zadetkov za ključni besedi „castanã/s española/s“ ali celo manj kot 20 rezultatov za kostanj drugega porekla (Asturija, Andaluzija ali Estremadura).

    Sklic na objavo specifikacije:

    Sklep z dne 3. novembra 2006 o odobritvi vloge za registracijo zaščitene geografske označbe „Castaña de Galicia“.

    Diario Oficial de Galicia número 219, del día 14 de noviembre de 2006 (Uradni list Galicije, št. 219, 14. novembra 2006).

    http://dxosi.xunta.es:90/Doc/Dog2006.nsf/FichaContenido/234BE?OpenDocument


    Top