52009PC0554

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 21.10.2009

COM(2009) 554 konč.

2009/0165 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite v državah članicah (prenovitev)

{SEC(2009) 1376} {SEC(2009) 1377}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Ozadje predloga

1.1. Razlogi za predlog in njegovi cilji

Ta predlog je prenovitev Direktive Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah[1] (v nadaljnjem besedilu: direktiva o azilnem postopku).

Prispevki zainteresiranih strani, zbrani kot odziv na posvetovanja o zeleni knjigi[2], so pokazali, da obstajajo številne različne postopkovne ureditve na nacionalni ravni in razlike v stopnji postopkovnih jamstev za prosilce za azil, ki so zlasti posledica dejstva, da Direktiva državam članicam trenutno omogoča visoko stopnjo diskrecije. Zato ni možno, da bi Direktiva zadostno podpirala direktivo o zahtevanih pogojih[3] in zagotavljala podrobno obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito v skladu z mednarodnimi obveznostmi držav članic in njihovimi obveznostmi v Skupnosti glede načela nevračanja.

Kot je bilo napovedano v Načrtu politike azila[4], je ta predlog del pobud, katerih cilj je zagotoviti višjo raven uskladitve in boljše standarde mednarodne zaščite v celotni Uniji. Predvideni ukrepi naj bi po pričakovanjih izboljšali skladnost instrumentov EU na področju azila, poenostavili, racionalizirali in uskladili postopkovne ureditve v celotni Uniji ter privedli do izdaje bolj utemeljenih odločb na prvi stopnji in tako preprečevali zlorabe in izboljšali učinkovitost azilnega postopka .

Ta predlog je povezan s predlogom Komisije za uredbo o ustanovitvi Evropskega urada za podporo azilu[5], katere cilj je med drugim zagotoviti praktično pomoč državam članicam, da se izboljša kakovost odločanja na področju azila.

Kar zadeva finančna in upravna bremena, ki so posledica predvidenih ukrepov za države članice, ki se zlasti zaradi geografske lege in demografskih razmer soočajo s posebnimi in nesorazmernimi pritiski na svoj azilni sistem, se bodo uporabila sredstva iz Evropskega sklada za begunce, da se tem državam članicam zagotovi ustrezna podpora in da se omogoči bolj poštena razdelitev bremen med vsemi državami članicami. Poleg tega bo Evropski urad za podporo azilu usklajeval in podpiral skupno ukrepanje ter tako pomagal državam članicam, ki se soočajo s posebnim pritiskom, v širšem smislu pa z združevanjem dobrih praks ter strukturirano izmenjavo strokovnega znanja in izkušenj na visoki ravni državam članicam pomagal najti stroškovno najbolj učinkovite načine za izvedbo predvidenih ukrepov.

1.2. Splošno ozadje

Prizadevanja za vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS) so se začela takoj po začetku veljavnosti Amsterdamske pogodbe maja 1999 na podlagi načel, ki jih je potrdil Evropski svet v Tampereju. Cilj prve faze skupnega evropskega azilnega sistema (1999–2005) je bil uskladiti pravne okvire držav članic na podlagi minimalnih standardov. Direktiva o azilnem postopku je bila zadnji od petih predpisov EU na področju azila. Njen namen je določiti minimalne standarde glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah.

Ta predlog je odziv na poziv Haaškega programa k predložitvi predlogov za instrumente druge faze Svetu in Evropskemu parlamentu, da bi bili sprejeti pred koncem leta 2010. Njegov namen je odpraviti pomanjkljivosti postopkov za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite ter zagotoviti višje in bolj usklajene standarde zaščite, kar bo pripomoglo k oblikovanju skupnega azilnega postopka in enotnega statusa, kot je določeno v sklepih Evropskega sveta iz Tampereja in potrjeno v Haaškem programu.

Podrobna analiza težav v zvezi s to direktivo, ki se nanašajo na priprave na njeno sprejetje, opredelitev in ocena možnosti politik ter opredelitev in ocena prednostne možnosti politike so del ocene učinka, ki je priložena temu predlogu.

1.3. Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Kar zadeva vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema, je ta predlog v celoti skladen s sklepi Evropskega sveta iz Tampereja iz leta 1999 in Haaškim programom iz leta 2004. Je tudi odziv na poziv Evropskega pakta o priseljevanju in azilu k predstavitvi predlogov za oblikovanje skupnega azilnega postopka z enotnimi jamstvi najpozneje do leta 2012, ki ga je Evropski svet sprejel 17. oktobra 2008[6].

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Komisija ima trenutno na voljo veliko informacij o izvajanju Direktive, vključno z izčrpnimi informacijami o pomanjkljivostih v zvezi s pogoji Direktive in načinom uporabe Direktive v praksi.

- Junija 2007 je Komisija predstavila zeleno knjigo , katere namen je bil ugotoviti možnosti za oblikovanje druge faze skupnega evropskega azilnega sistema. Odziv na javno posvetovanje je bilo 89 prispevkov različnih zainteresiranih strani . Vprašanja in predlogi, oblikovani med posvetovanji, so bili podlaga za načrt politik, v katerem so navedeni ukrepi, ki jih Komisija namerava predlagati, da se zaključi druga faza skupnega evropskega azilnega sistema, vključno s predlogom o spremembi direktive o azilnem postopku. Komisija je podrobno proučila ukrepe za prenos direktive v nacionalne zakonodaje , ki so jih uradno predložile države članice.

- Poleg tega so o izvajanju Direktive in možnih načinih za odpravo vrzeli, ki trenutno obstajajo v okviru Skupnosti o azilnem postopku, razpravljali na šestih strokovnih srečanjih , ki jih je Komisija organizirala med februarjem 2008 in januarjem 2009. Na posvetovanjih so sodelovali vladni strokovnjaki (organizirana so bila štiri strokovna srečanja, in sicer 25. februarja 2008, 29. septembra 2008, 25. novembra 2008 in 12. januarja 2009), nevladne organizacije (8. januarja 2009), Visoki komisariat Združenih narodov za begunce in pravni strokovnjaki, ki v nacionalnih postopkih pravno svetujejo prosilcem za azil (17. marca 2008), osredotočena pa so bila na ključne elemente Direktive. Ta posvetovanja so Komisiji zagotovila dragocene informacije glede področij, ki naj bi jih ta predlog obravnaval. Strani, ki so sodelovale v posvetovanjih, so izrazile splošno soglasje glede nadaljnje uskladitve postopkovnih ureditev in zagotovitve ustreznih jamstev prosilcem za mednarodno zaščito, kar bi omogočalo učinkovito in pošteno obravnavanje njihovih zahtevkov v skladu z direktivo o zahtevanih pogojih. Nekatere države članice so poudarile, da je treba ohraniti določeno stopnjo prožnosti pri organizaciji azilnega postopka in postopkovno ureditev, namenjeno preprečevanju zlorab, medtem ko so druge izrazile, da bi bilo pomanjkljivosti sedanjega okvira bolje odpraviti s praktičnimi ukrepi sodelovanja kot z zakonodajno intervencijo.

- Po naročilu Komisije je bila izvedena zunanja študija obstoječih dokazov in izsledkov posvetovanj.

- Na podlagi številnih podrobnih vprašalnikov , ki jih je Komisija poslala vsem državam članicam in zainteresiranim stranem iz civilne družbe, so bili zbrani dodatni podatki.

- Pomembne informacije o izvajanju Direktive so dala tudi poročila o projektih, ki jih sofinancira Evropski sklad za begunce , in poročila o azilnih postopkih držav, ki sodelujejo pri medvladnih posvetovanjih ( modra knjiga ).

Na podlagi prispevkov, ki so odziv na zeleno knjigo, in posvetovanj z vladnimi strokovnjaki in strokovnjaki civilne družbe, pripomb akademikov, odgovorov držav članic na vprašalnike ter analize ukrepov za prenos, ki jo je opravila Komisija, sta bili ugotovljeni dve glavni težavi, in sicer: da so minimalni standardi (a) nezadostni in (b) ohlapni, zato ne morejo zagotavljati poštenega in učinkovitega obravnavanja prošenj. Komisija se je ob upoštevanju velikih vrzeli, na katere so opozorili številni strokovnjaki in zainteresirane strani, odločila predlagati postopkovna jamstva in opredelitve, ki so ključni za sprejemanje zanesljivih odločitev v skladu z direktivo o zahtevanih pogojih. To med drugim vključuje jamstva, katerih namen je dati prosilcu dejansko možnost za utemeljitev njegove prošnje za mednarodno zaščito, posebna jamstva za ranljive prosilce in ureditve o kakovostnem odločanju. Ti standardi so bistveni za preprečevanje zlorab in ohranitev celovitosti azilnega sistema. V tem smislu predlog Komisije upošteva tudi pomisleke, ki so jih izrazile države članice glede ponavljajočih se in očitno neutemeljenih prošenj. Namen tega predloga je torej določiti potrebne pogoje, da bo azilni postopek v Skupnosti dostopen, učinkovit, pošten in da bo upošteval razmere posameznika.

Pravni elementi predloga

3.1. Povzetek predlaganih ukrepov

Glavni cilj tega predloga je zagotoviti višje in bolj usklajene standarde glede postopkov za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite, ki bi zagotavljali ustrezno obravnavanje potreb državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva po zaščiti v skladu z mednarodnimi obveznostmi držav članic in njihovimi obveznostmi v Skupnosti.

Namen predloga je izboljšati učinkovitost in kakovost odločanja s „ predhodnimi“ storitvami, nasveti in izkušnjami ter spodbujati države članice, da na prvi stopnji v razumnem roku izdajo utemeljene odločbe . Večja učinkovitost in kakovost azilnega postopka bi morala (a) državam članicam pri mešanih prihodih omogočiti hitrejše razločevanje med prosilci za azil in drugimi migranti ter s tem najugodnejšo uporabo človeških in upravnih virov, ki so potrebni za začetek in konec veljavnih postopkov (vrnitev, azil, humanitarni status, izročitev itd.); (b) organom, pristojnim za odločanje o azilu, na podlagi popolno in pravilno ugotovljenega dejanskega stanja zahtevka omogočiti sprejemanje utemeljenih odločb, bolje utemeljiti negativne odločbe in zmanjšati tveganje, da jih bodo organi na višji stopnji razveljavili; (c) uradnim osebam na področju azila olajšati prepoznavanje primerov neutemeljenih in nedopustnih prošenj, vključno s tistimi, ki temeljijo na lažni identiteti ali državljanstvu ; (d) zmanjšati stroške držav članic za sprejem in podpreti njihova prizadevanja za odstranitev neuspešnih prosilcev za azil z njihovega ozemlja , saj bodo kakovostne odločitve hitreje sprejete, v več primerih pa bo dokončna že odločba, izdana na prvi stopnji. Resnični begunci in osebe, ki potrebujejo subsidiarno zaščito, bi lahko hitreje uveljavljali upravičenja iz direktive o zahtevanih pogojih.

Namen predloga je tudi poenostaviti in uskladiti postopkovne opredelitve in mehanizme ter izboljšati skladnost instrumentov na področju azila. To bi moralo med drugim omejiti pojav sekundarnih gibanj prosilcev za azil med državami članicami, in sicer v obsegu, v katerem so takšna gibanja posledica različnih postopkovnih ureditev.

V tem smislu predlog obravnava naslednja vprašanja:

1. Usklajenost različnih instrumentov na področju azila

Da se omogoči usklajena uporaba pravnega reda s področja azila in poenostavijo veljavni ukrepi , predlog določa skupen postopek in tako pojasnjuje, da bi bilo treba prošnje obravnavati ob upoštevanju obeh oblik mednarodne zaščite iz direktive o zahtevanih pogojih. Predlog podrobneje določa pravila, ki se uporabljajo v skupnem postopku, kot je obvezna faza obravnave potreb po zaščiti v zvezi s statusom begunca in subsidiarne zaščite, v skladu s predlogom pa veljavna pravila o odvzemu statusa begunca veljajo tudi za odvzem subsidiarne zaščite. Te spremembe izražajo dolgotrajen cilj politike Komisije s področja azila[7], njihov namen pa je zagotoviti usklajenost s direktivo o zahtevanih pogojih. Poleg tega za razjasnitev stvarnega obsega Direktive predlog jasno določa, da postopkovna načela in jamstva iz direktive o azilnem postopku veljajo tudi za prosilce, ki so stranke v postopkih na podlagi dublinske uredbe[8] v drugih državah članicah, ter poudarja, da implicitni umik prošnje za prosilce ne bi smel biti ovira pri ponovnem vstopu v azilne postopke v pristojni državi članici.

2. Dostopnost postopkov

Predlog določa številna jamstva, katerih namen je povečati dostopnost azilnih postopkov. Najprej jasno določa, da Direktiva velja v ozemeljskih vodah, in navaja obveznosti mejnih straž, policije in zaposlenih v objektih za pridržanje. Določa tudi rok za dokončanje formalnosti v zvezi z vložitvijo prošnje in uvaja jamstva, katerih namen je pomagati dejanskim prosilcem za azil pri oblikovanju njihove prošnje za zaščito, ko so ti na mejnih prehodih ali v objektih za pridržanje pred odstranitvijo. Jamstva vključujejo dostop do informacij v zvezi s postopki, ki se uporabijo, če želi oseba zaprositi za mednarodno zaščito, dostop do organizacij, ki zagotavljajo pravno in drugo svetovanje prosilcem za azil, ter ureditev za zagotavljanje komunikacije med pristojnimi organi in zadevno osebo.

3. Postopkovna jamstva v postopku na prvi stopnji

Namen predloga je dvigniti splošno raven pravičnosti v azilnih postopkih, posledica česar bo bolj usklajena uporaba dogovorjenih postopkovnih načel in jamstev. Predlagane spremembe so v velikem obsegu posledica razvijajoče se sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti glede splošnih načel prava Skupnosti, kot so pravica do obrambe, načelo enakopravnosti strank v postopku in pravica do učinkovitega sodnega varstva. Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice je dodaten ključni vir za nadaljnji razvoj postopkovnih jamstev za prosilce za azil. V tem smislu je bistveni namen predloga zagotoviti prosilcem primerno in dejansko možnost, da utemeljijo svoj zahtevek za mednarodno zaščito in da zagotovijo, da pristojni organi tehtno ocenijo potrebe prosilca po zaščiti. Predlagane spremembe ob upoštevanju navedenega:

(a) zmanjšujejo obseg izjem od postopkovnih načel in jamstev iz veljavne direktive. Predlog zlasti črta možnost, da se osebni razgovor v postopku pospešenega obravnavanja ne opravi;

(b) uvajajo nova jamstva, kot je pravica do brezplačne pravne pomoči prosilcu za mednarodno zaščito v postopku na prvi stopnji;

(c) uvajajo posebna jamstva za ranljive prosilce za azil. Ta med drugim vključujejo tudi pravila glede zdravstveno-pravnih poročil, izvzema določenih kategorij prosilcev iz postopkov pospešenega obravnavanja ali mejnih postopkov, in postopkovne ureditve o elementih prošnje v primerih, ko je oseba preganjana na podlagi spola in/ali starosti.

Predvideni ukrepi bi med drugim pripomogli k preprečevanju zlorabe postopkov tako, da bi izboljšali zavedanje prosilcev o veljavnih zahtevah, posledica česar bi bilo tudi boljše izpolnjevanje postopkovnih obveznosti. Ukrepi bi podprli tudi prizadevanja organov, pristojnih za odločanje o azilu, da na podlagi popolno in pravilno ugotovljenega dejanskega stanja zahtevka sprejemajo neizpodbojne in utemeljene odločbe.

4. Postopkovne opredelitve in mehanizmi

Da bi dosegli cilj skupnega azilnega postopka, predlog usklajuje ključne postopkovne opredelitve in mehanizme ter bolje opredeljuje njihovo dejansko vlogo v azilnih postopkih. To so predvsem razlogi za nedopustnost, vključno s konceptom varne tretje države, postopek pospešenega obravnavanja in očitno neutemeljene prošnje, opredelitev naknadnih prošenj in koncept varne izvorne države. Opredelitve in mehanizmi Direktive bi morali biti bolj usklajeni in poenostavljeni , organom, pristojnim za odločanje o azilu, pa bi morali zagotavljati potrebna postopkovna orodja za preprečevanje zlorab oziroma odzivanje nanje ter hitro obravnavanje očitno neutemeljenih ali manj zahtevnih prošenj.

Glede sklepov o nedopustnosti predlog pojasnjuje, da bi moral imeti zadevni prosilec pred sprejetjem sklepa o nedopustnosti prošnje možnost, da organom izrazi svoje mnenje v zvezi z uporabo razlogov za nedopustnost prošnje. Poleg tega predlog črta opredelitev evropske varne tretje države in seznamu vsebinskih razlogov za uporabo opredelitve koncepta varne tretje države dodaja razloge za subsidiarno zaščito.

Predlog spreminja tudi veljavno ureditev postopkov za pospešeno obravnavanje, saj določa omejen in izčrpen seznam razlogov za pospešeno obravnavanje očitno neutemeljenih prošenj in poudarja, da bi moral imeti organ za presojo v takih primerih na voljo dovolj časa za podrobno obravnavo prošnje. Obenem predlog ohranja in še naprej razvija določbe Direktive, ki varujejo celovitost postopkov, zlasti glede obravnavanja zahtevkov, pri katerih gre za goljufijo ali zlorabo. V tem smislu spremembe uvajajo obveznost prosilca, da sodeluje s pristojnimi organi pri ugotavljanju njegove identitete in drugih elementih prošnje. To določbo bi bilo treba izvajati v skladu z veljavnimi standardi, ki državam članicam omogočajo, da zavrnejo prošnje, ki temeljijo na napačnih podatkih ali dokumentih glede identitete ali državljanstva prosilca, kot očitno neutemeljene in pospešijo njihovo obravnavanje.

Predvideni ukrepi o kakovostnem odločanju, vključno z ureditvijo osebnih razgovorov, strokovnim svetovanjem in usposabljanjem, bi morali dodatno okrepiti pripravljenost uradnih oseb na področju azila, da pravočasno prepoznajo primere goljufij in zlorab. Ti ukrepi so še podkrepljeni s poudarjanjem načela enotnega organa za presojo. Zadnja sprememba se prilagaja institucionalnim ureditvam večine držav članic ter je nepogrešljiva za zagotavljanje dostopnosti institucionalnih izkušenj in izdajanje utemeljenih odločb na podlagi popolno in pravilno ugotovljenega dejanskega stanja. To bi prispevalo tudi k uskladitvi azilnega postopka in izboljšanju kakovosti obravnavanja na prvi stopnji, s tem pa k preprečevanju zlorab postopkov.

Z uvedbo rokov za postopke na prvi stopnji se predlaga tudi racionalizacija azilnega postopka. Predvideni splošni šestmesečni rok se prilagaja zakonodajnim spremembam in/ali praksam večine držav članic, ki so bile zaprošene za mnenje v postopku priprave sprememb[9]. Za izboljšanje učinkovitosti obravnavanja so ključni zmanjšanje stroškov za sprejem, omogočanje odstranitve neuspešnih prosilcev za azil ter zagotavljanje hitrejšega dostopa do zaščite resničnih beguncev in oseb, ki potrebujejo subsidiarno zaščito. Spremembe uvajajo tudi možnost podaljšanja rokov v posameznih primerih za šest ali več mesecev. Da bi imele države članice dovolj časa za prilagoditev in reorganizacijo svojih nacionalnih postopkov v skladu s predlaganimi roki, predlog določa podaljšanje roka za prenos teh sprememb v nacionalno zakonodajo za tri leta.

Poleg tega je namen predloga ponovno obravnavanje nekaterih elementov pojma varne izvorne države s črtanjem opredelitve minimalnega skupnega seznama varnih izvornih držav in uskladitvijo skupnih objektivnih meril za nacionalno označitev tretjih držav za varne izvorne države. Posledica predlaganih sprememb bi morali biti doslednejša uporaba koncepta varne izvorne države, ki temelji na enotnih vsebinskih zahtevah, redni pregledi razmer v državah, ki so označene kot varne, in enotna uporaba postopkovnih jamstev v vseh državah članicah, ki so se odločile za ta instrument. Prenovljen je tudi koncept evropske varne tretje države, in sicer tako, da skupni seznam ni več predviden. Da bi omejili temeljne vzroke ponavljajočih se prošenj, predlog pojasnjuje, da bi si morala prosilec in organ za presojo ustrezno prizadevati za določitev in oceno elementov prve prošnje v skladu z zahtevo po sodelovanju iz člena 4(1) direktive o zahtevanih pogojih. Predlog še naprej utrjuje določbe Direktive o naknadnih prošnjah, da se državam članicam omogoči, da za naknadne prošnje uporabijo preskus dopustnosti v skladu z načelom res judicata in da v primerih številnih naknadnih prošenj odstopajo od pravice prosilca, da ostane na njihovem ozemlju, ter tako preprečujejo zlorabo azilnih postopkov.

5. Pravica do učinkovitega pravnega sredstva

Predlog prosilcem za azil omogoča lažji dostop do učinkovitega pravnega sredstva v skladu z mednarodnimi obveznostmi držav članic in njihovimi obveznostmi v Skupnosti. V tem smislu je predlog v velikem obsegu posledica razvijajoče se zadevne sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti in Evropskega sodišča za človekove pravice. Predlog najprej določa, da sodišče opravi popolno in ex nunc presojo odločb na prvi stopnji in da opredelitev učinkovitega pravnega sredstva pomeni presojo dejanskega stanja in pravne podlage. Namen predloga je tudi uvedba načela enakopravnosti v postopek s pravnimi sredstvi, predviden v Direktivi, in določitev samodejnega odložilnega učinka pravnega sredstva zoper prvostopenjske odločbe o prošnjah za mednarodno zaščito, z omejenimi izjemami.

3.2. Pravna podlaga

Ta predlog spreminja Direktivo 2005/85/ES in uporablja isto pravno podlago kot navedeni akt, in sicer točko (1)(d) prvega odstavka člena 63 Pogodbe ES. Spremembe v zvezi s postopkovnimi standardi, ki se nanašajo na status subsidiarne zaščite, temeljijo na točki (2)(a) prvega odstavka člena 63 Pogodbe ES.

V členu 1 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je navedeno, da se Irska in Združeno kraljestvo lahko odločita za ukrepe, ki vzpostavljajo skupni evropski azilni sistem. V skladu s členom 3 navedenega protokola sta Združeno kraljestvo in Irska predložila uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi sedanje direktive. Vendar stališče teh držav članic glede veljavne direktive ne vpliva na njuno morebitno sodelovanje v zvezi z novo direktivo.

Skladno s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ta direktiva za Dansko ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja.

3.3. Načelo subsidiarnosti

V Naslovu IV Pogodbe ES („PES“) o vizumih, azilu, priseljevanju in drugih politikah v zvezi s prostim gibanjem oseb so nekatere pristojnosti glede teh zadev podeljene Evropski skupnosti. Te pristojnosti je treba izvajati v skladu s členom 5 PES, tj. če in kolikor države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganih ukrepov in jih torej zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov laže doseže Skupnost.

Veljavna pravna podlaga za ukrepanje Skupnosti je člen 63(1) PES. V tej določbi je navedeno, da Svet sprejme „ukrepe, ki se nanašajo na azil, v skladu z Ženevsko konvencijo z dne 28. julija 1951 in Protokolom z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev ter v skladu z drugimi ustreznimi mednarodnimi pogodbami“ na področjih, kot so minimalni standardi glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah in minimalni standardi za dodelitev zaščite osebam, ki sicer potrebujejo mednarodno zaščito.

EU ima zaradi nadnacionalne narave težav, povezanih z azilom in zaščito beguncev, dobro izhodišče, da predlaga rešitve v okviru skupnega evropskega azilnega sistema, zlasti glede vprašanj v zvezi s postopki za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite. Čeprav je bila s sprejetjem Direktive leta 2005 dosežena precejšnja uskladitev, je potrebno dodatno ukrepanje EU, da se dosežejo višji in bolj usklajeni standardi o azilnem postopku in sprejmejo nadaljnji ukrepi za vzpostavitev skupnega azilnega postopka, ki je dolgoročni cilj, zastavljen v Tampereju. Ti standardi veljajo za nepogrešljive tudi pri zagotavljanju, da se prošnje prosilcev za azil, za katere velja dublinski postopek, obravnavajo v različnih državah članicah pod enakimi pogoji.

3.4. Načelo sorazmernosti

V oceni učinka spremembe direktive o azilnem postopku so bile ocenjene vse možnosti v zvezi z ugotovljenimi težavami, da bi bilo tako ponazorjeno idealno razmerje med praktično vrednostjo in potrebnimi prizadevanji, ugotovljeno pa je bilo, da ukrepanje na ravni EU ne bi presegalo tistega, kar je potrebno za dosego cilja oziroma rešitev teh težav.

3.5. Učinek predloga na temeljne pravice

Ta predlog je bil temeljito pregledan, da se zagotovi popolna skladnost njegovih določb:

- s temeljnimi pravicami, ki izhajajo iz splošnih načel prava Skupnosti, ki so sama rezultat ustavnih tradicij, ki so skupne državam članicam in Evropski konvenciji za človekove pravice, kakor so tudi zapisane v Listini EU o temeljnih pravicah, in

- z obveznostmi, ki izhajajo iz mednarodnega prava, zlasti iz Ženevske konvencije, Evropske konvencijo o človekovih pravicah in iz Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah.

Zagotovitev višjih standardov v azilnem postopku ter njihova usklajena uporaba v celotni EU bosta imela z vidika temeljnih pravic za iskalce azila splošen pozitiven učinek. Predlog bo zlasti zmanjšal možnosti upravnih napak v azilnem postopku ter tako zagotovil večje upoštevanje načela nevračanja in izboljšal dostop do zaščite in sodnega varstva. V nacionalnih azilnih postopkih bo tudi okrepil enakost med spoloma in spodbujal načelo koristi otroka.

ê 2005/85/EC

ð novo

2009/0165 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca ð mednarodne zaščite ï v državah članicah

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti točke (1)(d) ð in točke (2)(a) ï prvega odstavka člena 63 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[10],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[11],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[12],

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe[13],

ob upoštevanju naslednjega:

ò novo

1. V Direktivo Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca[14] je treba vnesti več vsebinskih sprememb. Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno direktivo prenoviti.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 1

2. Skupna azilna politika, vključno s skupnim evropskim azilnim sistemom, je sestavni del cilja Evropske unije, da se postopno oblikuje območje svobode, varnosti in pravice, odprto za vse, ki jih okoliščine prisilijo k legitimnemu iskanju zaščite v Skupnosti.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 2

3. Evropski svet je na posebnem zasedanju v Tampereju dne 15. in 16. oktobra 1999 soglašal, da si bo prizadeval za oblikovanje skupnega evropskega azilnega sistema, ki bo temeljil na popolni in skupni uporabi Ženevske konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, kot je bila spremenjena z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967 (v nadaljnjem besedilu: „Ženevska konvencija“), s čimer se bo potrdilo načelo nevračanja in se bo zagotovilo, da nihče ne bo poslan nazaj na področje, kjer je trpel preganjanje.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 3

4. Sklepi iz Tampereja predvidevajo, da bi moral skupni evropski azilni sistem kratkoročno vključevati skupne standarde za pravične in učinkovite azilne postopke v državah članicah, dolgoročno pa pravila Skupnosti, ki bodo pripeljala do skupnega azilnega postopka v Evropski skupnosti.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 4 (prilagojeno)

5. √ Direktiva 2005/85/ES Õ Minimalni standardi glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah, ki jih določa ta direktiva, so √ je bila Õ prvi ukrep na področju azilnih postopkov.

ò novo

6. Prva faza oblikovanja skupnega evropskega azilnega sistema se je zdaj končala. Evropski svet je na zasedanju 4. novembra 2004 sprejel Haaški program, v katerem so določeni cilji, ki naj bi se na območju svobode, varnosti in pravice izvedli v obdobju 2005−2010. V zvezi s tem je Haaški program pozval Evropsko komisijo, naj pripravi oceno pravnih instrumentov prve faze ter Svetu in Evropskemu parlamentu predloži instrumente in ukrepe druge faze, da bi se lahko sprejeli do leta 2010. V skladu s Haaškim programom je cilj uvedbe skupnega evropskega azilnega sistema oblikovanje skupnega azilnega postopka in enotnega statusa v vsej Uniji.

7. V Evropskem paktu o priseljevanju in azilu, sprejetem 16. oktobra 2008, je Evropski svet ugotovil, da države članice zagotavljajo varstvo na zelo različne načine, in pozval k novim pobudam, vključno s predlogom oblikovanja skupnega evropskega azilnega postopka z enotnimi jamstvi, za dokončno vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema, določenega s Haaškim programom.

8. Da bi zagotovili ustrezno podporo prizadevanjem držav članic v zvezi z izvajanjem standardov druge faze skupnega evropskega azilnega sistema, zlasti tistim državam članicam, ki se zaradi geografske lege ali demografskega položaja soočajo s posebnimi in nesorazmernimi pritiski na njihove azilne sisteme, je treba uporabiti vire Evropskega sklada za begunce in Evropskega urada za podporo azilu.

9. Da bi zagotovili izčrpno in učinkovito vrednotenje potreb po mednarodni zaščiti prosilcev v smislu Direktive […./.../ES] [ o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status upravičenca do mednarodne zaščite, in o vsebini te zaščite ( direktiva o zahtevanih pogojih)], mora okvir Skupnosti za postopke priznavanja mednarodne zaščite temeljiti na skupnem azilnem postopku.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 5

ð novo

10. Glavni cilj te direktive je ð razviti dodatne minimalne standarde glede postopkov za priznanje in odvzem mednarodne zaščite v državah članicah zaradi oblikovanja skupnega azilnega postopka v Skupnosti ï določiti minimalni okvir glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v Skupnosti.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 6

ð novo

11. Približevanje postopkovnih pravil za priznanje ali odvzem statusa ð mednarodne zaščite ï begunca naj prispeva k omejevanju sekundarnega gibanja prosilcev za azil ð mednarodno zaščito ï med državami članicami v primerih, ko do teh gibanj prihaja zaradi razlik v pravnih okvirih držav članic, ð in vzpostavi enake pogoje za uporabo Direktive […./../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih] v državah članicah ï .

ê 2005/85/EC uvodna izjava 7

ð novo

12. V sami naravi minimalnih standardov je, da morajo imeti države članice možnost uvesti ali ohraniti ugodnejše določbe za državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki državo članico prosijo za mednarodno zaščito, kadar takšna prošnja temelji na tem, da je oseba ð potrebuje mednarodno zaščito ï v smislu ð Direktive […./../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih] ï člena 1(A) Ženevske konvencije.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 8

ð novo

13. Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije. ðTa direktiva zlasti skuša spodbuditi uporabo členov 1, 18, 19, 21, 24 in 47 Listine ter jo je treba ustrezno izvajati. ï

ê 2005/85/EC uvodna izjava 9

ð novo

14. Pri obravnavanju oseb, ki sodijo na področje uporabe te direktive, so države članice vezane z obveznostmi iz mednarodnih instrumentov, katerih pogodbenice so in ki prepovedujejo diskriminacijo.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 10

ð novo

15. Bistvenega pomena je, da se odločbe v zvezi z vsemi prošnjami za azil ð mednarodno zaščito ï izdajo na podlagi ugotovljenih dejstev in da jih na prvi stopnji izdajo organi, katerih osebje ima ustrezno znanje ali se je udeležilo potrebnega usposabljanja za delo na področju azila in beguncev.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 11

ð novo

16. V interesu držav članic in prosilcev za ð mednarodno zaščito ï azil je, da se o prošnjah za azil ð mednarodno zaščito ï odloči, kakor hitro je to mogoče, ð ne da bi to vplivalo na ustreznost in celovitost obravnave ï. Države članice obravnavanje prošenj za azil organizirajo po lastni presoji, tako da lahko v skladu z nacionalnimi potrebami in ob upoštevanju standardov te direktive dajo prednost posamezni prošnji ali pospešijo postopek v zvezi z njo.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 12

ð novo

17. Pojem javnega reda lahko ð med drugim ï vključuje obsodbo za hudo kaznivo dejanje.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 13

ð novo

18. Da bi lahko pravilno ugotovili, katere osebe potrebujejo zaščito kot begunci v smislu člena 1 Ženevske konvencije ð ali kot osebe, upravičene do subsidiarne zaščite ï, bi moral imeti vsak prosilec, razen določenih izjem, dejanski dostop do postopkov, možnost sodelovati in ustrezno komunicirati s pristojnimi organi, kar mu omogoči, da predstavi vsa pomembna dejstva v zvezi s svojim primerom, ter zadostna postopkovna jamstva, da lahko v vseh fazah postopka brani svoj primer. Poleg tega bi bilo treba v postopku obravnavanja prošnje za azil ð mednarodno zaščito ï prosilcu zagotoviti vsaj pravico do bivanja, dokler organ za presojo ne izda odločbe, dostop do storitev tolmačenja na morebitnem razgovoru s pristojnimi organi ob vložitvi njegove prošnje, možnost komuniciranja s predstavnikom Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) ð in z organizacijami, ki svetujejo prosilcem za mednarodno zaščito ï ali s katero drugo organizacijo, ki deluje v imenu UNHCR, pravico do ustrezne vročitve odločbe ter njene dejanske in pravne utemeljitve, možnost posvetovanja s pravnim ali drugim svetovalcem ter v odločilnih fazah postopka pravico do obveščenosti o njegovem pravnem položaju v jeziku, za katerega se lahko upravičeno domneva, da ga razume, ð in v primeru negativne odločbe pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem države članice ï.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 14

Prav tako je treba zaradi njihove ranljivosti določiti posebna postopkovna jamstva za mladoletnike brez spremstva. V tem okviru bi morala biti korist otroka najpomembnejše vodilo držav članic.

ò novo

19. Zaradi zagotavljanja učinkovitega dostopa do postopka obravnave bi morale uradne osebe, ki prve pridejo v stik z osebami, ki iščejo mednarodno zaščito, zlasti tiste, ki varujejo kopenske in morske meje ali izvajajo mejne kontrole, dobiti navodila in se udeležiti ustreznega usposabljanja za prepoznavanje in obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito. Uradne osebe bi morale državljanom tretjih držav ali osebam brez državljanstva, ki so na ozemlju, med drugim na meji, v ozemeljskih vodah ali tranzitnih območjih držav članic, in želijo zaprositi za mednarodno zaščito, zagotoviti vse ustrezne informacije glede kraja in načina vložitve prošnje za mednarodno zaščito. Kadar so navedene osebe prisotne v ozemeljskih vodah države članice, bi se morale izkrcati na kopnem, njihove prošnje pa bi bilo treba obravnavati v skladu s to direktivo.

20. Poleg tega je treba določiti posebna postopkovna jamstva za ranljive prosilce, kot so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, osebe, ki so bile izpostavljene mučenju, posilstvu ali drugim težjim oblikam nasilja, ali invalidi, da se vzpostavijo potrebni pogoji za njihov dejanski dostop do postopkov in možnost predložitve potrebnih elementov za utemeljitev prošnje za mednarodno zaščito.

21. Nacionalni ukrepi v zvezi z ugotavljanjem in dokumentiranjem simptomov in znakov mučenja ali drugih resnih dejanj fizičnega ali duševnega nasilja, vključno z dejanji spolnega nasilja, po postopkih iz te direktive bi morali med drugim temeljiti na Priročniku o učinkovitem preiskovanju in dokumentiranju mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja (Istanbulski protokol).

22. Zaradi zagotavljanja dejanske enakosti prosilcev ženskega in moškega spola, bi morali postopki obravnavanja prošenj upoštevati razliko med spoloma. Zlasti osebne razgovore bi bilo treba organizirati na način, ki prosilkam in prosilcem omogoča, da spregovorijo o svojih izkušnjah v primerih preganjanja na podlagi spola. Kompleksnost zahtevkov, povezanih s spolom prosilcev, bi bilo treba ustrezno upoštevati v postopkih na podlagi koncepta varne tretje države, varne izvorne države ali pojma naknadnih prošenj.

23. „Korist otroka“ bi morala biti najpomembnejše vodilo držav članic pri izvajanju te direktive v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989.

24. Postopke za obravnavanje potreb po mednarodni zaščiti bi bilo treba organizirati na način, ki bi pristojnim organom omogočal podrobno obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 15

ð novo

25. Če prosilec vloži naknadno prošnjo, ne da bi predložil nove dokaze ali navedbe, bi bila zahteva, da države članice ponovno izpeljejo celoten postopek, nesorazmerna. V teh primerih bi morala država članica ð imeti možnost, da v skladu z načelom res judicata zavrže prošnjo kot nedopustno ï možnost izbire med postopki, ki vključujejo izjeme od jamstev, ki so sicer zagotovljena prosilcu.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 16

ð novo

26. Številne prošnje za azil ðmednarodno zaščito ï so vložene na meji ali na tranzitnem območju države članice, preden se odloči, ali se bo prosilcu dovolil vstop ali ne. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da ð izvajajo postopke presojanja dopustnosti in/ali vsebinske preučitve, v katerih lahko o prošnjah, vloženih na meji ali tranzitnih območjih, odločijo na kraju samem ï ohranijo obstoječe postopke, prilagojene posebnemu položaju teh prosilcev na meji. Za te okoliščine bi bilo treba določiti splošna pravila za možne izjeme od jamstev, ki bi bila prosilcu zagotovljena sicer. Postopki na meji bi se morali uporabljali predvsem za tiste prosilce, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop na ozemlje države članice.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 17

ð novo

27. Bistveno vodilo pri ocenjevanju utemeljenosti posamezne prošnje za azil ð mednarodno zaščito ï je varnost prosilca v njegovi izvorni državi. Če je možno tretjo državo šteti za varno izvorno državo, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da jo označijo za varno in da domnevajo, da je varna tudi za posameznega prosilca, razen če prosilec predloži resne nasprotne dokaze.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 18

28. Glede na raven usklajenosti pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav in osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca, bi bilo treba določiti tudi skupna merila za označitev tretjih držav za varne izvorne države.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 19

Če Svet oceni, da določena izvorna država izpolnjuje ta merila in jo na podlagi tega uvrsti na minimalni skupni seznam varnih izvornih držav, ki se sprejme na podlagi te direktive, bi bilo treba države članice obvezati, da obravnavajo prošnje oseb, ki imajo državljanstvo te države, ali prošnje oseb brez državljanstva, ki so prej stalno prebivale v tej državi, na podlagi izpodbojne domneve o varnosti te države. Zaradi političnega pomena označitve izvornih držav za varne, še posebej zaradi posledic ocene spoštovanja človekovih pravic v izvorni državi in vpliva take ocene na politiko Evropske unije na področju zunanjih zadev, naj Svet vsako odločitev o pripravi ali spremembi takega seznama sprejme po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 20 (prilagojeno)

Ker imata Bolgarija in Romunija status držav kandidatk za pristop k Evropski uniji in sta dosegli določen napredek na tem področju, bi je bilo treba za namene te direktive do dne pristopa k Evropski uniji šteti za varni izvorni državi.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 21

ð novo

29. Označitev tretje države za varno izvorno državo za namene te direktive ne more predstavljati absolutnega zagotovila za varnost državljanov te države. Ocena, na kateri temelji takšna označitev, lahko že zaradi svoje narave upošteva le splošne državljanske, pravne in politične okoliščine v tej državi ter to, ali so v zadevni državi subjekti preganjanja, mučenja ali nečloveškega in ponižujočega ravnanja dejansko podvrženi sankcijam, kadar so spoznani za krive. Zato je pomembno, da se označitev zadevne države za varno ne uporablja za prosilca, ki izkaže, da ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin obstajajo resni ð tehtni ï razlogi zoper štetje te države za varno.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 22 (prilagojeno)

ð novo

30. Države članice bi morale preučiti vsebinsko utemeljenost vseh prošenj, tj. oceniti, ali zadevni prosilec izpolnjuje pogoje za priznanje statusa begunca √ mednarodno zaščito Õ v skladu z Direktivo Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite[15] Direktivo […/../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih], razen če ta direktiva določa drugače, tj. še zlasti kadar se lahko upravičeno domneva, da bo zadevo preučila ali zagotovila zadostno zaščito druga država. Predvsem pa države članice ne bi smele biti zavezane, da preučijo vsebinsko utemeljenost prošnje za ð mednarodno zaščito ï azil, če je pred tem prva država azila prosilcu že dodelila status begunca ali mu zagotovila zadostno zaščito in bo prosilec ponovno sprejet v to državo.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 23

ð novo

31. Prav tako države članice ne bi smele biti zavezane, da preučijo vsebinsko utemeljenost prošnje za azil ð mednarodno zaščito ï, če je mogoče v skladu z nacionalnim pravom upravičeno domnevati, da bo prosilec zaradi ð zadostnih ï vezi s tretjo državo iskal zaščito v tej tretji državi ð , in če obstajajo razlogi za to, da bo prosilec v to državo sprejet ali ponovno sprejet ï. Na tej podlagi bi lahko države članice postopale le, če bo prosilec v zadevni tretji državi varen. Da bi se izognili sekundarnemu gibanju prosilcev, bi bilo treba oblikovati skupna načela, na podlagi katerih naj države članice označijo tretje države za varne.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 24

ð novo

32. Poleg tega je treba državam članicam dopustiti, da jim ni treba preučevati ali da lahko le omejeno preučujejo prošnje za azil tistih prosilcev, ki vstopijo na njihovo ozemlje iz evropskih tretjih držav, ki izpolnjujejo posebno visoke standarde varstva človekovih pravic in varstva beguncev. Zaradi možnih posledic, ki bi jih za prosilca lahko imela omejena ali opuščena preučitev njegove prošnje, bi morala biti ta uporaba koncepta varne tretje države omejena na primere tretjih držav, glede katerih se je Svet prepričal, da izpolnjujejo visoke standarde varstva, kot so določeni v tej direktivi. Svet bi moral o tem odločati po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 25

Iz narave skupnih standardov za oba koncepta varne tretje države, kot ju določa ta direktiva, izhaja, da je praktični učinek obeh konceptov odvisen od tega, ali zadevna tretja država dovoli zadevnemu prosilcu vstop na svoje ozemlje.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 26

ð novo

33. Glede odvzema statusa begunca ð ali subsidiarne zaščite ï bi morale države članice zagotoviti, da bodo osebe s tem statusom ð subsidiarne zaščite ï ustrezno obveščene o možnosti ponovne preučitve njihovega statusa in da bodo imele možnost izraziti svoje stališče, preden pristojni organi z utemeljeno odločbo odločijo o odvzemu njihovega statusa. Vendar pa teh jamstev ni treba zagotavljati, kadar razlogi za prenehanje statusa begunca ne izhajajo iz spremembe pogojev, na podlagi katerih je bil tak status priznan.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 27

ð novo

34. V skladu s temeljnim načelom prava Skupnosti je, da je zoper odločbe v zvezi s prošnjami za azil ð mednarodno zaščito ï in z odvzemom statusa begunca ð ali subsidiarne zaščite ï na razpolago učinkovito pravno sredstvo pred sodiščem države članice v smislu člena 234 Pogodbe. Učinkovitost pravnega sredstva, tudi kar zadeva preučitev pomembnih dejstev, je odvisna od celotnega upravnega in sodnega sistema posamezne države članice.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 28

35. V skladu s členom 64 Pogodbe ta direktiva ne vpliva na izpolnjevanje obveznosti, ki jih imajo države članice v zvezi z vzdrževanjem javnega reda in miru ter varovanjem notranje varnosti.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 29 (prilagojeno)

ð novo

36. Ta direktiva ne zadeva postopkov ð med državami članicami ï , ki jih ureja Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 Uredba (ES) št. […/… ] [o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil ð mednarodno zaščito ï, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ð ali oseba brez državljanstva ï [16] (dublinska uredba)].

ò novo

37. Prosilci, za katere se uporablja Uredba ES št. […/…] [dublinska uredba], bi morali imeti dostop do temeljnih načel in jamstev iz te direktive, in do posebnih jamstev v skladu z Uredbo ES št. […/…] [dublinska uredba].

ê 2005/85/EC uvodna izjava 30

38. Izvajanje te direktive je treba redno ocenjevati, in sicer vsaj vsaki dve leti.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 31

ð novo

39. Ker cilja te direktive, in sicer določitve minimalnih standardov glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca ð mednarodne zaščite ï v državah članicah, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega in učinkov teh ukrepov lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 32 (prilagojeno)

V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Združeno kraljestvo v pismu z dne 24. januarja 2001 izrazilo željo o sodelovanju pri sprejetju in uporabi te direktive.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 33 (prilagojeno)

V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Irska v pismu z dne 14. februarja 2001 izrazila željo o sodelovanju pri sprejetju in uporabi te direktive.

ê 2005/85/EC uvodna izjava 34

40. Skladno s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja.

ò novo

41. Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki v primerjavi s predhodno direktivo pomenijo vsebinsko spremembo. Obveznost prenosa določb, ki so nespremenjene, izhaja iz predhodne direktive.

42. Ta direktiva ne sme posegati v obveznosti držav članic glede roka za prenos Direktive v nacionalno zakonodajo, določenega v delu B Priloge III –

ê 2005/85/EC

ð novo

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Namen

Namen te direktive je določiti minimalne standarde glede postopkov za priznanje ali odvzem ð mednarodne zaščite na podlagi Direktive …/…/ES [direktiva o zahtevanih pogojih] ï statusa begunca v državah članicah.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej direktivi:

(a) „Ženevska konvencija“ pomeni Konvencijo z dne 28. julija 1951 o statusu beguncev, kakor je bila spremenjena z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967;

(b) „prošnja“ ali „prošnja za azil“ pomeni prošnjo, ki jo vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva in ki jo je mogoče razumeti kot prošnjo za mednarodno zaščito s strani države članice v okviru Ženevske konvencije. Vsaka prošnja za mednarodno zaščito se šteje za prošnjo za azil, razen če zadevna oseba izrecno ne zaprosi za drugačno obliko zaščite, za katero je mogoče zaprositi ločeno;

ò novo

(b) „prošnja“ ali „prošnja za mednarodno zaščito“ pomeni prošnjo državljana tretje države ali osebe brez državljanstva za zaščito s strani države članice, ki se lahko razume kot prosilec za status begunca ali subsidiarne zaščite in ki ne zahteva izrecno druge vrste zaščite zunaj področja uporabe Direktive […/.../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih], za katero se lahko zaprosi posebej;

ê 2005/85/EC

ð novo

(c) „prosilec“ ali „prosilec za ð mednarodno zaščito ï azil“ pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je vložila prošnjo za ð mednarodno zaščito ï azil, v zvezi s katero še ni bila izdana dokončna odločba;

ò novo

(d) „prosilec s posebnimi potrebami“ pomeni prosilca, ki zaradi starosti, spola, invalidnosti, težav z duševnim zdravjem ali posledic mučenja, posilstva ali drugih hujših oblik psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja potrebuje posebna jamstva, da bi lahko uveljavljal svoje pravice in izpolnjeval dolžnosti v skladu s to direktivo;

ê 2005/85/EC (prilagojeno)

ð novo

(d)(e) „dokončna odločba“ pomeni odločbo o tem, ali se državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva prizna status begunca ð ali subsidiarne zaščite ï na podlagi Direktive 2004/83/ESDirektive […/.../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih], in zoper katero ni več možno pravno sredstvo v okviru Poglavja V te direktive ne glede na to, ali je do odločbe na podlagi tega pravnega sredstva prosilcem dovoljeno, da ostanejo v zadevnih državah članicah, ob upoštevanju Priloge III te direktive;

(e)(f) „organ za presojo“ pomeni kateri koli parasodni ali upravni organ v državi članici, ki je odgovoren za obravnavanje prošenj za azil ð mednarodno zaščito ï in je pristojen izdajati odločbe na prvi stopnji, ob upoštevanju Priloge I;

(f)(g) „begunec“ pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki izpolnjuje zahteve iz člena 1 Ženevske konvencije, kakor so navedene v 2(d) Direktivi 2004/83/ESDirektive […/.../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih];

ò novo

(h) „oseba, upravičena do subsidiarne zaščite“ pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki izpolnjuje zahteve iz člena 2(f) Direktive […/.../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih];

(i) „status mednarodne zaščite“ pomeni priznanje državljana tretje države ali osebe brez državljanstva kot begunca ali osebe, upravičene do subsidiarne zaščite, s strani države članice;

ê 2005/85/EC

(g)(j) „status begunca“ pomeni priznanje državljana tretje države ali osebe brez državljanstva kot begunca s strani države članice;

ò novo

(k) „status subsidiarne zaščite“ pomeni priznanje državljana tretje države ali osebe brez državljanstva kot osebe, upravičene do subsidiarne zaščite, s strani države članice;

(l) „mladoletnik“ pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je mlajša od 18 let;

ê 2005/85/EC (prilagojeno)

ð novo

(h)(m) „mladoletnik brez spremstva“ pomeni osebo, mlajšo od osemnajst let, ki na ozemlje držav članic pride brez spremstva odraslega, ki je zanjo odgovoren po zakonu ali običajih, dokler ta odrasli zanj ne začne dejansko skrbeti; izraz vključuje mladoletnika, ki je ostal brez spremstva po vstopu na ozemlje države članice; ð mladoletnika, kakor je opredeljen v členu 2(l) Direktive […/.../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih];ï

(i)(n) „zastopnik“ pomeni osebo, ki nastopa v imenu organizacije, ki predstavlja zakonitega skrbnika mladoletnika brez spremstva, osebo, ki nastopa v imenu nacionalne organizacije, odgovorne za varstvo in dobrobit mladoletnikov, ali katero koli drugo ustrezno osebo, ki je imenovana za zastopanje interesov mladoletnika; ? osebo, ki so jo pristojni organi imenovali za zakonitega zastopnika, ki mladoletniku brez spremstva pomaga in ga zastopa, da se upoštevajo koristi otroka in zanj po potrebi opravljajo pravna dejanja; ï

(j)(o) „odvzem statusa begunca ð mednarodne zaščite ï“ pomeni odločbo pristojnega organa o preklicu, odpravi ali zavrnitvi podaljšanja statusa begunca ð ali subsidiarne zaščite ï v skladu z Direktivo 2004/83/ESDirektivo […/.../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih];

(k)(p) „ostati v državi članici“ pomeni ostati na ozemlju države članice, vključno na meji ali v tranzitnih območjih države članice, v kateri je bila vložena prošnja za azil ð mednarodno zaščito ï ali kjer se ta prošnja obravnava.

Člen 3

Področje uporabe

43. Ta direktiva se uporablja za vse prošnje za azil ð mednarodno zaščito ï , vložene na ozemlju države članice, vključno na meji ð , v ozemeljskih vodah ï ali v tranzitnih območjih države članice, ter za odvzem statusa begunca ð statusa mednarodne zaščite ï .

44. Ta direktiva se ne uporablja za prošnje za diplomatski ali teritorialni azil, ki so predložene predstavništvom držav članic.

3. Če države članice izvajajo ali uvedejo en postopek, po katerem obravnavajo prošnje za azil kot prošnje na podlagi Ženevske konvencije in kot prošnje za druge vrste mednarodne zaščite, ki se zagotovi v okoliščinah, kot so opredeljene v členu 15 Direktive 2004/83/ES, uporabljajo to direktivo skozi ves postopek.

43. Države članice se prav tako lahko odločijo, da to direktivo uporabljajo v postopkih odločanja o prošnjah za katero koli obliko mednarodne zaščite ð , ki ne sodi v področje uporabe Direktive […/.../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih] ï.

ê 2005/85/EC

ð novo

Člen 4

Odgovorni organi

45. Države članice za vse postopke imenujejo organ za presojo, ki bo odgovoren za ustrezno obravnavanje prošenj v skladu s to direktivo, zlasti s členoma 8(2) in 9. ð Države članice zagotovijo, da ima ta organ na voljo dovolj usposobljenega in specializiranega osebja za izvedbo svojih nalog v predpisanem roku. Države članice v ta namen zagotovijo programe začetnega in naknadnega usposabljanja za osebje, ki obravnava prošnje in odloča o mednarodni zaščiti. ï

ò novo

46. Usposabljanje iz odstavka 1 zajema zlasti:

(a) vsebinska in postopkovna pravila o mednarodni zaščiti in človekovih pravicah, določenih v zadevnih mednarodnih instrumentih in instrumentih Skupnosti, vključno z načeloma nevračanja in nediskriminatornosti;

(b) zavedanje dejavnika spola, travm in starosti;

(c) uporabo informacij o izvorni državi;

(d) tehnike razgovorov, vključno z medkulturnim sporazumevanjem;

(e) odkritje in dokumentiranje znakov in simptomov mučenja;

(f) oceno dokazov, vključno z domnevo nedolžnosti;

(g) sodno prakso, pomembno za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito.

ê 2005/85/EC

V skladu s členom 4(4) Uredbe (ES) št. 343/2003 rešuje prošnje za azil, vložene v državi članici organom druge države članice, ki tam izvajajo kontrole priseljevanja, država članica, na katere ozemlju je prošnja vložena.

ê 2005/85/EC (prilagojeno)

ð novo

23. Vendar pa lahko države članice predvidijo, da je v naslednjih primerih odgovoren drug organ, in sicer za: ? obravnavanje primerov v skladu z Uredbo (ES) št. …/… [dublinska uredba]. ï

(a) obravnavanje primerov, v katerih se odloča o premestitvi prosilca v drugo državo v skladu s pravili o merilih in mehanizmih za določanje odgovorne države za obravnavanje prošnje za azil, dokler se prosilca ne premesti ali dokler zaprošena država ne odkloni sprejema ali ponovnega sprejema prosilca;

(b) izdajo odločbe v zvezi s prošnjo za azil v luči določb nacionalne varnosti, če se pred izdajo odločbe organ za presojo zaprosi za mnenje, ali prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa begunca na podlagi Direktive 2004/83/ES;

(c) vodenje predhodne obravnave v skladu s členom 32, če ima ta organ dostop do prosilčevega spisa iz predhodne prošnje;

(d) obravnavanje primerov v okviru postopkov iz člena 35(1);

(e) zavrnitev dovoljenja za vstop v okviru postopka iz člena 35(2) do (5), ob upoštevanju tam določenih pogojev;

(f) ugotavljanje, ali prosilec želi vstopiti ali je vstopil v državo članico iz varne tretje države iz člena 36, ob upoštevanju tam določenih pogojev.

34. Če države članice imenujejo √ organ Õ organe v skladu z odstavkom 23, zagotovijo, da ima osebje √ tega organa Õ teh organov potrebno znanje ali da se je udeležilo potrebnega usposabljanja za izpolnjevanje svojih dolžnosti pri izvajanju te direktive.

ò novo

5. Prošnje za mednarodno zaščito, vložene v državi članici in naslovljene na organe druge države članice, ki tam izvajajo mejne kontrole ali kontrole priseljevanja, rešuje država članica, na katere ozemlju je prošnja vložena.

ê 2005/85/EC

ð novo

Člen 5

Ugodnejše določbe

Države članice lahko sprejmejo ali ohranijo ugodnejše standarde v zvezi s postopki za priznanje ali odvzem statusa begunca ð mednarodne zaščite ï, če so ti standardi združljivi s to direktivo.

POGLAVJE II

TEMELJNA NAČELA IN JAMSTVA

Člen 6

Dostopnost postopka

1. Države članice lahko zahtevajo, da se prošnje za azil vložijo osebno in/ali na določenem mestu.

ò novo

47. Države članice imenujejo pristojne organe za sprejem in evidentiranje prošenj za mednarodno zaščito. Države članice lahko ne glede na odstavke 5, 6, 7 in 8 zahtevajo, da se prošnje za mednarodno zaščito vložijo osebno in/ali na določenem mestu.

2. Države članice zagotovijo, da ima oseba, ki želi vložiti prošnjo za mednarodno zaščito, dejansko možnost, da prošnjo v najkrajšem možnem času vloži pri pristojnem organu.

ê 2005/85/EC

ð novo

23. Države članice zagotovijo, da ima vsaka poslovno sposobna odrasla oseba pravico vložiti prošnjo za ð mednarodno zaščito ï azil v svojem imenu.

34. Države članice lahko predvidijo, da prosilec vloži prošnjo v imenu svojih nepreskrbljenih oseb. V takšnih primerih države članice zagotovijo, da nepreskrbljene odrasle osebe soglašajo z vložitvijo prošnje v njihovem imenu, v nasprotnem primeru pa imajo možnost, da same vložijo prošnjo v lastnem imenu.

Soglasje se zahteva v trenutku vložitve prošnje ali najkasneje med osebnim razgovorom z nepreskrbljeno odraslo osebo. ð Preden se zahteva soglasje, je vsaka odrasla oseba izmed teh oseb zaupno obveščena o ustreznih postopkovnih posledicah in o njeni pravici, da lahko vloži ločeno prošnjo za mednarodno zaščito. ï

ò novo

5. Države članice zagotovijo, da ima mladoletnik pravico, da prošnjo za mednarodno zaščito vloži v svojem imenu ali prek staršev ali drugih odraslih družinskih članov.

6. Države članice zagotovijo, da imajo ustrezni organi iz člena 10 Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta[17] pravico vložiti prošnjo za mednarodno zaščito v imenu mladoletnika brez spremstva, če ti organi na podlagi ocene osebnih razmer posameznika menijo, da bi mladoletnik lahko potreboval zaščito v skladu z Direktivo […/.../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih].

ê 2005/85/EC

ð novo

47. Države članice lahko v nacionalni zakonodaji določijo:

(a) primere, v katerih lahko mladoletnik sam vloži prošnjo v lastnem imenu;

(b) primere, v katerih mora prošnjo za mladoletnika brez spremstva vložiti zastopnik, kot ga predvideva člen 1721(1)(a);

(c) primere, v katerih se šteje, da vložitev prošnje za azil ð mednarodno zaščito ï pomeni tudi vložitev prošnje za azil ð mednarodno zaščito ï za neporočenega mladoletnika.

5. Države članice zagotovijo, da so organi, na katere se bodo najverjetneje obrnili tisti, ki želijo vložiti prošnjo za azil, sposobni svetovati tej osebi, kako in kje lahko vloži takšno prošnjo, in/ali lahko od teh organov zahtevajo, da prošnjo pošljejo pristojnemu organu.

ò novo

8. Države članice zagotovijo mejni straži, policiji in organom za priseljevanje ter zaposlenim v objektih za pridržanje navodila in potrebno usposabljanje za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito. Če so ti organi imenovani za pristojne organe na podlagi odstavka 1, navodila vsebujejo obveznost evidentiranja prošnje. V drugih primerih navodila zahtevajo, da se prošnja skupaj z vsemi ustreznimi informacijami posreduje organu, ki je pristojen za evidentiranje.

Države članice zagotovijo, da so vsi drugi organi, na katere se bodo najverjetneje obrnili tisti, ki želijo vložiti prošnjo za mednarodno zaščito, sposobni svetovati tem osebam, kako in kje lahko vložijo takšno prošnjo, in/ali lahko od teh organov zahtevajo, da prošnjo pošljejo pristojnemu organu.

9. Pristojni organi evidentirajo prošnjo za mednarodno zaščito v 72 urah od trenutka, ko oseba izrazi željo po zaprositvi za mednarodno zaščito na podlagi pododstavka 1 odstavka 8.

Člen 7

Informacije in svetovanje na mejnih prehodih in v prostorih za pridržanje

48. Države članice zagotovijo, da so informacije o postopkih za vložitev prošnje za mednarodno zaščito na voljo:

(a) na mejnih prehodih, vključno s tranzitnimi območji, na zunanjih mejah in

(b) v prostorih za pridržanje.

49. Države članice zagotovijo tolmačenje, da se zagotovi sporazumevanje med osebami, ki želijo vložiti prošnjo za mednarodno zaščito, in mejno stražo ali zaposlenimi v prostorih za pridržanje.

3. Države članice zagotovijo, da imajo organizacije, ki prosilcem za mednarodno zaščito zagotavljajo nasvete in svetovanje, na podlagi sporazuma s pristojnimi organi države članice dostop do mejnih prehodov, vključno s tranzitnimi območji, in prostorov za pridržanje.

Država članica lahko določi pravila, ki urejajo prisotnost takih organizacij na območjih iz tega člena.

ê 2005/85/EC

ð novo

Člen 78

Pravica ostati v državi članici do zaključka obravnave prošnje

50. Prosilcem se dovoli ostati v državi članici izključno zaradi postopka, dokler organ za presojo ne izda odločbe v postopku na prvi stopnji iz Poglavja III. Ta pravica ostati v državi članici ne pomeni upravičenosti do dovoljenja za prebivanje.

51. Države članice lahko predvidijo izjemo samo, kadar bo ð oseba vložila ï naknadnao prošnjao v skladu s členoma 32 in 34 ð , kot je opisano v členu 35(8), ï ne bo nadalje obravnavana ali kadar bodo predale ali izročile osebo drugi državi članici na podlagi evropskega naloga za prijetje[18] ali na kakšni drugi podlagi tretji državi ð , razen izvorne države zadevnega prosilca, ï ali mednarodnim kazenskim sodiščem.

ò novo

52. Država članica lahko v skladu z odstavkom 2 prosilca izroči tretji državi le, če so pristojni organi prepričani, da odločba o izročitvi ne bo povzročila neposrednega ali posrednega vračanja, s katerim bi bile kršene mednarodne obveznosti države članice.

ê 2005/85/EC (prilagojeno)

ð novo

Člen 89

Zahteve za obravnavanje prošenj

53. Brez poseganja v člen 23(4)(i) dDržave članice zagotovijo, da se prošnja za azil ð mednarodno zaščito ï ne zavrne niti ne izključi iz obravnavanja zgolj zaradi tega, ker ni bila vložena v najkrajšem možnem času.

ò novo

54. Pri prošnjah za mednarodno zaščito se najprej preveri, ali prosilec izpolnjuje pogoje za begunca. Če jih ne, je treba preveriti, ali je prosilec upravičen do subsidiarne zaščite.

ê2005/85/EC (prilagojeno)

ð novo

23. Države članice zagotovijo, da organ za presojo izdaja odločbe v zvezi s prošnjami za ð mednarodno zaščito ï azil na podlagi ustreznega obravnavanja. Države članice zato zagotovijo, da:

(a) se prošnje obravnavajo in odločbe izdajajo posamično ter na objektiven in nepristranski način;

(b) se iz različnih virov, kot npr. od Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) ð in Evropskega urada za podporo azilu ï , pridobijo točni in ažurni podatki o splošnih razmerah, ki vladajo v izvornih državah prosilcev za azil, in po potrebi v državah, skozi katere so potovali, ter da so ti podatki dostopni osebju, odgovornemu za obravnavanje prošenj in odločanje ð , ter če organ za presojo to upošteva pri odločanju, prosilcu ali njegovemu pravnemu svetovalcu ï ;

(c) ima osebje, ki obravnava prošnje in odloča, potrebno znanje o ustreznih standardih na področju azilnega in begunskega prava;.

ò novo

(d) osebje, ki obravnava prošnje in odloča, dobi navodila in ima možnost, da po potrebi glede določenega vprašanja, povezanega na primer z zdravstvom, kulturo, otroki ali spolom, prosi za nasvet strokovnjake.

ê 2005/85/EC

ð novo

34. Organi iz Poglavja V imajo prek organa za presojo ali prosilca ali kako drugače dostop do splošnih podatkov iz odstavka 23(b), ki so potrebni za opravljanje njihovih nalog.

45. Države članice lahko predvidijo pravila za prevajanje dokumentov, potrebnih za obravnavanje prošenj.

Člen 910

Zahteve za odločbo organa za presojo

55. Države članice zagotovijo, da se odločbe v zvezi s prošnjami za azil ð mednarodno zaščito ï izdajajo v pisni obliki.

56. Države članice prav tako zagotovijo, da odločba o zavrnitvi prošnje ð v zvezi s statusom begunca in/ali statusom subsidiarne zaščite ï vsebuje obrazložitev dejanskih in pravnih vprašanj in pisni pouk o tem, kako je mogoče negativno odločbo izpodbijati.

V odločbi ki prosilcu priznava status, ki zagotavlja enake pravice in ugodnosti v okviru nacionalne zakonodaje in zakonodaje Skupnosti kakor status begunca na podlagi Direktive 2004/83/ES, državam članicam ni treba navesti razlogov za zavrnitev priznanja statusa begunca. V teh primerih države članice poskrbijo, da se razlogi za zavrnitev priznanja statusa begunca navedejo v spisu prosilca in da ima prosilec na zahtevo dostop do tega spisa.

Prav tako dDržavam članicam ni treba navesti pisnega pouka o tem, kako je mogoče izpodbijati negativno odločbo v zvezi z odločbo, v zvezi s katero je bil prosilec o tem že poučen v predhodni fazi bodisi pisno bodisi prek elektronskih sredstev.

57. Država članica lahko za namene člena 6(3)(4) in vedno, kadar prošnja temelji na isti podlagi, izda eno samo odločbo za vse nepreskrbljene osebe.

ò novo

58. Odstavek 3 se ne uporablja za primere, ko lahko razkritje posebnih okoliščin osebe njenemu družinskemu članu ogrozi interese te osebe, vključno s primeri preganjanja na podlagi spola in/ali starosti. V teh primerih se za zadevno osebo izda ločena odločba.

ê 2005/85/EC (prilagojeno)

ð novo

Člen 1011

Jamstva za prosilce za azil ð mednarodno zaščito ï

59. Ob upoštevanju postopkov iz Poglavja III države članice zagotovijo, da so vsem prosilcem za azil ð prosilcem za mednarodno zaščito ï zagotovljena naslednja jamstva:

(a) v jeziku, za katerega se lahko upravičeno domneva, da ga razumejo, se jih obvesti o postopku ter o njihovih pravicah in obveznostih med postopkom ter o možnih posledicah v primeru, da teh obveznosti ne upoštevajo in ne sodelujejo z oblastmi. Obvestiščeni so se jih o rokih in o sredstvih, ki so jim na voljo za izpolnitev njihove obveznosti predložitve elementov iz člena 4 Direktive 2004/83/ESDirektive […/.../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih]. O tem so prosilcei obvestiščeni pravočasno, da se jim omogoči izvrševanje pravic, ki jih zagotavlja ta direktiva, in da lahko upoštevajo obveznosti iz člena 1112;

(b) po potrebi se jim je treba mora za predložitev primera pristojnim organom zagotoviti storitve tolmačenja. Države članice štejejo, da so te storitve nujne, vsaj kadar organ za presojo pozove prosilca na razgovor iz členov 12 in 13 13, 14, ð 15, 16 in 30 ï inter kadar brez takšnih storitev ni mogoče zagotoviti ustreznega komuniciranja. V tem in v drugih primerih, kadar pristojni organi pozovejo prosilca, se te storitve plačajo iz javnih sredstev;

(c) ne sme se jim odreči možnosti komuniciranja z UNHCR ali s katero koli drugo organizacijo, ki deluje v imenu UNHCR na ozemlju države članice na podlagi sporazuma z ð ki prosilcem za azil v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države članice zagotavlja pravno ali drugo svetovanje ï navedenoe državoe članicoe;

(d) organ za presojo jim v primernem roku vroči odločbo v zvezi z njihovo prošnjo za azil ð mednarodno zaščito ï . Če prosilca zastopa pravni ali drugi svetovalec, lahko države članice odločbo namesto prosilcu ð za mednarodno zaščito ï vročijo pravnemu svetovalcu;

(e) kadar jim ne pomaga ali jih ne predstavlja pravni ali drugi svetovalec in kadar jim ni na voljo brezplačna pravna pomoč, jih organ za presojo obvesti o vsebini odločbe v jeziku, za katerega se lahko upravičeno domneva, da ga razumejo. Obvestilo v skladu s členom 910(2) vključuje pouk o tem, kako je mogoče negativno odločbo izpodbijati.

60. V zvezi s postopki iz Poglavja V države članice zagotovijo, da so vsem prosilcem za azil zagotovljena jamstva, ki so enakovredna jamstvom iz odstavkov 1(b), (c) in (d) tega člena.

Člen 1112

Obveznosti prosilcev za azil ð mednarodno zaščito ï

61. ðProsilci za mednarodno zaščito sodelujejo s pristojnimi organi, da se ugotovijo njihova identiteta in drugi elementi iz člena 4(2) Direktive […/.../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih]. ï Države članice lahko prosilcem za azil naložijo √ druge Õ obveznosti sodelovanja s pristojnimi organi, če so te obveznosti potrebne za obravnavanje prošnje.

62. Države članice lahko zlasti predvidijo, da:

(a) se morajo prosilci za azil javljati pristojnim organom ali se pri njih osebno zglasiti, in sicer bodisi nemudoma bodisi ob določenem času;

(b) morajo prosilci za azil izročiti dokumente, s katerimi razpolagajo in ki so pomembni za obravnavanje prošnje, kot so na primer njihovi potni listi;

(c) morajo prosilci za azil pristojnim organom sporočati svoje trenutno stalno prebivališče ali naslov in jih v najkrajšem možnem času obveščati o spremembi stalnega prebivališča ali naslova. Države članice lahko predvidijo, da mora prosilec prejemati vsa sporočila na zadnje stalno prebivališče ali naslov, ki ga je sporočil;

(d) lahko pristojni organi preiščejo prosilca in predmete, ki jih ima pri sebi, ð če preiskavo opravi oseba istega spola ï ;

(e) lahko pristojni organi fotografirajo prosilca; in

(f) lahko pristojni organi posnamejo prosilčeve ustne izjave, če je bil prosilec o tem vnaprej obveščen.

Člen 1213

Osebni razgovor

63. Preden organ za presojo izda odločbo, se prosilcu za azil da možnost osebnega razgovora o njegovi prošnji za azil ð mednarodno zaščito ï z osebo, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo pristojna za vodenje takšnega razgovora. ð Razgovore o vsebini prošnje za mednarodno zaščito vedno vodi osebje organa za presojo. ï

Države članice lahko dajo možnost osebnega razgovora tudi vsaki odrasli nepreskrbljeni osebi iz člena 6(3).

ò novo

Če je oseba vložila prošnjo za mednarodno zaščito v imenu svojih nepreskrbljenih oseb, mora imeti vsaka odrasla oseba, s katero je prosilec v sorodu, možnost, da zaupno izrazi svoje mnenje in da je zaslišana v zvezi s prošnjo.

ê 2005/85/EC (prilagojeno)

ð novo

Države članice lahko v nacionalni zakonodaji določijo primere, v katerih se možnost osebnega razgovora zagotovi tudi mladoletniku.

64. Osebni razgovor ð o vsebini prošnje ï se lahko opusti, kadar:

(a) lahko organ za presojo na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, izda pozitivno odločbo ð glede statusa begunca ï ; ali

(b) je pristojni organ že opravil sestanek s prosilcem, da bi mu pomagal pri izpolnjevanju njegove prošnje in predložitvi bistvenih podatkov v zvezi s prošnjo v smislu člena 4(2) Direktive 2004/83/ES; ali

(c) če so podane okoliščine iz člena 23(4)(a), (c), (g), (h) in (j), organ za presojo na podlagi popolnega obravnavanja podatkov, ki jih je predložil prosilec, ugotovi, da je prošnja neutemeljena.

3. Osebni razgovor se lahko opusti tudi,

(b) kadar iz praktičnih razlogov ni izvedljiv, zlasti kadar pristojni organ meni, da je prosilec nezmožen za osebni razgovor ali ga ne more opraviti zaradi trajnih okoliščin, na katere ne more vplivati. V dvomu ð se lahko pristojni organ posvetuje z zdravstvenim strokovnjakom, da ugotovi, ali je to stanje začasno ali trajno. ï države članice zahtevajo potrdilo zdravnika ali psihologa.

Če države članice prosilcu v skladu s tem odstavkomtočko (b) ne dajo možnosti osebnega razgovora ali, če je ustrezno, te možnosti ne dajo nepreskrbljeni osebi, se je treba ustrezno potruditi, da se prosilcu ali nepreskrbljeni osebi omogoči, da predloži dodatne podatke.

43. Če se osebni razgovor v skladu s tem členom ne opravi, to organu za presojo ne prepreči, da odloči o prošnji za azil ð mednarodno zaščito ï .

54. Če se osebni razgovor v skladu z odstavkom 2(b) in (c) ter odstavkom 3 ne opravi, to ne vpliva negativno na odločbo organa za presojo.

65. Ne glede na člen 2024(1) lahko države članice, kadar odločajo o prošnji za azil ð mednarodno zaščito ï, upoštevajo dejstvo, da se prosilec ni udeležil osebnega razgovora, razen če je za to imel upravičene razloge.

Člen 1314

Zahteve za osebni razgovor

65. Osebni razgovor običajno poteka brez prisotnosti družinskih članov, razen kadar organ za presojo meni, da je za ustrezno obravnavanje potrebna prisotnost ostalih družinskih članov.

66. Osebni razgovor poteka v razmerah, ki zagotavljajo ustrezno zaupnost.

67. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da osebni razgovori potekajo v razmerah, ki prosilcem omogočajo, da razloge za svojo prošnjo celovito predstavijo. V ta namen države članice:

(a) zagotovijo, da je oseba, ki vodi razgovor, ustrezno usposobljena, da kolikor je mogoče upošteva osebne in splošne okoliščine prošnje, vključno s kulturnim poreklom, ð spolom ï ali ranljivostjo prosilca; in

ò novo

(b) kadar je mogoče, zagotovijo, da razgovor s prosilcem vodi oseba istega spola, če zadevni prosilec to zahteva;

ê 2005/85/EC

ð novo

(bc) izberejo ð usposobljenega ï tolmača, ki je sposoben zagotoviti ustrezno komunikacijo med prosilcem in osebo, ki vodi razgovor. Ni nujno, da razgovor poteka v jeziku, ki ga izbere prosilec za azil, če obstaja drug jezik, za katerega se lahko upravičeno domneva, daki ga prosilec razume in se v njem lahko ð jasno ï sporazumeva. ð Kadar je mogoče, države članice zagotovijo tolmača istega spola, če prosilec to zahteva. ï

ò novo

(d) zagotovijo, da oseba, ki vodi razgovor o vsebini prošnje za mednarodno zaščito, ne nosi uniforme;

e) zagotovijo, da razgovori z mladoletniki potekajo na otroku prijazen način.

ê 2005/85/EC

68. Države članice lahko predvidijo pravila o prisotnosti tretjih oseb na osebnem razgovoru.

5. Ta člen se uporablja tudi za sestanek iz člena 12(2)(b).

ò novo

Člen 15

Vsebina osebnega razgovora

Organ za presojo med osebnim razgovorom o vsebini prošnje za mednarodno zaščito zagotovi, da ima prosilec ustrezno možnost predstaviti elemente, potrebne za utemeljitev njegove prošnje za mednarodno zaščito v skladu s členom 4(1) in (2) Direktive […/.../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih]. Države članice zato zagotovijo, da:

(a) so vprašanja, postavljena prosilcu, pomembna za oceno, ali ta potrebuje mednarodno zaščito v skladu z Direktivo […/.../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih];

(b) ima prosilec ustrezno možnost pojasniti elemente, potrebne za utemeljitev prošnje, ki morda manjkajo, in/ali morebitne neskladnosti ali nasprotja v njegovih izjavah.

ê 2005/85/EC

Člen 14

Status zapisnika o osebnem razgovoru v postopku

1.Države članice zagotovijo, da se o vsakem osebnem razgovoru sestavi pisni zapisnik, ki vsebuje vsaj bistvene podatke o prošnji v smislu člena 4(2) Direktive 2004/83/ES, kot jih je navedel prosilec.

2.Države članice zagotovijo prosilcu pravočasen dostop do zapisnika o osebnem razgovoru. Kadar se dostop omogoči šele po tem, ko je organ za presojo že izdal odločbo, države članice zagotovijo, da je dostop možen takoj, ko je to potrebno, da bi se omogočila pravočasna priprava in vložitev pritožbe.

3.Države članice lahko zahtevajo prosilčevo potrditev vsebine zapisnika o osebnem razgovoru.

Če prosilec odkloni potrditev zapisnika, se razlogi za odklonitev zabeležijo v njegovem spisu.

Odklonitev prosilca, da potrdi vsebino zapisnika, organu za presojo ne preprečuje, da odloči o prošnji.

4.Ta člen se uporablja tudi za sestanek iz člena 12(2)(b).

ò novo

Člen 16

Zapisnik osebnega razgovora in poročilo o njem

69. Države članice zagotovijo, da se za vsak osebni razgovor piše zapisnik.

70. Države članice na koncu osebnega razgovora zahtevajo prosilčevo potrditev vsebine zapisnika. Države članice zato zagotovijo, da ima prosilec možnost izraziti pripombe in/ali zagotoviti pojasnila glede morebitnih napačnih prevodov ali pojmovanj v zapisniku.

71. Če prosilec odkloni potrditev vsebine zapisnika, se razlogi za odklonitev zabeležijo v njegovem spisu.

Odklonitev prosilca, da potrdi vsebino zapisnika, organu za presojo ne preprečuje, da odloči o prošnji.

72. Države članice lahko ne glede na odstavka 1 in 2 sestavijo pisno poročilo o osebnem razgovoru, ki vsebuje vsaj bistvene informacije o prošnji, kot jih je navedel prosilec. Države članice v takih primerih zagotovijo, da se poročilu priloži zapisnik osebnega razgovora.

73. Države članice zagotovijo prosilcu pravočasen dostop do zapisnika in, kadar je primerno, do poročila o osebnem razgovoru, preden organ za presojo izda odločbo.

Člen 17

Zdravstveno-pravna poročila

74. Države članice prosilcem na njihovo zahtevo omogočijo zdravniški pregled, ki bi dokazoval izjave v zvezi s preganjanjem v preteklosti ali resno škodo. Države članice zato prosilcem zagotovijo razumen rok za predložitev zdravniškega potrdila organu za presojo.

75. Ne glede na odstavek 1 organ za presojo v primerih, ko obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da ima prosilec po poškodbi stresne motnje, zagotovi zdravniški pregled, če prosilec vanj privoli.

76. Države članice zagotovijo ustrezno ureditev, ki omogoča, da so za namene zdravniškega pregleda iz odstavka 2 na voljo nepristranska in kvalificirana strokovna znanja in izkušnje na področju zdravstva.

77. Države članice določijo nadaljnja pravila in ureditve za odkritje in dokumentiranje simptomov mučenja in drugih oblik fizičnega, spolnega ali psihološkega nasilja, ki so pomembni za izvajanje tega člena.

78. Države članice osebam, ki vodijo razgovore s prosilci v skladu s to direktivo, zagotovijo usposabljanje o odkritju simptomov mučenja.

79. Organ za presojo oceni rezultate zdravniških pregledov iz odstavkov 1 in 2 ter druge elemente prošnje. Upoštevati jih je treba zlasti pri ugotavljanju, ali so prosilčeve izjave verodostojne in zadostne.

ê 2005/85/EC

ð novo

Člen 1518

Pravica do pravne pomoči in zastopanja

80. ð Prosilci za mednarodno zaščito imajo možnost ï Države članice prosilcem za azil na njihove lastne stroške omogočijo učinkovitoega posvetovanjea s pravnim ali drugim svetovalcem, ki ga kot takšnega priznava in dopušča nacionalno pravo, o zadevah v zvezi z njihovimi prošnjami za azil ð za mednarodno zaščito, in sicer na vseh stopnjah postopka, tudi po izdaji negativne odločbe ï .

81. V primeru negativne odločbe organa za presojo Ddržave članice zagotovijo brezplačno pravno pomoč in/ali zastopanje, ki se zagotovi na prošnjo ob upoštevanju določb odstavka 3. ð V ta namen države članice: ï

ò novo

(a) zagotovijo brezplačno pravno pomoč v postopku v skladu s Poglavjem III. To vključuje vsaj zagotavljanje informacij o postopku prosilcu glede na njegove posebne okoliščine in pojasnila dejanskih in pravnih razlogov v primeru negativne odločbe;

(b) zagotovijo brezplačno pravno pomoč ali zastopanje v postopku v skladu s Poglavjem V. To vključuje vsaj pripravo potrebnih postopkovnih dokumentov in prisotnost na zaslišanju pred sodiščem prve stopnje v imenu prosilca.

ê 2005/85/EC (prilagojeno)

ð novo

3. Države članice lahko v nacionalni zakonodaji predvidijo, da se brezplačna pravna pomoč in/ali zastopanje zagotovi:

(a) samo za postopke pred sodiščem v skladu s Poglavjem V in ne za katere koli naknadne pritožbe ali preglede, ki jih predvideva nacionalna zakonodaja, vključno s ponovnim obravnavanjem pritožbe, ki sledi naknadni pritožbi ali pregledu; in/ali

(b)(a) samo tistim, ki nimajo zadosti sredstev; in/ali

(c)(b) samo s strani pravnih in drugih svetovalcev, ki jih nacionalno pravo izrecno imenuje za pomoč in/ali zastopanje prosilcev za azil ð za mednarodno zaščito. ï ; in/ali

(d) samo kadar je verjetno, da bo pritožba ali pregled uspešen.

Države članice zagotovijo, da pravna pomoč in/ali zastopanje, zagotovljeno v skladu s točko (d), nista samovoljno omejevana.

ò novo

Države članice se lahko v zvezi s postopki iz Poglavja V odločijo, da bodo prosilcem zagotovile brezplačno pravno pomoč in/ali zastopanje le, če je ta pomoč potrebna za zagotovitev njihovega dejanskega dostopa do sodnega varstva. Države članice zagotovijo, da se pravna pomoč in/ali zastopanje, zagotovljena v skladu s tem odstavkom, samovoljno ne omejujeta.

ê 2005/85/EC

ð novo

4. Podrobna pravila za vložitev in obravnavanje prošenj za pravno pomoč in/ali zastopanje lahko določijo države članice.

ò novo

5. Države članice lahko nevladnim organizacijam omogočijo zagotavljanje brezplačne pravne pomoči in/ali zastopanje prosilcem za mednarodno zaščito v postopkih iz Poglavja III in/ali Poglavja V.

ê 2005/85/EC (prilagojeno)

ð novo

56. Poleg tega lahko države članice:

(a) določijo denarne in/ali časovne omejitve za opravljanje brezplačne pravne pomoči in/ali zastopanja, pod pogojem, da takšne omejitve ne omejujejo samovoljno dostopa do pravne pomoči in/ali zastopanja;

(b) predvidijo, da obravnava prosilcev v zvezi s honorarji in drugimi stroški ni ugodnejša od obravnave njihovih državljanov v zadevah, ki se nanašajo na pravno pomoč.

67. Države članice lahko zahtevajo, da se jim v celoti ali delno povrnejo vsei odobrenei stroškei, če in kadar se finančni položaj prosilca znatno izboljša ali če je bila odločitev o dodelitvi takšnih ugodnosti sprejeta na podlagi neresničnih podatkov, ki jih je predložil prosilec.

Člen 1619

Obseg pravne pomoči in zastopanja

82. Države članice zagotovijo pravnemu ali drugemu svetovalcu, ki ga kot takšnega priznava in dopušča nacionalno pravo in ki v skladu z nacionalnim pravom zastopa prosilca za ð mednarodno zaščito ï azil, dostop do tistih podatkov iz prosilčevega spisa, ð na katerih temelji ali bo temeljila odločba. ï ki jih lahko pregledujejo organi iz Poglavja V, če so ti podatki pomembni za obravnavanje prošnje.

Države članice lahko predvidijo izjemo, kadar bi razkritje podatkov ali virov lahko ogrozilo nacionalno varnost, varnost organizacij ali oseb, ki podatke posredujejo, ali varnost oseb(-e), ki jih/jo ti podatki zadevajo, kadar bi bili ogroženi interesi preiskave v zvezi z obravnavanjem prošenj za azil ð mednarodno zaščito ï s strani pristojnih organov držav članic ali bi to poslabšalo mednarodne odnose držav članic. V teh primerih ð države članice: ï

ò novo

(a) zagotovijo dostop do zadevnih informacij ali virov vsaj pravnemu ali drugemu svetovalcu, ki je opravil varnostni pregled, če so informacije pomembne za obravnavanje prošnje ali odločanje o odvzemu mednarodne zaščite;

ê 2005/85/EC (prilagojeno)

ð novo

√(b) zagotovijo Õ , da je organom iz Poglavja V omogočen dostop do zadevnih podatkov ali virov, razen kadar je tak dostop izključen zaradi nacionalne varnosti.

83. Države članice zagotovijo, da ima pravni ali drugi svetovalec, ki pomaga ali zastopa prosilca za ð mednarodno zaščito ï azil, za posvetovanje s prosilcem dostop do zaprtih območij, kot so prostori za pridržanje in tranzitna območja.

Države članice lahko omejijo možnost obiskov prosilca v zaprtih območjih samo, kadar je v skladu z nacionalno zakonodajo takšna omejitev objektivno potrebna za varnost, javni red ali upravljanje območja ali da bi se zagotovilo učinkovito obravnavanje prošnje, pod pogojem da dostop pravnega ali drugega svetovalca s tem ni resno omejen ali onemogočen.

ò novo

84. Države članice prosilcu dovolijo, da s seboj na osebni razgovor pripelje pravnega ali drugega svetovalca, ki ga kot takšnega priznava in dopušča nacionalno pravo.

ê 2005/85/EC

ð novo

34. Države članice lahko ne glede na ta člen ali člen 1721(1)(b) predvidijo pravila o prisotnosti pravnih ali drugih svetovalcev na vseh razgovorih tekom postopka.

4. Države članice lahko predvidijo, da se prosilcu dovoli, da s seboj na osebni razgovor pripelje pravnega ali drugega svetovalca, ki ga kot takšnega priznava in dopušča nacionalno pravo.

Države članice lahko zahtevajo prisotnost prosilca na osebnem razgovoru, tudi če ga v skladu z nacionalno zakonodajo zastopa pravni ali drugi svetovalec, in od prosilca lahko zahtevajo, da osebno odgovarja na zastavljena vprašanja.

ð Ne glede na člen 21(1)(b) ï lahko pristojni organi s prosilcem opravijo osebni razgovor kljub odsotnosti pravnega ali drugega svetovalca.

ò novo

Člen 20

Prosilci s posebnimi potrebami

85. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da imajo prosilci s posebnimi potrebami možnost predstaviti elemente prošnje čim bolj popolno in z vsemi razpoložljivimi dokazi. Po potrebi se jim odobri podaljšanje roka, da lahko predložijo dokaze ali druga potrebna dejanja v postopku.

86. Če organ za presojo meni, da je bil prosilec izpostavljen mučenju, posilstvu ali drugim težjim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, kot je opisano v členu 21 Direktive […/…/ES] [o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil (direktiva o pogojih za sprejem)], je treba prosilcu zagotoviti dovolj časa in ustrezno pomoč, da se pripravi na osebni razgovor o vsebini njegove prošnje.

87. Člen 27(6) in (7) se ne uporablja za prosilce iz odstavka 2.

ê 2005/85/EC (prilagojeno)

ð novo

Člen 1721

Jamstva za mladoletnike brez spremstva

88. V vseh postopkih, ki jih predvideva ta direktiva, in brez poseganja v določbe iz členov 12 in 14 13, ð 14 ï in 15 države članice:

(a) v najkrajšem možnem času sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pri ð vložitvi in ï obravnavanju prošnje mladoletnika brez spremstva zastopa in/ali mu pomaga zastopnik. ? Zastopnik je nepristranski in ima ustrezno strokovno znanje in izkušnje na področju otroškega varstva. ï Ta zastopnik je lahko tudi zastopnik iz člena 19 Direktive 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil[19]; Direktive […/.../ES] [direktive o pogojih];

(b) zagotovijo, da je zastopniku dana možnost, da mladoletnika brez spremstva obvesti o pomenu ali možnih posledicah osebnega razgovora in ga po potrebi obvesti, kako naj se pripravi na osebni razgovor. Države članice zastopniku dovolijo ð zagotovijo ï , da je zastopnik ð in/ali pravni ali drugi svetovalec, ki ga kot takšnega priznava nacionalno pravo, ï na razgovoru prisoten in ð ima možnost, ï da postavlja vprašanja ali podaja pripombe v tolikšni v meri, kot to dopusti oseba, ki vodi razgovor.

Države članice lahko zahtevajo osebno prisotnost mladoletnika brez spremstva na razgovoru, tudi če je tam prisoten njegov zastopnik.

89. Države članice lahko ne imenujejo zastopnika mladoletnika brez spremstva, če:

(a) bo mladoletnik brez spremstva najverjetneje postal polnoleten še pred izdajo odločbe na prvi stopnji; ali

(b) lahko mladoletnik brez spremstva brezplačno koristi storitve pravnega ali drugega svetovalca, ki ga kot takšnega priznava nacionalno pravo za opravljanje zgoraj omenjenih nalog zastopnika; ali

(c)(b) je mladoletnik poročen ali je bil poročen.

3. Prav tako lahko države članice v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo na dan 1. december 2005 ne imenujejo zastopnika, kadar je mladoletnik brez spremstva star 16 let ali več, razen če brez zastopnika ni sposoben uveljavljati svoje prošnje.

43. Države članice zagotovijo, da

90. če se z mladoletnikom brez spremstva opravlja osebni razgovor v zvezi z njegovo prošnjo ð za mednarodno zaščito ï , kot je urejen v členih 12, 13 in 14,13, 14 in 15, ta razgovor vodi oseba, ki razpolaga s potrebnim znanjem o posebnih potrebah mladoletnikov;

91. uradna oseba, ki razpolaga s potrebnim znanjem o posebnih potrebah mladoletnikov, pripravi odločbo organa za presojo v zvezi s prošnjo mladoletnika brez spremstva.

ò novo

4. Mladoletnikom brez spremstva je ob upoštevanju pogojev iz člena 18 zagotovljena brezplačna pravna pomoč v zvezi z vsemi postopki iz te direktive.

ê 2005/85/EC

ð novo

5. Države članice lahko za določitev starosti mladoletnikov brez spremstva v okviru obravnavanja prošnje za azil ð mednarodno zaščito ï opravijo zdravniške preglede ð , če imajo države članice po splošnih izjavah mladoletnika ali na podlagi drugih zadevnih dokazov še vedno pomisleke glede njegove starosti ï .

ò novo

Vsi zdravniški pregledi se izvajajo ob spoštovanju posameznikovega dostojanstva in z izbiro tistih pregledov, ki najmanj posegajo v zasebnost.

ê 2005/85/EC

ð novo

V primeru, da se opravljajo zdravniški pregledi, države članice zagotovijo, da:

(a) se mladoletnike brez spremstva pred obravnavanjem njihove prošnje za azil ð mednarodno zaščito ï obvesti o možnosti določitve starosti z zdravniškim pregledom, in sicer v jeziku, za katerega se lahko upravičeno domneva, daki ga razumejo. Obvestilo vključuje podatke o načinu pregleda in o možnih posledicah rezultata zdravniškega pregleda za obravnavanje prošnje za azil ð mednarodno zaščito ï ter tudi o posledicah, če mladoletnik brez spremstva odkloni takšen zdravniški pregled;

(b) mladoletniki brez spremstva in/ali njihovi zastopniki privolijo v pregled za določitev starosti zadevnega mladoletnika; in

(c) odločba o zavrnitvi prošnje za azil ð mednarodno zaščito ï mladoletnika brez spremstva, ki je odklonil takšen zdravniški pregled, ne temelji izključno na tej odklonitvi.

Dejstvo, da je mladoletnik brez spremstva odklonil takšen zdravniški pregled, organu za presojo ne prepreči, da odloči o prošnji za azil ð mednarodno zaščito ï .

ò novo

6. Člen 27(6) in (7), člen 29(2)(c), člen 32 in člen 37 se ne uporabljajo za mladoletnike brez spremstva.

ê 2005/85/EC

ð novo

67. Korist otroka je najpomembnejše vodilo držav članic pri izvajanju tega člena.

Člen 1822

Pridržanje

92. Države članice ne pridržijo določene osebe zgolj zaradi tega, ker je ta oseba prosilec za ð mednarodno zaščito ï azil. ðRazlogi in pogoji za pridržanje ter jamstva, ki so na voljo pridržanim prosilcem za mednarodno zaščito, so v skladu z Direktivo […/…/ES] [direktiva o pogojih za sprejem]. ï

93. Kadar je prosilec ð za mednarodno zaščito ï pridržan, države članice zagotovijo možnost pospešenega sodnega pregleda ð v skladu z Direktivo […/…/ES] [direktiva o pogojih za sprejem] ï .

Člen 1923

Postopek v primeru umika prošnje

94. Če nacionalno pravo države članice dopušča možnost izrecnega umika prošnje, države članice v primeru, da prosilec za azil izrecno umakne svojo prošnjo za azil ð mednarodno zaščito ï , zagotovijo, da organ za presojo izda sklep o ustavitvi postopka ali odločbo o zavrnitvi prošnje.

95. Države članice se lahko odločijo tudi, da lahko organ za presojo ustavi postopek brez izdaje sklepa. V tem primeru države članice zagotovijo, da organ za presojo v prosilčev spis vnese ustrezen zaznamek.

Člen 2024

Postopek v primeru implicitnega umika ali odstopa od prošnje

96. Kadar obstajajo upravičeni razlogi za domnevo, da je prosilec za azil ð mednarodno zaščito ï implicitno umaknil svojo prošnjo za azil ð mednarodno zaščito ï ali od nje odstopil, države članice zagotovijo, da organ za presojo izda sklep o ustavitvi postopka ali odločbo o zavrnitvi prošnje, ker prosilec ni izkazal upravičenosti do statusa begunca v skladu z Direktivo 2004/83/ES.

Države članice lahko domnevajo, da je prosilec implicitno umaknil prošnjo za azil ð mednarodno zaščito ï ali od nje odstopil, zlasti kadar se ugotovi:

(a) da se ni odzval na zahteve, da sporoči bistvene podatke za njegovo prošnjo v smislu člena 4 Direktive 2004/83/ES […/.../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih] ali se ni udeležil osebnega razgovora, kot je urejen v členih 1213, 1314, 15 in 1416, razen če prosilec v razumnem roku dokaže, da je bila ta opustitev posledica okoliščin, na katere ni mogel vplivati;

(b) da je pobegnil ali brez dovoljenja zapustil kraj, kjer je živel ali bil pridržan, ne da bi to v razumnem roku sporočil pristojnemu organu, ali da v razumnem roku ni izpolnil dolžnosti javljanja ali drugih obveznosti komuniciranja.

Za namene izvajanja teh določb lahko roke ali smernice določijo države članice.

97. Države članice zagotovijo, da sme prosilec, ki se ponovno javi pristojnemu organu po izdaji sklepa o ustavitvi postopka iz odstavka 1 tega člena, zahtevati ponovno obravnavanje, razen če se prošnja obravnava v skladu s členoma 32 in 34.

Države članice lahko določijo rok, po katerem prosilčevega primera ni mogoče ponovno odpreti.

Države članice zagotovijo, da takšna oseba ni odstranjena v nasprotju z načelom nevračanja.

Države članice lahko organu za presojo dovolijo, da se obravnavanje prošnje nadaljuje v fazi, v kateri je bilo prekinjeno.

ò novo

98. Na ta člen Uredba (ES) št. …/… [dublinska uredba] ne vpliva.

ê 2005/85/EC

ð novo

Člen 2125

Vloga UNHCR

99. Države članice omogočijo UNHCR:

(a) dostop do prosilcev za ð mednarodno zaščito ï azil, vključno s tistimi, ki so pridržani ali se nahajajo na letaliških ali pristaniških tranzitnih območjih;

(b) dostop do podatkov o posameznih prošnjah za ð mednarodno zaščito ï azil, o poteku postopka in o izdanih odločbah, če s tem soglaša prosilec za azil;

(c) da v okviru izvajanja svojih nadzornih nalog po členu 35 Ženevske konvencije predstavi svoje mnenje v zvezi s posameznimi prošnjami za azil ð mednarodno zaščito ï vsem pristojnim organom v kateri koli fazi postopka.

100. Odstavek 1 se uporablja tudi za organizacijo, ki deluje v imenu UNHCR na ozemlju države članice na podlagi sporazuma z zadevno državo članico.

Člen 2226

Zbiranje podatkov o posameznih primerih

Pri obravnavanju posameznih primerov države članice:

(a) zatrjevanim subjektom preganjanja ð ali subjektom, ki jim lahko resno škodujejo, ï prosilca za azil neposredno ne razkrijejo podatkov o posameznih prošnjah za ð mednarodno zaščito ï azil ali dejstva, da je bila prošnja vložena;

(b) ne pridobivajo nikakršnih podatkov od zatrjevanih subjektov preganjanja ð ali subjektov, ki jim lahko resno škodujejo, ï tako, da bi bili ti subjekti neposredno obveščeni, da je zadevni prosilec vložil prošnjo za azil, kar bi ogrozilo telesno integriteto prosilca in nepreskrbljene osebe ali svobodo in varnost njegovih družinskih članov, ki še vedno živijo v izvorni državi.

POGLAVJE III

POSTOPKI NA PRVI STOPNJI

ODDELEK I

Člen 2327

Postopek obravnavanja

101. Države članice obravnavajo prošnje za azil ð mednarodno zaščito ï v postopku obravnavanja, ki je v skladu s temeljnimi načeli in jamstvi iz Poglavja II.

102. Države članice zagotovijo, da se takšen postopek zaključi v najkrajšem možnem času, ne da bi to vplivalo na ustreznost in celovitost obravnavanja.

ò novo

103. Države članice zagotovijo, da se postopek zaključi v šestih mesecih od vložitve prošnje.

Države članice lahko ta rok v posameznih primerih, ki vključujejo zapletena dejanska in pravna vprašanja, podaljšajo za največ šest mesecev.

104. Če v roku iz pododstavka 1 odstavka 3 ni mogoče odločiti o prošnji, države članice zagotovijo, da se zadevni prosilec:

(a) obvesti o zamudi in

(b) na njegovo zahtevo obvesti o razlogih za zamudo in roku, v katerem lahko pričakuje odločitev v zvezi s svojo prošnjo.

Če odločitev ni sprejeta v rokih iz odstavka 3, se posledice za to določijo v skladu z nacionalnim pravom.

ê 2005/85/EC (prilagojeno)

ð novo

Če v roku šestih mesecev ni mogoče odločiti o prošnji, države članice zagotovijo, da se zadevnega prosilca:

(a) bodisi obvesti o zamudi; ali

(b) bodisi se ga na njegovo zahtevo obvesti o roku, v katerem lahko pričakuje odločbo v zvezi s svojo prošnjo. Takšno obvestilo države članice ne zavezuje nasproti prosilcu, da bo izdala odločbo v tem roku.

35. Države članice lahko v skladu s temeljnimi načeli in jamstvi iz Poglavja II prednostno ali pospešeno obravnavajo vsako √ posamezno Õ prošnjo ð za mednarodno zaščito ï, vključno s prošnjami pri katerih obstaja velika verjetnost, da so utemeljene, in vključno s prošnjami prosilcev s posebnimi potrebami:

(a) če obstaja verjetnost, da je prošnja utemeljena;

(b) če gre za prosilca s posebnimi potrebami;

(c) v drugih primerih z izjemo prošenj iz odstavka 6.

ê 2005/85/EC (prilagojeno)

ð novo

4 6. Prav tako lahko dDržave članice lahko določijo, da se v skladu s temeljnimi načeli in jamstvi iz Poglavja II prednostno ali pospešeno obravnavajo prošnje, če:

(a) je prosilec pri predložitvi svoje prošnje in navajanju dejstev odprl samo tista vprašanja, ki niso pomembna ali pa so le zanemarljivega pomena za obravnavanje upravičenosti prosilca do statusa begunca ð ali osebe, upravičene do subsidiarne zaščite, ï na podlagi Direktive 2004/83/ES Direktive […./../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih] ; ali

(b) je očitno, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za begunca ali za status begunca v državi članici v skladu z Direktivo 2004/83/ES; ali

(c) se šteje, da je prošnja za azil neutemeljena:

(i)(b) ker prosilec prihaja iz varne izvorne države v smislu členov 29, 30 in 31 √ te direktive Õ ; ali

(ii) ker se brez poseganja v člen 28(1) šteje država, ki ni država članica, za varno za prosilca; ali

(d)(c) je prosilec zavajal organe tako, da je dajal napačne podatke ali dokumente ali zamolčal pomembne podatke ali dokumente o svoji identiteti in/ali državljanstvu, ki bi lahko negativno vplivali na odločitev; ali

(e) je prosilec vložil drugo prošnjo za azil, v kateri je navedel druge osebne podatke; ali

(f)(d) prosilec ni priskrbel podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče z razumno stopnjo verjetnosti ugotoviti njegovo identiteto ali državljanstvo, ali če je verjetno, da je zlonamerno uničil ali odsvojil osebni dokument ali potno listino, ki bi pomagala pri ugotavljanju njegove identitete ali državljanstva; ali

(g) so bile prosilčeve navedbe nekonsistentne, protislovne, malo verjetne ali nezadostne, zaradi česar je njegova prošnja očitno neprepričljiva glede trditve, da je prosilec žrtev preganjanja v smislu Direktive 2004/83/ES; ali

(h) je prosilec vložil naknadno prošnjo, ki ne navaja nikakršnih novih pomembnih elementov o okoliščinah, ki ga zadevajo, ali o razmerah v njegovi izvorni državi; ali

(i) prosilec brez upravičenega razloga ni vložil svoje prošnje že prej, če je imel za to možnost; ali

ò novo

(e) je prošnjo vložil neporočen mladoletnik, za katerega se uporablja člen 6(7)(c), potem ko je bila prošnja staršev ali starša, ki zanj odgovarja(-ta), zavrnjena, in v njej ni navedel nikakršnih novih pomembnih elementov o okoliščinah, ki ga zadevajo, ali o razmerah v njegovi izvorni državi; ali

ê 2005/85/EC (prilagojeno)

ð novo

(j)(f) je prosilec vložil prošnjo samo zaradi tega, da bi odložil ali onemogočil izvršitev prejšnje ali skorajšnje odločbe, na podlagi katere bi moral biti odstranjen.; ali

(k) prosilec brez pravega razloga ni uspel izpolniti obveznosti iz člena 4(1) in (2) Direktive 2004/83/ES ali iz členov 11(2)(a) in (b) ter 20(1) te direktive; ali

(l) je prosilec nezakonito vstopil na ozemlje države članice ali nezakonito podaljšal svoje bivanje in se brez pravega razloga ni javil oblastem in/ali vložil prošnje za azil v najkrajšem možnem času glede na okoliščine njegovega vstopa; ali

(m) prosilec predstavlja grožnjo za nacionalno varnost ali javni red države članice ali če je bil prosilec zaradi resnih razlogov javne varnosti in javnega reda po nacionalnem pravu prisilno izgnan; ali

(n) prosilec noče izpolniti obveznosti dati prstne odtise v skladu z ustrezno zakonodajo Skupnosti in/ali nacionalno zakonodajo; ali

(o) je prošnjo vložil neporočen mladoletnik, za katerega se uporablja člen 6(4)(c), potem ko je bila prošnja staršev ali starša, ki zanj odgovarja(-ta), zavrnjena, in v njej ni navedel nikakršnih novih pomembnih elementov o okoliščinah, ki ga zadevajo, ali o razmerah v njegovi izvorni državi.

ò novo

7. V primerih neutemeljenih prošenj iz člena 28, za katere se uporablja katera koli od okoliščin, ki so naštete v odstavku 6, lahko države članice prošnjo na podlagi ustrezne in celovite obravnave zavrnejo kot očitno neutemeljeno.

8. Države članice v skladu z odstavkom 6 določijo primerne roke za sprejetje odločitve v postopku na prvi stopnji.

9. Dejstvo, da je bila prošnja za mednarodno zaščito vložena po nezakonitem vstopu na ozemlje ali na meji, vključno s tranzitnimi območji, ter odsotnost dokumentov ali uporaba ponarejenih dokumentov sami po sebi ne pomenijo samodejne uporabe postopka pospešenega obravnavanja.

Člen 28

Neutemeljene prošnje

Ne glede na člen 23 države članice štejejo prošnjo za mednarodno zaščito za neutemeljeno le, če je organ za presojo ugotovil, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito v skladu z Direktivo […./../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih].

ê 2005/85/EC

ð novo

Člen 24

Posebni postopki

1.Države članice lahko predvidijo naslednje posebne postopke, ki odstopajo od temeljnih načel in jamstev iz Poglavja II:

(a) predhodno obravnavo za obravnavanje primerov, ki se rešujejo v okviru Oddelka IV;

(b) postopke za obravnavanje primerov, ki se rešujejo v okviru Oddelka V.

2. Države članice lahko predvidijo odstopanje tudi za primere iz Oddelka VI.

ODDELEK II

Člen 2529

Nedopustne prošnje

105. Poleg primerov, v katerih se prošnja ne preučuje v skladu z Uredbo (ES) št. 343/2003Uredbo [št. …/….] [dublinska uredba] , se od držav članic ne zahteva, da preučijo, ali prosilec izpolnjuje pogoje za begunca ð za mednarodno zaščito ï v skladu z Direktivo 2004/83/ES Direktivo …./../ES [direktiva o zahtevanih pogojih], kadar se prošnja šteje za nedopustno v skladu s tem členom.

ê 2005/85/EC

ð novo

106. Države članice lahko štejejo prošnjo za azil ð mednarodno zaščito ï za nedopustno ð le ï v skladu s tem členom, če:

(a) je status begunca priznala druga država članica;

(b) se država, ki ni država članica, šteje za prvo državo azila za prosilca na podlagi člena 2631;

(c) se država, ki ni država članica, šteje za varno tretjo državo za prosilca na podlagi člena 2732;

(d) se prosilcu dovoli, da ostane v zadevni državi članici iz drugih razlogov in se mu na tej podlagi prizna status, ki nudi enake pravice in ugodnosti kot status begunca na podlagi Direktive 2004/83/ES;

(e) se prosilcu dovoli, da ostane na ozemlju zadevne države članice iz drugih razlogov, ki ga ščitijo pred izročitvijo do zaključka postopka za priznanje statusa v skladu s točko (d);

(f)(d) je prosilec po dokončni odločbi vložil enako prošnjo;

(d)(e) nepreskrbljena oseba prosilca vloži prošnjo, potem ko je v skladu s členom 6(3)(4) podala soglasje, da bo njen primer del prošnje, ki je bila vložena v njenem imenu, in ne obstajajo nikakršna dejstva v zvezi z nepreskrbljeno osebo, ki bi upravičevala ločeno prošnjo.

ò novo

Člen 30

Posebna pravila glede razgovora o dopustnosti

107. Države članice prosilcem omogočijo, da predstavijo svoje mnenje v zvezi z uporabo razlogov iz člena 29 v okoliščinah, ki jih zadevajo, preden sprejmejo sklep o nedopustnosti prošnje. Zato države članice opravijo osebni razgovor o dopustnosti prošnje. Države članice lahko predvidijo izjemo le v skladu s členom 36 za naknadne prošnje.

108. Odstavek 1 velja ne glede na člen 5 Uredbe ES št. …/…. [dublinska uredba].

ê 2005/85/EC

ð novo

Člen 2631

Koncept prve države azila

Za posameznega prosilca za azil ð mednarodno zaščito ï se lahko šteje država za prvo državo azila, če:

(a) je bil prosilcu v tej državi priznan status begunca in se lahko še vedno sklicuje na to zaščito; ali

(b) sicer v tej državi uživa zadostno zaščito, vključno z načelom nevračanja,

pod pogojem, da bo v to državo ponovno sprejet.

Pri uporabi koncepta prve države azila za okoliščine posameznega prosilca za azil ð prosilca za mednarodno zaščito ï lahko države članice upoštevajo člen 2732(1).

Člen 2732

Koncept varne tretje države

109. Države članice lahko uporabijo koncept varne tretje države samo, če so pristojni organi prepričani, da se z osebo, ki išče azil ð mednarodno zaščito ï , v zadevni tretji državi ravna v skladu z naslednjimi načeli:

(a) življenje in svoboda nista ogroženi zaradi rase, vere, državljanstva, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja;

ò novo

(b) ni tveganja resne škode, kot je opredeljeno v [Direktivi …./../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih];

ê 2005/85/EC

ð novo

(b)(c) v skladu z Ženevsko konvencijo se spoštuje načelo nevračanja;

(c)(d) spoštuje se prepoved odstranitve, ki bi kršila prepoved mučenja ter krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja, kakor je določena v mednarodnem pravu; in

(d)(e) možnost zaprositi za status begunca ter, če je ugotovljeno, da je oseba res begunec, pridobiti zaščito v skladu z Ženevsko konvencijo.

110. Uporaba koncepta varne tretje države je možna na podlagi pravil nacionalne zakonodaje, vključno:

(a) s pravili, ki zahtevajo zvezo med osebo, ki išče azil ð mednarodno zaščito ï , in zadevno tretjo državo, na podlagi katerih bi bilo smiselno, da ta oseba odide v to državo;

(b) z metodološkimi pravili, ki pristojnim organom omogočajo, da ugotovijo, ali lahko koncept varne tretje države uporabijo za posamezno državo ali v zvezi s posameznim prosilcem. Takšna metodologija vključuje preučitev varnosti države od primera do primera za določenega prosilca in/ali nacionalne označitve zadevnih držav, ki se na splošno štejejo za varne;

(c) s pravili, ki v skladu z mednarodnim pravom omogočajo posamično preučitev, ali je zadevna tretja država za določenega prosilca varna, in ki morajo prosilcu omogočati vsaj izpodbijanje uporabe koncepta varne tretje države zaradi podvrženosti mučenju, krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju ð zato, ker tretja država v okoliščinah, ki ga zadevajo, ni varna. Prosilcu se omogoči, da lahko izpodbija obstoj zveze med njim in tretjo državo v skladu s točko (a) ï .

111. Pri izvajanju odločbe, ki temelji izključno na tem členu, države članice:

(a) o tem obvestijo prosilca; in

(b) posredujejo prosilcu dokument, s katerim oblastem tretje države v jeziku te države sporočajo, da prošnja vsebinsko ni bila obravnavana.

112. Kadar tretja država zadevnemu prosilcu za azil ð prosilcu za mednarodno zaščito ï ne dovoli vstopa na njeno ozemlje, države članice zagotovijo dostopnost postopka v skladu s temeljnimi načeli in jamstvi iz Poglavja II.

113. Države članice redno obveščajo Komisijo o državah, za katere se v skladu z določbami tega člena uporablja ta koncept.

ODDELEK III

Člen 28

Neutemeljene prošnje

1. Brez poseganja v člena 19 in 20 lahko države članice štejejo prošnjo za azil za neutemeljeno le, če je organ za presojo ugotovil, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za status begunca v skladu z Direktivo 2004/83/ES.

2. V primerih iz člena 23(4)(b) in v primerih neutemeljenih prošenj za azil, za katere se uporablja katera koli od okoliščin, ki so naštete v členu 23(4)(a) in (c) do (o), lahko države članice prošnjo štejejo tudi za očitno neutemeljeno, če jo kot tako predvideva nacionalna zakonodaja.

Člen 29

Minimalni skupni seznam tretjih držav, ki se štejejo za varne izvorne države

1. Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom s kvalificirano večino sprejme minimalni skupni seznam tretjih držav, ki jih države članice v skladu s Prilogo II štejejo za varne države.

2. Svet lahko na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom s kvalificirano večino spremeni minimalni skupni seznam tako, da v skladu s Prilogo II doda ali črta tretje države. Komisija preuči vsako prošnjo Sveta ali države članice, da naj predloži predlog za spremembo minimalnega skupnega seznama.

3. Pri pripravi predloga po odstavkih 1 ali 2 Komisija uporabi podatke držav članic, lastne podatke in po potrebi podatke UNHCR, Sveta Evrope in drugih ustreznih mednarodnih organizacij.

4. Kadar Svet od Komisije zahteva pripravo predloga za črtanje tretje države z minimalnega skupnega seznama, obveznost držav članic v zvezi s to tretjo državo v skladu s členom 31(2) začasno preneha z dnem, ki sledi sklepu Sveta, s katerim zahteva predložitev predloga.

5. Kadar država članica od Komisije zahteva, naj Svetu predloži predlog za črtanje tretje države z minimalnega skupnega seznama, ta država članica pisno uradno obvesti Svet o zahtevi, ki jo je naslovila na Komisijo. Obveznost te države članice v skladu s členom 31(2) v zvezi s tretjo državo začasno preneha z dnem, ki sledi uradnemu obvestilu Svetu.

6. Evropski parlament je obveščen o začasnih prenehanjih obveznosti iz odstavkov 4 in 5.

7. Začasna prenehanja obveznosti iz odstavkov 4 in 5 se končajo v treh mesecih, razen če Komisija pred iztekom tega obdobja predlaga črtanje tretje države z minimalnega skupnega seznama. Začasna prenehanja obveznosti se v vsakem primeru končajo, ko Svet zavrne predlog Komisije za črtanje tretje države s seznama.

8. Komisija na zahtevo Sveta poroča Evropskemu parlamentu in Svetu, ali so razmere v državi, ki je na minimalnem skupnem seznamu, še vedno v skladu s Prilogo II. Ob predložitvi svojega poročila lahko Komisija poda priporočila in predloge, za katere meni, da so ustrezni.

Člen 3033

Nacionalna označitev tretjih držav za varne izvorne države

114. Brez poseganja v člen 29 lahko Ddržave članice lahko ohranijo ali sprejmejo zakonodajo, ki v skladu s Prilogo II dopušča nacionalno označitev dodatnih tretjih držav, ki jih ni na minimalnem skupnem seznamu, za varnihe izvornihe države za namene obravnavanja prošenj za azil ð mednarodno zaščito ï . To lahko vključuje označitev dela države za varnega, kadar so v tem delu izpolnjeni pogoji iz Priloge II.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice ohranijo zakonodajo, ki je bila v veljavi dne 1. decembra 2005 in ki dopušča nacionalno označitev dodatnih tretjih držav, ki jih ni na minimalnem skupnem seznamu, za varne izvorne države za namene obravnavanja prošenj za azil, če se prepričajo, da osebe v zadevnih tretjih državah na splošno niso podvržene:

(a) preganjanju, kot je opredeljeno v členu 9 Direktive 2004/83/ES; niti

(b) mučenju ali nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.

3. Države članice lahko prav tako ohranijo zakonodajo, ki je bila v veljavi dne 1. decembra 2005 in ki dopušča nacionalno označitev dela države za varnega ali državo ali del države za varna za določeno skupino ljudi v tej državi, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2 glede tega dela ali te skupine.

4. Pri ocenjevanju, ali je država varna izvorna država v skladu z odstavkoma 2 in 3, države članice upoštevajo pravni položaj, uporabo prava in splošne politične razmere v zadevni tretji državi.

ò novo

115. Države članice zagotovijo redni pregled razmer v tretjih državah, označenih za varne v skladu s tem členom.

ê 2005/85/EC (prilagojeno)

ð novo

53. Ocenjevanje, ali je država varna izvorna država v skladu s tem členom, temelji na različnih virih podatkov, vključujoč zlasti podatke iz drugih držav članic, ð Evropskega urada za podporo azilu ï , UNHCR, Sveta Evrope in drugih ustreznih mednarodnih organizacij.

64. Države članice obveščajo Komisijo o državah, ki so v skladu s tem členom označene za varne izvorne države.

Člen 3134

Koncept varne izvorne države

116. Tretja država, ki je bila bodisi v skladu s členom 29 bodisi s členom 30 √ to direktivo Õ označena za varno izvorno državo, se lahko po individualnem obravnavanju prošnje šteje za določenega prosilca za azil za varno izvorno državo samo, če:

(a) ima prosilec državljanstvo te države; ali

(b) je prosilec oseba brez državljanstva in je imel prej stalno prebivališče v tej državi;

(c) ter če ni izkazal nikakršnih resnih razlogov, zaradi katerih bi se štelo, da ta država glede na njegove osebne okoliščine z ozirom na njegovo prošnjo za status begunca ð ali osebe, upravičene do subsidiarne zaščite, ï v skladu z Direktivo 2004/83/ES [Direktivo …./../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih] ni varna izvorna država.

2. Države članice v skladu z odstavkom 1 štejejo prošnjo za azil za neutemeljeno, če je tretja država v skladu s členom 29 označena za varno.

32. Države članice v nacionalni zakonodaji določijo nadaljnja pravila in podrobnosti o načinu uporabe koncepta varne izvorne države.

ODDELEK IV

Člen 3235

Naknadne prošnje

117. Kadar oseba, ki je zaprosila za azil ð mednarodno zaščito ï v državi članici, poda naknadne navedbe ali vloži naknadno prošnjo v isti državi članici, lahko ta država članica obravnava te naknadne navedbe ali elemente naknadne prošnje v okviru obravnavanja predhodne prošnje ali v okviru preizkusa pravnega sredstva ali odločanja o pravnem sredstvu zoper odločbo, če lahko pristojni organi v teh postopkih upoštevajo in obravnavajo vse elemente naknadnih navedb ali naknadnih prošenj.

118. Poleg tega ð Za odločanje o dopustnosti prošnje za mednarodno zaščito v skladu s členom 29(2)(d) ï lahko države članice uporabijo poseben postopek iz odstavka 3 √ tega člena Õ , če oseba vloži naknadno prošnjo za azil ð mednarodno zaščito ï :

(a) potem ko je bila njena predhodna prošnja umaknjena ali je od nje odstopila v skladu s členoma 19 ali 20 23;

(b) po izdaji odločbe o predhodni prošnji. Države članice se lahko odločijo tudi, da ta postopek uporabijo šele po izdaji dokončne odločbe.

ò novo

(b) po izdaji dokončne odločbe o predhodni prošnji.

ê 2005/85/EC

ð novo

119. Naknadna prošnja za azil ð mednarodno zaščito ï je najprej predmet predhodne obravnave o tem, ali so se po umiku predhodne prošnje ali po izdaji odločbe v zvezi s prošnjo iz odstavka 2(b) tega člena pojavili ali bili s strani prosilca navedeni novi elementi ali ugotovitve v zvezi z vprašanjem, ali prosilec izpolnjuje pogoje za status begunca ð ali osebe, upravičene do mednarodne zaščite, ï v skladu z Direktivo 2004/83/ESDirektivo […./../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih].

120. Če se po predhodni obravnavi iz odstavka 3 tega člena pojavijo ali so s strani prosilca navedeni novi elementi, ki pomembno povečujejo verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za status begunca ð ali osebe, upravičene do mednarodne zaščite, ï v skladu z Direktivo 2004/83/ES Direktivo […./../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih], se obravnavanje prošnje nadaljuje v skladu s Poglavjem II.

121. Države članice lahko v skladu z nacionalno zakonodajo nadaljujejo z obravnavanjem naknadne prošnje, kadar obstajajo drugi razlogi, na podlagi katerih je treba primer ponovno odpreti.

122. Države članice se lahko odločijo, da nadaljujejo z obravnavanjem samo, če zadevni prosilec brez svoje krivde v predhodnem postopku ni mogel uveljaviti okoliščin iz odstavkov 3, 4 in 5 tega člena, zlasti z uveljavljanjem svoje pravice do učinkovitega pravnega sredstva v skladu s členom 39 41.

123. Postopek iz tega člena se lahko uporabi tudi v primeru nepreskrbljene osebe, ki vloži prošnjo, potem ko je v skladu s členom 6(3)(4) podala soglasje, da bo njen primer del prošnje, ki je bila vložena v njenem imenu. V tem primeru se bo v okviru predhodne obravnave iz odstavka 3 tega člena preučilo, ali obstajajo dejstva v zvezi z okoliščinami nepreskrbljene osebe, ki upravičujejo ločeno prošnjo.

ò novo

124. Če na podlagi dokončnega sklepa o nedopustnosti naknadne prošnje v skladu s členom 29(2)(d) ali dokončne odločbe o zavrnitvi naknadne prošnje kot neutemeljene zadevna oseba pred izvršitvijo odločbe o vrnitvi vloži novo prošnjo za mednarodno zaščito v isti državi članici, lahko navedena država članica:

(a) predvidi izjemo od pravice ostati na njenem ozemlju, če je organ za presojo prepričan, da odločba o vrnitvi ne bo povzročila neposrednega ali posrednega vračanja, s katerim bi bile kršene mednarodne obveznosti navedene države članice in njene obveznosti v Skupnosti; in/ali

(b) o prošnji odloča v postopku ugotavljanja dopustnosti v skladu s tem členom in členom 29; in/ali

(c) pospeši postopek obravnavanja v skladu s členom 27(6)(f).

V primerih iz točk (b) in (c) prvega pododstavka lahko države članice v skladu z nacionalno zakonodajo odstopajo od rokov, ki se običajno uporabljajo v postopku ugotavljanja dopustnosti in/ali postopku pospešenega obravnavanja.

125. Če oseba, v zvezi s katero je treba izvršiti odločbo o premestitvi v skladu z Uredbo (ES) […/…] [dublinska uredba], v državi, ki izvede premestitev, poda naknadne navedbe ali vloži naknadno prošnjo, takšne navedbe ali naknadne prošnje v skladu s to direktivo obravnava pristojna država članica, kot je določeno v Uredbi (ES) […/…] [dublinska uredba].

ê 2005/85/EC (prilagojeno)

ð novo

Člen 33

Opustitev zglasitve

Države članice lahko ohranijo ali sprejmejo postopek iz člena 32 za primere, ko je prosilec, ki se bodisi naklepno bodisi iz velike malomarnosti ob določenem času ni zglasil v sprejemnem centru ali pri pristojnih organih, prošnjo za azil vložil kasneje.

Člen 3436

Postopkovna pravila

126. Države članice zagotovijo, da so vsem prosilcem za azil ð za mednarodno zaščito ï, katerih prošnja je predmet predhodne obravnave v skladu s členom 32 35, zagotovljena jamstva iz člena 10 11(1).

127. Države članice lahko v nacionalnem pravu določijo pravila o predhodni obravnavi v skladu s členom 32 35. Ta pravila lahko med drugim:

(a) obvezujejo zadevnega prosilca, da navede dejstva in predloži dokaze, ki upravičujejo nov postopek;

(b) zahtevajo, da zadevni prosilec predloži nove podatke v določenem roku od trenutka, ko jih je sam pridobil;

(c)(b) dovoljujejo izvedbo predhodne obravnave zgolj na podlagi pisnih navedb brez osebnega razgovora ð , z izjemo primerov iz člena 35(7) ï.

Ti pogoji prosilcu za azil ne smejo onemogočiti dostopa do novega postopka niti ne povzročiti dejanskega izničenja ali resne okrnjenosti tega dostopa.

128. Države članice zagotovijo, da

(a) je prosilec ustrezno obveščen o izidu predhodne obravnave in, če se prošnja ne bo nadalje obravnavala, o razlogih in možnostih za pravno sredstvo ali preizkus te odločitve;

(b) če gre za eno od okoliščin iz člena 32(2) 35(3), organ za presojo v najkrajšem možnem času nadaljuje z obravnavanjem naknadne prošnje v skladu z določbami Poglavja II.

ODDELEK V

Člen 3537

Postopki na meji

129. Države članice lahko v skladu s temeljnimi načeli in jamstvi iz Poglavja II predvidijo postopke, v katerih se na mejah ali v tranzitnih območjih države članice odloča o:

(a) ? dopustnosti ï prošenjah, ki so bile vložene na teh krajih, √ in/ali Õ

ò novo

(b) vsebini prošnje v postopku pospešenega obravnavanja v skladu s členom 27(6).

ê 2005/85/EC

ð novo

2. Vendar lahko, kadar postopki iz odstavka 1 niso predvideni, države članice ob upoštevanju določb tega člena in v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki so v veljavi dne 1. decembra 2005, ohranijo postopke, ki odstopajo od temeljnih načel in jamstev iz Poglavja II, v katerih se na meji ali na tranzitnih območjih odloča o tem, ali se prosilcem za azil, ki se nahajajo na teh krajih in so tam vložili prošnjo za azil, dovoli vstop na njihovo ozemlje.

3. S postopki iz odstavka 2 se predvsem zagotovi, da se:

(a) zadevnim osebam brez poseganja v člen 7 dovoli, da ostanejo na meji ali tranzitnih območjih države članice;

(b) zadevne osebe takoj obvesti o njihovih pravicah in obveznostih, kot je navedeno v členu 10(1)(a);

(c) zadevnim osebam omogoči dostop, če je to potrebno, do storitev tolmačenja, kot je navedeno v členu 10(1)(b);

(d) preden pristojni organ odloči v takšnih postopkih zadevnim osebam omogoči razgovor v zvezi z njihovo prošnjo za azil, ki ga vodijo osebe s primernim znanjem o ustreznih standardih, ki se uporabljajo na področju azilnega in begunskega prava, kot je navedeno v členih 12, 13 in 14;

(e) zadevnim osebam omogoči posvetovanje s pravnim ali drugim svetovalcem, ki ga kot takšnega priznava in dopušča nacionalno pravo, kot je navedeno v členu 15(1); in

(f) zadevnim osebam omogoči, da imajo zastopnika, imenovanega v primerih mladoletnikov brez spremstva, kot je navedeno v členu 17(1), razen če se uporablja člen 17(2) ali (3).

Poleg tega, kadar pristojni organ ne dovoli vstopa, ta pristojni organ navede dejanske in pravne razloge, zakaj se prosilčeva prošnja za azil šteje za neutemeljeno ali nedopustno.

42. Države članice zagotovijo, da se v postopkih iz odstavka 21 odloči v razumnem roku. Če ni odločeno v štirih tednih, se prosilcu za azil dovoli vstop na ozemlje države članice, da bi se njegova prošnja obravnavala v skladu z ostalimi določbami te direktive.

53. V primeru izjemnih prihodov ali prihodov, pri katerih gre za veliko število državljanov tretje države ali oseb brez državljanstva, ki vložijo prošnje za azil ð mednarodno zaščito ï na meji ali na tranzitnih območjih, zaradi česar je praktično nemogoče izvajati določbe iz odstavka 1 ali poseben postopek iz odstavkov 2 in 3, je navedene postopke mogoče izvajati tudi, kadar in kolikor časa so ti državljani tretje države in osebe brez državljanstva normalno nastanjeni v bližini meje ali tranzitnega območja.

ODDELEK VI

Člen 3638

Koncept evropske varne tretje države

1. Države članice lahko predvidijo, da se, kadar pristojni organ na podlagi dejstev ugotovi, da prosilec poskuša nezakonito vstopiti ali da je nezakonito vstopil na ozemlje države članice iz varne tretje države iz odstavka 2, ne opravi obravnavanje ali ne opravi celovito obravnavanje prošnje za azil ð mednarodno zaščito ï in varnosti prosilca glede na njegove osebne okoliščine, kot je navedeno v Poglavju II.

2. Za namene odstavka 1 se tretja država lahko šteje za varno tretjo državo samo, če:

(a) je ratificirala in spoštuje določbe Ženevske konvencije brez kakršnih koli geografskih omejitev;

(b) ima z zakonom predpisan azilni postopek; ? in ï

(c) je ratificirala Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštuje njene določbe, vključno s standardi za učinkovita pravna sredstva; in.

(d) jo za varno označi Svet v skladu z odstavkom 3.

3. Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom s kvalificirano večino sprejme ali spremeni skupen seznam tretjih držav, ki se štejejo za varne tretje države za namene odstavka 1.

43. Zadevne države članice v nacionalnem pravu v skladu z načelom nevračanja po Ženevski konvenciji določijo načine izvajanja določb odstavka 1 in posledice odločb na podlagi teh določb, vključno z določitvijo izjem pri izvajanju tega člena zaradi humanitarnih ali političnih razlogov ali razlogov v zvezi z mednarodnim javnim pravom.

54. Pri izvajanju odločbe, ki temelji izključno na tem členu, države članice:

(a) o tem obvestijo prosilca; in

(b) posredujejo prosilcu dokument, s katerim oblastem tretje države v jeziku te države sporočajo, da prošnja vsebinsko ni bila obravnavana.

65. Kadar varna tretja država prosilca za azil ne sprejme ponovno, države članice zagotovijo dostopnost postopka v skladu s temeljnimi načeli in jamstvi iz Poglavja II.

7. Države članice, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo, ki je bila v veljavi dne 1. decembra 2005, in na podlagi meril iz odstavka 2(a), (b) in (c) tretje države označile za varne tretje države, lahko odstavek 1 uporabljajo za te tretje države, dokler Svet ne sprejme skupnega seznama v skladu z odstavkom 3.

POGLAVJE IV

POSTOPKI ZA ODVZEM STATUSA BEGUNCA ð MEDNARODNE ZAŠČITE ï

Člen 3739

Odvzem statusa begunca ð mednarodne zaščite ï

Države članice zagotovijo, da se lahko postopek odvzema statusa begunca ð mednarodne zaščite ï določeni osebi začne, kadar se pojavijo novi elementi ali ugotovitve, ki kažejo, da je treba veljavnost statusa begunca ð mednarodne zaščite ï ponovno preučiti.

Člen 38 40

Postopkovna pravila

130. Države članice zagotovijo, da so, kadar pristojni organ preučuje možnost odvzema statusa begunca ð mednarodne zaščite ï, državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva v skladu s členom 14 ð ali členom 19 ï Direktive 2004/83/ESDirektive […./../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih], tej osebi zagotovljena naslednja jamstva:

(a) pisno obvestilo, da pristojni organ ponovno preučuje, ali je upravičena do statusa begunca ð mednarodne zaščite ï , in o razlogih za takšno preučevanje; in

(b) možnost, da na osebnem razgovoru v skladu s členom 10 11(1)(b) ter členi 12, 13, 14 in 15 ali v pisni izjavi navede razloge, zakaj ji status begunca ð mednarodne zaščite ï ne bi smel biti odvzet.

Poleg tega države članice zagotovijo, da v okviru takšnega postopka:

(a) pristojni organ lahko pridobi točne in ažurne podatke o splošnih razmerah, ki vladajo v izvornih državah zadevnih oseb, iz različnih virov, kot jesta, kadar je to primerno, UNHCR ð in Evropski urad za podporo azilu ï ; in

(b) pri zbiranju podatkov o posameznem primeru ponovne preučitve statusa begunca ð mednarodne zaščite ï se podatki od zatrjevanih subjektov preganjanja ð ali subjektov, ki jim lahko resno škodujejo, ï ne pridobivajo tako, da bi bili ti subjekti neposredno obveščeni, da je zadevna oseba begunec ð upravičenec do mednarodne zaščite ï , kar bi ogrozilo telesno integriteto te osebe in njenih nepreskrbljenih oseb ali svobodo in varnost njegovih družinskih članov, ki še vedno živijo v izvorni državi.

131. Države članice zagotovijo, da se odločba pristojnega organa o odvzemu statusa begunca ð mednarodne zaščite ï izda v pisni obliki. Odločba vsebuje obrazložitev dejanskih in pravnih razlogov zanjo ter pisni pouk o tem, kako jo je mogoče izpodbijati.

132. V primeru, da pristojni organ izda odločbo o odvzemu statusa begunca ð mednarodne zaščite ï , se prav tako uporabljajo členi 1518(2), 1619(1) in 21 25.

133. Ne glede na odstavke 1, 2 in 3 tega člena se države članice lahko odločijo, da status begunca ð mednarodne zaščite ï ugasne po samem zakonu, v primeru prenehanja v skladu s členom 11(1)(a) do (d) Direktive 2004/83/ES ali če se je begunec ð upravičenec do mednarodne zaščite ï nedvoumno odpovedal priznanemu statusu begunca ð upravičenca do mednarodne zaščite ï .

POGLAVJE V

PRAVNA SREDSTVA

Člen 3941

Pravica do učinkovitega pravnega sredstva

134. Države članice zagotovijo, da ima prosilec za azil ð mednarodno zaščito ï pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem zoper:

(a) odločitev, izdano v zvezi z njegovo prošnjo za azil ð mednarodno zaščito ï, vključno:

ò novo

(i) z odločbo o tem, da je prošnja v zvezi s statusom begunca in/ali statusom subsidiarne zaščite neutemeljena;

ê 2005/85/EC

ð novo

(i)(ii) s sklepom o tem, da je prošnja v skladu s členom 25(2) 29 nedopustna;

(ii)(iii) na meji ali tranzitnih območjih države članice, kot je navedena v členu 35 37(1),;

(iii)(iv) o tem, da se v skladu s členom 3638 obravnavanje ne opravi;

(b) zavrnitev ponovnega obravnavanja prošnje po ustavitvi postopka v skladu s členoma 19 23 in 20 24;

(c) odločbo v skladu s členoma 32 in 34, da se naknadna prošnja ne bo obravnavala;

(d) odločbo o prepovedi vstopa v okviru postopkov, določenih v členu 35(2);

(e)(c) odločbo o odvzemu statusa begunca ð mednarodne zaščite ï v skladu s členom 3840.

ò novo

135. Države članice zagotovijo, da imajo osebe, ki jim je organ za presojo priznal pravico do subsidiarne zaščite, pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz odstavka 1 zoper odločbo o neutemeljenosti prošnje v zvezi s statusom begunca.

Zadevne osebe so upravičene do pravic in ugodnosti, ki jih upravičencem do sekundarne zaščite do zaključka postopkov s pravnimi sredstvi zagotavlja Direktiva […./../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih].

136. Države članice zagotovijo, da učinkovito pravno sredstvo iz odstavka 1 vsaj v postopkih s pravnimi sredstvi pred sodiščem prve stopnje zagotavlja podrobno presojo dejstev in pravnih vprašanj, vključno z ex nunc presojo potreb po mednarodni zaščiti v skladu z Direktivo […./../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih].

ê 2005/85/EC Article 4

ð novo

24. Države članice predvidijo ð primerne ï roke in druga potrebna pravila za uveljavljanje pravice prosilca do učinkovitega pravnega sredstva v skladu z odstavkom 1.

ê 2005/85/EC Article 4

3. Države članice, kadar je primerno, predvidijo v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi pravila glede:

(a) vprašanja, ali ima pravno sredstvo v skladu z odstavkom 1 za posledico, da prosilec lahko ostane v zadevni državi članici do odločitve o pravnem sredstvu;

(b) možnosti pravnega sredstva ali zaščitnih ukrepov, kadar pravno sredstvo v skladu z odstavkom 1 nima za posledico, da prosilec lahko ostane v zadevni državi članici do odločitve o pravnem sredstvu. Države članice lahko predvidijo tudi pravno sredstvo po uradni dolžnosti; in

(c) temeljev za izpodbijanje odločb iz člena 25(2)(c) v skladu z metodologijo, ki se uporablja po členu 27(2)(b) in (c).

ò novo

Roki prosilcem ne preprečujejo ali pretirano otežujejo dostopa do učinkovitega pravnega sredstva v skladu z odstavkom 1. Države članice lahko tudi določijo, da se odločbe, izdane v skladu s členom 37, preizkusijo po uradni dolžnosti.

5. Ne glede na odstavek 6 ima pravno sredstvo iz odstavka 1 tega člena za posledico, da prosilec lahko ostane v zadevni državi članici do odločitve o pravnem sredstvu.

6. V primeru odločbe, sprejete v postopku pospešenega obravnavanja v skladu s členom 27(6), in sklepa o tem, da je prošnja v skladu s členom 29(2)(d) nedopustna, ter če v nacionalni zakonodaji pravica ostati v državi članici do zaključka postopka s pravnim sredstvom ni določena, sodišče na podlagi prošnje zadevnega prosilca ali na lastno pobudo odloči, ali lahko prosilec ostane na ozemlju države članice.

Ta odstavek se ne uporablja za postopke iz člena 37.

7. Države članice omogočijo prosilcem, da ostanejo na njihovem ozemlju do zaključka postopka iz odstavka 6.

8. Člen 26 Uredbe ES št. […/….[dublinska uredba] ne vpliva na odstavke 5, 6 in 7.

ê 2005/85/EC Article 4

ð novo

49. Države članice lahko določijo roke, v katerih mora sodišče v skladu z odstavkom 1 preučiti odločbe organa za presojo.

510. Kadar se prosilcu prizna status, ki zagotavlja enake pravice in ugodnosti v okviru nacionalnega prava in prava Skupnosti kot status begunca v skladu z Direktivo 2004/83/ES Direktivo […./../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih], se lahko šteje, da je prosilec imel na razpolago učinkovito pravno sredstvo, če sodišče na podlagi nezadostnega interesa prosilca za nadaljevanje postopkov odloči, da je pravno sredstvo iz odstavka 1 nedopustno ali da bo najverjetneje neuspešno.

611. Države članice lahko v nacionalni zakonodaji določijo tudi pogoje, na podlagi katerih se lahko domneva, da je prosilec implicitno umaknil ali odstopil od pravnega sredstva iz odstavka 1, skupaj s postopkovnimi pravili, ki jih je pri tem treba upoštevati.

POGLAVJE VI

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 4042

Izpodbijanje s strani javnih organov

Ta direktiva ne vpliva na možnost, da javni organi izpodbijajo upravne in/ali sodne odločbe, ki jih predvideva nacionalna zakonodaja.

Člen 4143

Tajnost

Države članice zagotovijo, da so organi, ki izvajajo to direktivo, glede vseh podatkov, ki jih pridobijo med svojim delom, zavezani načelu tajnosti, kot je opredeljeno v nacionalnem pravu.

ò novo

Člen 44

Sodelovanje

Vsaka država članica imenuje nacionalno kontaktno točko in njen naslov sporoči Komisiji. Komisija te informacije posreduje drugim državam članicam.

Države članice v povezavi s Komisijo sprejmejo vse potrebne ukrepe za vzpostavitev neposrednega sodelovanja in izmenjave informacij med pristojnimi organi.

ê 2005/85/EC (prilagojeno)

ð novo

Člen 4245

Poročilo

Komisija najpozneje 1. decembra 2009 ð […] ï poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive v državah članicah in predlaga vse potrebne spremembe. Države članice pošljejo Komisiji vse podatke, ki so potrebni za pripravo tega poročila. Po predložitvi poročila Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive v državah članicah najmanj vsakih dve leti ð pet let ï.

Člen 4346

Prenos

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do 1. decembra 2007 √ členi […] [Členi, ki so bili vsebinsko spremenjeni v primerjavi s prejšnjo direktivo] najpozneje do […] Õ. V zvezi s členom 15 države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. decembra 2008. O tem takoj obvestijo Komisijoi √ takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo Õ.

ò novo

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 27(3) do [tri leta od dneva prenosa direktive v nacionalno zakonodajo]. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

ê 2005/85/EC (prilagojeno)

ð novo

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. √ Vključijo tudi izjavo, da se v veljavnih zakonih in drugih predpisih sklicevanja na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, razlagajo kot sklicevanja na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice. Õ

Države članice Komisiji sporočijo besedilo √ temeljnih Õ predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva, √ in pošljejo korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo Õ .

Člen 4447

Prehodne določbe

Države članice uporabljajo zakone in druge predpise iz pododstavka 1 člena 43 46 za prošnje za azil ð mednarodno zaščito ï, ki so vložene po 1. decembru 2007 ð […] ï, in za postopke za odvzem statusa begunca ð mednarodne zaščite ï mednarodne zaščite, ki se začnejo po 1. decembru 2007 ð […] ï. ð Prošnje, ki so vložene pred […], in postopki za odvzem statusa begunca, ki se začnejo pred […], urejajo zakoni in drugi predpisi v skladu z Direktivo 2005/85/ES. ï

ò novo

Države članice uporabljajo zakone in druge predpise iz pododstavka 2 člena 46 za prošnje za mednarodno zaščito, ki so vložene po […]. Prošnje, ki so vložene pred […], urejajo zakoni in drugi predpisi v skladu z Direktivo 2005/85/ES.

ê

Člen 48

Razveljavitev

Direktiva 2005/85/ES je z [dan po dnevu iz pododstavka 1 člena 46 te direktive] razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos Direktive v nacionalno pravo, ki so določeni v delu B Priloge III.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.

ê 2005/85/EC

Člen 4549

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

ê

Členi […] se uporabljajo od [dan po dnevu iz pododstavka 1 člena 46].

ê 2005/85/EC (prilagojeno)

Člen 4650

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V […]

Za Evropski parlament

Predsednik […]

Za Svet

Predsednik […]

ê 2005/85/EC

PRILOGA I

Opredelitev pojma „organ za presojo“

Pri izvajanju določb te direktive lahko Irska, če se bodo še naprej izvajale določbe člena 17(1) Zakona o beguncih iz leta 1996 (s spremembami), šteje, da:

– „organ za presojo“ iz člena 2(e)(f) te direktive pomeni Urad komisarja za prošnje beguncev, če gre za preučitev, ali naj se prosilca razglasi ali naj se ga ne razglasi za begunca, in

– „odločbe na prvi stopnji“ iz člena 2(e)(f) te direktive vključujejo priporočila Komisarja za prošnje beguncev o tem, ali naj se prosilca razglasi ali naj se ga ne razglasi za begunca.

Irska bo Komisijo uradno obvestila o vseh spremembah določb člena 17(1) Zakona o beguncih iz leta 1996 (s spremembami).

PRILOGA II

Označitev držav za varne izvorne države za namene členov 29 in 30 33(1)

Država se šteje za varno izvorno državo, če se na podlagi pravnega položaja, uporabe prava v okviru demokratičnega sistema in splošnih političnih okoliščin lahko sklepa, da tam na splošno in redno ni nikakršnega preganjanja, kakor je opredeljeno v členu 9 Direktive 2004/83/ES Direktive […./../ES] [direktiva o zahtevanih pogojih], ni mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in ni ogroženosti zaradi vsesplošnega nasilja v razmerah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada.

Pri ocenjevanju se med drugim upošteva tudi obseg zagotavljanja varnosti pred preganjanjem ali zlorabami z:

(a) z ustreznimi zakoni in predpisi države in načinom na katerega se ti uporabljajo;

(b) s spoštovanjem pravic in svoboščin, določenih v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in/ali v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah in/ali v Konvenciji proti mučenju, zlasti pa pravic, od katerih v skladu s členom 15(2) Evropske konvencije ni mogoče odstopati;

(c) z upoštevanjem načela nevračanja v skladu z Ženevsko konvencijo;

(d) z obstojem sistema učinkovitih pravnih sredstev zoper kršitve teh pravic in svoboščin.

ê 2005/85/EC

ð novo

PRILOGA III

Opredelitev pojma "prosilec" ali "prosilec za azil"

Pri izvajanju določb te direktive lahko Španija, če bodo še naprej veljale določbe "Ley 30/1992 de Régimen jurídico de las Administraciones Públicas y del Procedimiento Administrativo Común" z dne 26. novembra 1992 in "Ley 29/1998 reguladora de la Jurisdicción Contencioso-Administrativa" z dne 13. julija 1998, šteje, da za namene Poglavja V pojem "prosilec" ali "prosilec za azil" v členu 2(c) te direktive vključuje "recurrente", kot je opredeljen v zgoraj navedenih aktih.

"Recurrente" je za namene izvrševanja njegove pravice do učinkovitega pravnega sredstva iz Poglavja V upravičen do enakih jamstev kot "prosilec" ali "prosilec za azil", kot so določena v tej direktivi.

Španija o vseh pomembnih spremembah zgoraj navedenih zakonov uradno obvesti Komisijo.

⎢

PRILOGA III

Del A

Razveljavljena direktiva(iz člena 48)

Direktiva Sveta 2005/85/ES | (UL L 326, 13.12.2005, str. 13) |

Del B

Roki za prenos v nacionalno zakonodajo(iz člena 48)

Direktiva | Roki za prenos |

2005/85/ES | Prvi rok: 1. december 2007 Drugi rok: 1 december 2008 |

⎢

PRILOGA IV

Korelacijska tabela

Direktiva 2005/85/ES | Ta direktiva |

Člen 1 | Člen 1 |

Člen 2(a) | Člen 2(a) |

Člen 2(b) | Člen 2(b) |

Člen 2(c) | Člen 2(c) |

– | Člen 2(d) |

Člen 2(d) | Člen 2(e) |

Člen 2(e) | Člen 2(f) |

Člen 2(f) | Člen 2(g) |

– | Člen 2(h) |

- | Člen 2(i) |

Člen 2(g) | Člen 2(j) |

– | Člen 2(k) |

– | Člen 2(l) |

Člen 2(h) | Člen 2(m) |

Člen 2(i) | Člen 2(n) |

Člen 2(j) | Člen 2(o) |

Člen 2(k) | Člen 2(p) |

Člen 3(1) | Člen 3(1) |

Člen 3(2) | Člen 3(2) |

Člen 3(3) | – |

Člen 3(4) | Člen 3(3) |

Člen 4(1) prvi pododstavek | Člen 4(1) prvi pododstavek |

Člen 4(1) drugi pododstavek | – |

– | Člen 4(2) |

Člen 4(2) | Člen 4(3) |

Člen 4(3) | Člen 4(4) |

– | Člen 4(5) |

Člen 5 | Člen 5 |

Člen 6(1) | – |

– | Člen 6(1) |

– | Člen 6(2) |

Člen 6(2) | Člen 6(3) |

Člen 6(3) | Člen 6(4) |

– | Člen 6(5) |

– | Člen 6(6) |

Člen 6(4) | Člen 6(7) |

Člen 6(5) | – |

– | Člen 6(8) |

– | Člen 6(9) |

– | Člen 7(1) do (3) |

Člen 7(1) | Člen 8(1) |

Člen 7(2) | Člen 8(2) |

– | Člen 8(3) |

Člen 8(1) | Člen 9(1) |

– | Člen 9(2) |

Člen 8(2)(a) | Člen 9(3)(a) |

Člen 8(2)(b) | Člen 9(3)(b) |

Člen 8(2)(c) | Člen 9(3)(c) |

– | Člen 9(3)(d) |

Člen 8(3) | Člen 9(4) |

Člen 8(5) | Člen 9(5) |

Člen 9(1) | Člen 10(1) |

Člen 9(2) prvi pododstavek | Člen 10(2) prvi pododstavek |

Člen 9(2) drugi pododstavek | - |

Člen 9(3) | Člen 10(3) |

- | Člen 10(4) |

Člen 10 | Člen 11 |

Člen 11 | Člen 12 |

Člen 12(1) | Člen 13(1) |

Člen 12(2)(a) | Člen 13(2)(a) |

Člen 12(2)(b) | – |

Člen 12(2)(c) | – |

Člen 12(3) | Člen 13(2)(b) |

Člen 12(4) do (6) | Člen 13(3) do (5) |

Člen 13(1) in (2) | Člen 14(1) in (2) |

Člen 13(3)(a) | Člen 14(3)(a) |

– | Člen 14(3)(b) |

Člen 13(3)(b) | Člen 14(3)(c) |

– | Člen 14(3)(d) |

– | Člen 14(3)(e) |

Člen 13(4) | Člen 14(4) |

Člen 13(5) | – |

– | Člen 15 |

Člen 14 | – |

– | Člen 16 |

– | Člen 17 |

Člen 15(1), (2) in (3) prvi pododstavek | Člen 18(1), (2) in (3) prvi pododstavek |

Člen 15(3)(a) | – |

Člen 15(3)(b) | Člen 18(3)(a) |

Člen 15(3)(c) | Člen 18(3)(b) |

Člen 15(3)(d) | – |

Člen 15(3) drugi pododstavek | – |

– | Člen 18(3) drugi pododstavek |

Člen 15(4) | Člen 18(4) |

– | Člen 18(5) |

Člen 15(5) | Člen 18(6) |

Člen 15(6) | Člen 18(7) |

Člen 16(1) | Člen 19(1) |

Člen 16(2) | Člen 19(2) |

– | Člen 19(3) |

Člen 16(3) | Člen 19(4) |

Člen 16(4) | Člen 19(4) |

– | Člen 20(1) do (3) |

Člen 17(1) | Člen 21(1) |

Člen 17(2)(a) | Člen 21(2)(a) |

Člen 17(2)(b) | – |

Člen 17(2)(c) | Člen 21(2)(b) |

Člen 17(3) | – |

Člen 17(4) | Člen 21(3) |

– | Člen 21(4) |

Člen 17(5) | Člen 21(5) |

– | Člen 21(6) |

Člen 17(6) | Člen 21(7) |

Člen 18 | Člen 22 |

Člen 19 | Člen 23 |

Člen 20 | Člen 24 |

Člen 20(1)(a) in (b) | Člen 24(1)(a) in (b) |

Člen 20(2) | Člen 24(2) |

– | Člen 24(3) |

Člen 21 | Člen 25 |

Člen 22 | Člen 26 |

Člen 23 | Člen 27 |

Člen 23(1) | Člen 27(1) |

Člen 23(2) prvi pododstavek | Člen 27(2) |

Člen 23(2) drugi pododstavek | – |

– | Člen 27(3) |

– | Člen 27(4) |

Člen 23(3) | Člen 27(5) |

Člen 23(4) | Člen 27(6) |

Člen 23(4)(a) | Člen 27(6)(a) |

Člen 23(4)(b) | – |

Člen 23(4)(c)(i) | Člen 27(6)(b) |

Člen 23(4)(c)(ii) | – |

Člen 23(4)(d) | Člen 27(6)(c) |

Člen 23(4)(e) | – |

Člen 23(4)(f) | Člen 27(6)(d) |

Člen 23(4)(g) | – |

Člen 23(4)(h) | – |

Člen 23(4)(i) | – |

Člen 23(4)(j) | Člen 27(6)(f) |

Člen 23(4)(k) do(n) | – |

Člen 23(4)(o) | Člen 27(6)(e) |

– | Člen 27(7) |

– | Člen 27(8) |

– | Člen 27(9) |

– | Člen 28 |

Člen 24 | – |

Člen 25 | Člen 29 |

Člen 25(1) | Člen 29(1) |

Člen 25(2)(a) do (c) | Člen 29(2)(a) do (c) |

Člen 25(2)(d) in (e) | – |

Člen 25(2)(f) in (g) | Člen 29(2)(d) in (e) |

– | Člen 30 |

Člen 26 | Člen 31 |

Člen 27 | Člen 32 |

Člen 27(1)(a) | Člen 32(1)(a) |

– | Člen 32(1)(b) |

Člen 27(1)(b) do (d) | Člen 32(1)(c) do (e) |

Člen 27(2) do (5) | Člen 32(2) do (5) |

Člen 28 | – |

Člen 29 | – |

Člen 30 | Člen 33 |

Člen 30(2) do (4) | – |

– | Člen 33(2) |

Člen 30(5) | Člen 33(3) |

Člen 30(6) | Člen 33(4) |

Člen 31 | Člen 34 |

Člen 31(2) | – |

Člen 31(3) | Člen 34(2) |

Člen 32(1) do (7) | Člen 35(1) do (7) |

– | Člen 35(8) in (9) |

Člen 33 | – |

Člen 34 | Člen 36 |

Člen 34(1) in 34(2)(a) | Člen 36(1) in 34(2)(a) |

Člen 34(2)(b) | – |

Člen 34(2)(c) | Člen 36(2)(b) |

Člen 34(3)(a) in (b) | Člen 36(3)(a) in (b) |

Člen 35(1) | Člen 37(1)(a) |

– | Člen 37(1)(b) |

Člen 35(2) in (3)(a) do (f) | – |

Člen 35(4) | Člen 37(2) |

Člen 35(5) | Člen 37(3) |

Člen 36(1) do (2)(c) | Člen 38(1) do (2)(c) |

Člen 36(2)(d) | – |

Člen 36(3) | – |

Člen 36(4) | Člen 38(3) |

Člen 36(5) | Člen 38(4) |

Člen 36(6) | Člen 38(5) |

Člen 36(7) | – |

Člen 37 | Člen 39 |

Člen 38 | Člen 40 |

Člen 39 | Člen 41 |

Člen 39(1)(a) | Člen 41(1)(a) |

– | Člen 41(1)(a)(i) |

Člen 39(1)(a)(i) | Člen 41(1)(a)(ii) |

Člen 39(1)(a)(ii) | Člen 41(1)(a)(iii) |

Člen 39(1)(a)(iii) | – |

Člen 39(1)(b) | Člen 41(1)(b) |

Člen 39(1)(c) in (d) | – |

Člen 39(1)(e) | Člen 41(1)(c) |

– | Člen 41(2) in (3) |

Člen 39(2) | Člen 41(4) |

Člen 39(3) | – |

– | Člen 41(5) do (8) |

Člen 39(4) | Člen 41(9) |

Člen 39(5) | Člen 41(10) |

Člen 39(6) | Člen 41(11) |

Člen 40 | Člen 42 |

Člen 41 | Člen 43 |

– | Člen 44 |

Člen 42 | Člen 45 |

Člen 43 | Člen 46 |

Člen 44 | Člen 47 |

– | Člen 48 |

Člen 45 | Člen 49 |

Člen 46 | Člen 50 |

Priloga I | Priloga I |

Priloga II | Priloga II |

Priloga III | – |

– | Priloga III |

– | Priloga IV |

[1] UL L 326, 13.12.2005, str. 13.

[2] Zelena knjiga o prihodnjem skupnem evropskem azilnem sistemu – COM(2007) 301.

[3] Direktiva Sveta 2004/83/ES o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (UL L 304, 30.9.2004, str. 12).

[4] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Načrt politike azila – celostni pristop k zaščiti v EU“ z dne 17. junija 2008 – COM(2008) 360.

[5] Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega urada za podporo azilu – COM(2009) 66.

[6] Evropski pakt o priseljevanju in azilu, dokument Sveta 13440/08.

[7] Glej Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu „Učinkovitejši skupni evropski azilni sistem: skupni postopek kot naslednji korak“ – COM(2004) 503, 15.7.2004.

[8] Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (UL L 50, 25.2.2003, str. 1).

[9] Za več informacij o nacionalni zakonodaji in praksi glej oceno učinka, priloženo temu predlogu.

[10] UL C […], […], p. […].

[11] UL C […], […], p. […].

[12] UL C […], […], p. […].

[13] UL C […], […], p. […].

[14] UL L 326, 13.12.2005, str. 13.

[15] UL L 304, 13.9.2004, str. 12.

[16] UL L 50, 25.02.2003, str. 1.

[17] UL L 348, 24.12.2008, str. 98.

[18] Glej Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).

[19] UL L 31, 6.2.2003, str. 18.