52009PC0453

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 4.9.2009

COM(2009) 453 konč.

2009/0124 (ACC)

Predlog

SKLEP SVETA

o podpisu Sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami ter Kraljevino Norveško v zvezi s satelitskim navigacijskim sistemom

A) OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA |

110 | 1.1. Razlogi za predlog in njegovi cilji Norveška si je iz tehnoloških, zemljepisnih in finančnih razlogov zagotovila pomembno vlogo pri evropskem globalnem navigacijskem satelitskem sistemu (GNSS). Ta država zagotavlja nujno tehnologijo sistemu Galileo, obenem pa sta na njenem ozemlju na Svalbardu in Antarktiki nameščeni dve pomembni zemeljski napeljavi, ki pripomoreta k ustreznemu delovanju omenjenega sistema. Cilj tega sporazuma je določiti splošna načela sodelovanja ter pravice in obveznosti norveške predvsem na tistih področjih, ki jih ne ureja obstoječa zakonodaja sistema Galileo, npr. varnost. Sporazum je bil usklajen na podlagi pogajalskih direktiv, ki jih je Svet sprejel 8. Julija 2005. Sporazum je bil parafiran 17. Julija 2009. Sporazum bo dopolnjen s predlaganim Sklepom Skupnega odbora EGP (dok. št. 25100, primer št. 25099) o spremembi protokolov 31 in 37 k Sporazumu o EGP, s katerim Norveška soglaša z Uredbo Sveta (ES) št. 1321/2004 z dne 12. julija 2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema, Uredbo (ES) št. 1942/2006 z dne 12. decembra 2006 o spremembah Uredbe (ES) št. 1321/2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema in Uredbo (ES) Evropskega parlamenta in Sveta št. 683/2008 z dne 9. julija 2008 o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo). Člena 4§5 in 6§4 te uredbe tretjim državam zagotavljata možnost dodatne finančne podpore evropskim programom GNSS v skladu s pogoji, ki se določijo v Sporazumih na podlagi člena 300 Pogodbe. Zadevni sporazum je omejen na področja, ki so nujna za tesno sodelovanje z Norveško. Izgradnja in upravljanje sistemov Galileo in EGNOS kot programov na ravni ES poudarjata potrebo po skupnih pristopih in delovnih metodah med vsemi državami članicami EU in nekaterimi državami, ki niso članice EU (Norveška in Švica). Pravila na teh področjih morajo določiti vlade, nato pa jih je treba usklajeno uveljavljati v vsej Evropi. Komisija, ki vodi program v imenu Skupnosti, v katere lasti je sistem, mora sprejeti vse razumne ukrepe za vzpostavitev takšne usklajenosti. Brez slednjega bi nastala večja tveganja glede varnosti, ES in njene države članice pa bi bile v primeru hujših incidentov bolj podvržene odškodninskim zahtevkom. |

120 | 1.2. Splošno ozadje Od samih začetkov programa Galileo je Norveška med državami, ki niso članice EU, naša najbližja partnerica. S svojim članstvom v evropski vesoljski agenciji, v preteklih letih pa tudi z neformalnim sodelovanjem v strukturah upravljanja v ES, ki so značilne za program Galileo, je Norveška v političnem, tehničnem in finančnem smislu prispevala k vsem stopnjam programa Galileo. S tem sporazumom in z vzporednim ter povezanim sklepom skupnega odbora EGP bo omenjeno tesno sodelovanje Norveške v evropskih programih GNSS formalizirano in poglobljeno. Brez tega sporazuma bi bilo sodelovanje Norveške še naprej omejeno z določili Sporazuma o EGP, zaradi česar bi bila nejasna narava sodelovanja v sektorjih, kot so varnost, standardizacija, postopki potrjevanja in radijski spekter. Obenem sporazum po eni strani zagotavlja ES možnost, da določi splošna načela, vključno s klavzulo o pogojenosti pri sodelovanju na področju varnosti, po drugi strani pa vključuje politično zavezo Norveške, da soglaša s prihodnjo politiko ES glede zaščite evropskih programov GNSS. |

130 | 1.3. Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Sodelovanje Norveške v programu Galileo bo urejeno z dvema dopolnilnima instrumentoma: sklepom Skupnega odbora EGP o vključitvi zakonodaje o Galileu in priloženim mešanim sporazumom, da se zagotovi krovna zakonodaja za sodelovanje, vključno z načeli prihodnjega sodelovanja in dopolnilnimi določbami o sodelovanju na področjih varnosti, standardizacije in postopkov potrjevanja. |

140 | 1.4. Usklajenost z drugimi politikami in cilji unije Predlog je v skladu s politiko ES o vključitvi Norveške v programe Skupnosti prek Sporazuma o EGP. Obenem pomeni podporo ciljem Komisije o okrepitvi skupnostnega vidika sodelovanja pri politikah, ki zadevajo neširjenje. |

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

2.1. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

211 | Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev Prek 2. delovne skupine Odbora za varnost programa Galileo in na bilateralnih srečanjih z norveškimi oblastmi, tako na stopnji pogajalskih direktiv kot tudi med samimi pogajanji, so potekala posvetovanja s Posebnim odborom Sveta ter varnostnimi organi držav članic in Norveške. Med tistimi, ki so zagotovili podatke, so bili tehnični strokovnjaki ter strokovnjaki za varnost in promet iz držav članic EU ter iz norveških organov za nacionalno varnost, ministrstev za zunanje zadeve, obrambo in notranje zadeve, Evropske vesoljske agencije in nacionalnih vesoljskih agencij. |

212 | Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje Omenjene interesne skupine so podprle tesno sodelovanje z Norveško pri varnostnih vprašanjih v zvezi s programom Galileo in obenem poudarile, da je v Sporazum treba vključiti tudi varnost zemeljskih zmogljivosti. |

2.2. Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

221 | Zadevna strokovna področja in strokovno znanje Vesoljska tehnologija/ zemeljske zmogljivosti, varnost/ industrijska in vladna varnost, informacijska varnost in mednarodno pravo/ privilegiji in imunitete |

222 | Uporabljena metodologija Večinoma sestanki. |

223 | Glavne organizacije/strokovnjaki, s katerimi so bila opravljena posvetovanja Ministrstva in vesoljske agencije držav članic ES, tajništvo EGP, Evropska vesoljska agencija, vesoljska industrija |

2249 | Povzetek prejetih in uporabljenih mnenj Obstoj možnih resnih tveganj z nepopravljivimi posledicami ni bil omenjen. |

225 | Ugotoviti je bilo mogoče splošen konsenz o načelih sodelovanja, kot so predvidena v Sporazumu, ter cilj, da se Norveška tesno vključi v program, vključno s pravicami in obveznostmi, ki iz tega izhajajo. Strokovnjaki so izrazili zaupanje v varnostni profil Norveške. |

226 | Sredstva, uporabljena za javno objavo mnenj strokovnjakov Sklepne ugotovitve strokovnjakov s področja varnosti niso na voljo javnosti. |

230 | 2.3. Ocena učinka Cilj ukrepa je zagotoviti tesno sodelovanje Norveške pri izgradnji in operativni fazi programov Galileo in EGNOS. Obe pobudi vsebujeta pomembne industrijske, gospodarske in strateške komponente. Upravljanje evropskih programov GNSS je bilo prenovljeno z Uredbo (ES) št. 683/2008, pri čemer je poudarek z javno-zasebnega partnerstva prešel na programe, ki jih upravlja Skupnost, in na sisteme, ki so prav tako v lasti Skupnosti. Zaradi omenjenega premika ter dejstva, da narava sodelovanja vključuje tudi varnostne vidike, so potrebni formalni regulativni ukrepi. Za dosego tega cilja so bile omenjene tri možnosti: Po prvi naj bi se Norveška programu pridružila prek posebnega mednarodnega organa za sodelovanje (Mednarodni odbor za Galileo), v katerem so združene vse tretje države, ki so zainteresirane za program Galileo. Po dolgotrajnih pogajanjih z Norveško in drugimi tretjimi državami o omenjenem organu je bila ta možnost opuščena. Norveški strani se namreč ni zdelo pravično, da jo obravnavajo enako kot neevropske tretje države, ki so v program Galileo vključene v precej manjši meri in vanj niso prispevale finančnih sredstev. Po drugi možnosti naj bi sodelovanje formalizirali v okviru EGP kot edinega instrumenta. V tem kontekstu so bile med drugim temeljito proučene pravne možnosti za ureditev vseh želenih vidikov sodelovanja. Končni sklep je bil, da je EGP najboljši okvir za vključitev obstoječe zakonodaje ES o Galileu. Z njim je mogoče urediti zadeve, kot so odbori, sprejemanje odločitev brez glasovalnih pravic, lastninske pravice, javna naročila, finančni prispevki itd. Po drugi strani pa se je okvir EGP izkazal kot nezadosten na področjih, kot so varnost, spekter in standardizacija. Z vidika ES se tudi ni zdelo praktično uvesti načela in določbe pogojevanja, ki niso vsebovane v zakonodaji o Galileu. Tretja možnost je bila kombinacija sklepa Skupnega odbora EGP in priloženega mešanega sporazuma. S to kombinacijo je bilo mogoče v praksi razlikovati med Norveško in Islandijo (ki sta obe članici EGP), uvesti dodatne zaveze in obveznosti za Norveško, okrepiti določbe o varnosti ter uvesti načela in vsebine, ki bodo podlaga za dolgoročno in obojestransko koristno sodelovanje. |

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

305 | 3.1. Povzetek predlaganih ukrepov Komisija predlaga Svetu, naj odobri podpis in začasno uporabo Sporazuma o sodelovanju na področju satelitske navigacije med ES in njenimi državami članicami ter Kraljevino Norveško. Začasna uporaba je potrebna za zagotovitev čimprejšnje uporabe Sporazuma zaradi določb, ki zadevajo zlasti varnost zemeljskih zmogljivosti na ozemlju Norveške. |

310 | 3.2. Pravna podlaga Člena 133 in 170 skupaj s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. |

320 | 3.3. Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ni v izključni pristojnosti Skupnosti. |

Države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev predloga iz naslednjih razlogov. |

321 | Galileo, katerega stroški so ocenjeni na več milijard evrov, je evropska pobuda, ki je nobena država ni pripravljena financirati sama. Vsebine predlaganega Sporazuma zato ni mogoče omejiti na eno samo državo članico ali pa na skupino držav članic, temveč zadeva celotno EU, v nekaterih ozirih (npr. glede storitev zemeljskih postaj) pa vpliva celo na ves svet. |

323 | Industrijsko in tehnično (tudi z varnostjo povezano) znanje v vesoljskem sektorju je razpršeno po številnih evropskih državah, vključno z Norveško, in nobena država ne zmore vsega obvladovati sama. Brez usklajenih prizadevanj in izmenjave informacij tvegamo, da bi pristali na takšne možnosti sodelovanja z Norveško, ki niso najboljše. Zaradi napak na področju varnosti bi bila ogrožena zanesljiva oskrba evropskih programov GNSS s komponentami, katerih izvoz se nadzoruje, predvsem kadar gre za izvoz iz Združenih držav Amerike, posledično pa bi narasli stroški programov. |

Ukrepi Skupnosti bodo učinkoviteje dosegli cilje predloga iz naslednjih razlogov. |

324 | Infrastruktura evropskih programov GNSS se uvaja po vsem svetu, njena varnost pa bo v veliki meri odvisna od uvedbe skladnih zaščitnih ukrepov s strani vseh držav članic in nečlanic EU, na katerih ozemlju je nameščena ta nujna infrastruktura. |

325 | zaradi velikosti in kompleksnosti evropskih programov GNSS so potrebne centralizirane in enostavne strukture vodenja ter jasne povezave med EU in tretjimi državami. Široka mreža bilateralnih odnosov z Norveško bi pomenila veliko tveganje za neučinkovitost, zamude in protislovja, ki lahko v primeru industrijskega projekta pomenijo večje stroške v breme proračuna Skupnosti. Države članice, ki bi ukrepale same, bi imele manj možnosti, da v odnosu do Norveške uvedejo določena načela in pogoje, kot pa je mogoče doseči s sodelovanjem. |

327 | Sporazum je omejen na skupna načela in zaveze sodelovanja ter na specifična vprašanja, ki zajemajo zemeljske infrastrukture v okviru programov GNSS, ki je v lasti ES. Sporazum temelji na obstoječih zmogljivostih držav članic (npr. v zvezi z nadzorom izvoza, izmenjavo občutljivih informacij) pri izvajanju večine določb Sporazuma. |

Predlog je zato usklajen z načelom subsidiarnosti. |

3.4. Načelo sorazmernosti Predlog upošteva načelo sorazmernosti iz naslednjih razlogov. |

331 | Sporazum določa cilje in načela, vendar vključuje tudi klavzulo o opredelitvi podrobnih ukrepov v ločenih sporazumih, ki bodo opredeljeni ob sodelovanju s strokovnjaki iz držav članic in z Norveško. |

332 | Sporazum je v mednarodnih odnosih ustaljen in dobro znan instrument, ki je določen v sodelovanju z obstoječimi delovnimi skupinami strokovnjakov, potrditi pa ga morajo obstoječe strukture odločanja. Sporazum ne uvaja novih upravnih struktur. |

3.5. Izbira instrumentov |

342 | Mednarodni sporazum je edini instrument, ki zagotavlja skladnost na ravni celotne EU pri odnosih z Norveško na področju satelitske navigacije. Enotna uporaba je še posebej nujna na področju varnosti, ki predstavlja pomemben del Sporazuma. Sporazum obenem omogoča fleksibilnost pri izvedbenih ukrepih, še posebej kar zadeva standardizacijo in postopke potrjevanja, kjer imajo države članice ključno vlogo v mednarodnih organizacijah. Pogodba ne omogoča drugih izvedljivih možnosti za urejanje odnosov s tretjo državo. |

4. PRORAčUNSKE POSLEDICE |

409 | Predlog nima posledic za proračun Skupnosti. |

5. DODATNE INFORMACIJE |

531 | Predlog vključuje klavzulo o pregledu. |

B) PREDLOG

Komisija na podlagi členov 133 in 170, v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, predlaga Svetu, da odobri podpis in začasno uporabo Sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami ter Kraljevino Norveško na področju satelitske navigacije.

2009/0124 (ACC)

Predlog

SKLEP SVETA

o podpisu Sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami ter Kraljevino Norveško v zvezi s satelitskim navigacijskim sistemom

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 113 in 170 v zvezi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[1],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Komisija je izpogajala Sporazum s Kraljevino Norveško

(2) Sporazum je bil parafiran 17. julija 2009,

(3) Skladno s členom 12(3) Sporazuma ga morajo pogodbenice začasno uporabljati do začetka njegove veljavnosti.

(4) Sporazum je treba podpisati v imenu Skupnosti, spremljati pa ga mora sklep o začasni uporabi —

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

S pridržkom morebitne poznejše sklenitve se predsednik Sveta pooblasti, da določi osebo, ki je pooblaščena, da v imenu Evropske skupnosti podpiše Sporazum o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami ter Kraljevino Norveško na področju satelitske navigacije.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Sporazum se uporablja začasno do začetka njegove veljavnosti. Začasna uporaba se začne prvi dan prvega meseca, ki sledi dnevu, ko se pogodbenice uradno obvestijo o zaključku postopkov, potrebnih za ta posebni namen. Ta datum se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA

SPORAZUM O SODELOVANJU MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI TER KRALJEVINO NORVEŠKO NA PODROČJU SATELITSKE NAVIGACIJE

EVROPSKA SKUPNOST, v nadaljnjem besedilu "Skupnost",

ter

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, v nadaljnjem besedilu „države članice“, na eni strani

ter

KRALJEVINA NORVEŠKA, v nadaljnjem besedilu „Norveška“, na drugi strani

v nadaljnjem besedilu „pogodbenice“, so se

OB PRIZNAVANJU tesnega sodelovanja Norveške v programih Galileo in EGNOS vse od opredelitvenih faz obeh programov,

ZAVEDAJOČ SE napredka pri upravljanju, lastništvu in financiranju evropskih programov GNSS na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1321/2004 z dne 12. julija 2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema, njenih sprememb ter Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta št. 683/2008 z dne 9. julija 2008 o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo),

OB PRIZNAVANJU koristi enakovredne stopnje zaščite evropskih programov GNSS in njegovih storitev na ozemlju pogodbenic,

OB POTRDITVI namere Norveške, da v svojo zakonodajo pravočasno uvede in uveljavi ukrepe za enako stopnjo varnosti in zaščite, kot velja v Evropski uniji.

OB PRIZAVANJU obveznosti pogodbenic v okviru mednarodnega prava,

OB PRIZNAVANJU interesa Norveške za vse storitve programa GALILEO, vključno z javnimi reguliranimi storitvami,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med Norveško in Evropsko unijo o varnostnih postopkih za izmenjavo zaupnih informacij,

V ŽELJI, da formalno vzpostavijo tesno sodelovanje v vseh vidikih evropskih programov GNSS,

OB UPOŠTEVANJU, da je Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru primerna pravna in institucionalna podlaga za razvoj sodelovanja med Evropsko skupnostjo in Norveško na področju satelitske navigacije,

V ŽELJI, da določbe EGP dopolnijo z bilateralnim sporazumom o satelitski navigaciji, ki bi obsegal zadeve, ki so še posebej pomembne za Norveško, Skupnost in države članice,

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

ČLEN 1

Cilj sporazuma

Glavni cilj sporazuma je nadaljnja krepitev sodelovanja med pogodbenicami z dopolnitvijo določb sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki veljajo za satelitsko navigacijo.

ČLEN 2

Opredelitev pojmov

Za namene tega sporazuma:

„Evropski globalni navigacijski sistem (GNSS)“ vključuje sistem GALILEO in Skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitev (EGNOS).

„Razširjena storitev“ pomeni regionalne mehanizme, kot je Skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS). Ti mehanizmi uporabnikom globalnih GNSS omogočajo boljše rezultate, na primer večjo natančnost, razpoložljivost, celovitost in zanesljivost.

„GALILEO“ pomeni avtonomni civilni evropski globalni satelitski sistem za navigacijo in določanje točnega časa pod civilnim nadzorom ter zagotavljanje storitev GNSS, ki so ga oblikovale in razvile Skupnost in njene države članice. Upravljanje sistema GALILEO se lahko prenese na zasebnika.

GALILEO predvideva javno dostopne storitve, komercialne storitve, storitve za varovanje, iskanje in reševanje kot tudi zavarovane javne regulirane storitve z omejenim dostopom, ki so zasnovane za potrebe pooblaščenih uporabnikov iz javnega sektorja.

„Ureditveni ukrep“ pomeni vsak zakon, pravilnik, smernico, pravilo, postopek, sklep ali podoben upravni ukrep pogodbenice.

„Zaupni podatki“ so podatki v kakršni koli obliki, ki jih je treba zaščititi pred nepooblaščenim razkritjem, ki bi lahko v različni meri škodovalo osnovnim interesom pogodbenic ali posamezne države članice, vključno z interesom državne varnosti. Razvrstitev teh podatkov je označena z razvrstitvenimi oznakami. Pogodbenice podatke razvrstijo v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi in morajo biti zaščiteni pred vsako izgubo zaupnosti, celovitosti in dostopnosti.

ČLEN 3

Načela sodelovanja

1. Pogodbenice soglašajo glede uporabe naslednjih načel pri dejavnostih sodelovanja iz tega sporazuma:

2. Sporazum o EGP je podlaga za sodelovanje med pogodbenicami na področju satelitske navigacije.

3. Pravica do opravljanja storitev satelitske navigacije na območjih pogodbenic.

4. Pravica do uporabe vseh storitev sistemov Galileo in EGNOS, vključno z javnimi reguliranimi storitvami, pri čemer morajo biti izpolnjeni pogoji glede njihove uporabe.

5. Tesno sodelovanje pri varnostnih vprašanjih programov GNSS s sprejetjem in uveljavitvijo enakovrednih varnostnih ukrepov v zvezi s programi GNSS v EU in na Norveškem.

6. Ustrezno upoštevanje mednarodnih obveznosti pogodbenic glede zemeljskih zmogljivosti evropskih programov GNSS.

7. Ta sporazum ne vpliva na institucionalno strukturo, določeno z zakonodajo Skupnosti za namen delovanja programa GALILEO. Sporazum tudi ne vpliva na veljavne regulativne ukrepe, s katerimi se uresničujejo obveznosti o neširjenju in nadzor uvoza, nadzor neopredmetenega prenosa tehnologije ali nacionalni varnostni ukrepi.

ČLEN 4

Radijski spekter

8. Pogodbenice sodelujejo pri vprašanjih radijskega spektra, ki zadevajo evropske satelitske navigacijske sisteme v okviru Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU), pri čemer upoštevajo „Memorandum o soglasju glede vodenja postopkov v zvezi sistemom radijskih navigacijskih satelitskih storitev Galileo pri Mednarodni telekomunikacijski zvezi“, podpisanim 5. novembra 2004.

9. V tem okviru pogodbenice zaščitijo ustrezno dodeljene frekvence za evropske satelitske navigacijske sisteme, da bi uporabnikom zagotovili dostop do storitev teh sistemov.

10. Poleg tega pogodbenice priznavajo pomen zaščite navigacije prek radijskega spektra pred oviranjem in motnjami. V ta namen opredelijo vire motenj in iščejo obojestransko sprejemljive rešitve za boj proti takim motnjam.

11. Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, kot da odstopa od veljavnih določb Mednarodne telekomunikacijske zveze, vključno s Pravilnikom o radiokomunikacijah ITU.

ČLEN 5

Zemeljske zmogljivosti evropskih programov GNSS

12. Norveška sprejme vse izvedljive ukrepe za čim lažjo namestitev, vzdrževanje in obnovitev zemeljskih zmogljivosti evropskih programov GNSS („zemeljske zmogljivosti“) na ozemljih pod svojo pristojnostjo.

13. Norveška sprejme vse izvedljive ukrepe za zaščito ter trajno in nemoteno delovanje zemeljskih zmogljivosti na svojih ozemljih, vključno z uporabo organov kazenskega pregona, kjer je to potrebno. Norveška obenem uporabi vsa praktična sredstva, da omenjene zmogljivosti zaščiti pred lokalnimi radijskimi motnjami, računalniškimi vdori in poskusi prisluškovanja.

14. O pogodbenih razmerjih glede zemeljskih zmogljivosti se dogovorita ES in imetnik lastninskih pravic. Norveške oblasti bodo v celoti upoštevale posebni status zemeljskih zmogljivosti in se, če je le mogoče, pred vsakim ukrepanjem v zvezi z zemeljskimi zmogljivostmi predhodno dogovorile z ES.

15. Norveška vsem osebam, ki jih imenuje ali kako drugače pooblasti Evropska skupnost, omogoči trajen in neoviran dostop do zemeljskih zmogljivosti. Norveška v ta namen vzpostavi kontaktno točko, na kateri se sprejemajo podatki o osebah, ki potujejo do zemeljskih zmogljivosti, obenem pa se prek omenjene kontaktne točke omogoča čim lažje gibanje in delovanje teh oseb v praksi.

16. Arhivi in oprema zemeljskih zmogljivosti ter dokumenti v tranzitu, ne glede na svojo obliko, z uradnim žigom ali oznako, niso podvrženi pregledom s strani carinskih organov ali policije.

17. V primeru, ko sta varnost ali delovanje zemeljskih zmogljivosti ogrožena, se Norveška in Evropska komisija nemudoma medsebojno obvestita o zadevni okoliščini in ukrepih za ureditev razmer. Evropska komisija lahko za izmenjavo takšnih informacij dodatno imenuje zaupanja vredno pravno ali fizično osebo kot kontaktno točko z Norveško.

18. Pogodbenice se o podrobnejših postopkih v zvezi z vprašanji iz odstavkov 1 do 6 dogovorijo v ločenem sporazumu. Takšni postopki morajo med drugim vsebovati pojasnila v zvezi s pregledi, obveznostmi kontaktnih točk, zahtevami glede kurirjev in o ukrepih v primeru lokalnih radijskih motenj in sovražnih poskusov.

ČLEN 6

Zaščita

19. Pogodbenice so prepričane o potrebi po zaščiti globalnih satelitskih navigacijskih sistemov pred grožnjami, kot so zloraba, interferenca, motnje in sovražna dejanja. Pogodbenice zato sprejmejo vse praktične ukrepe, vključno, kjer je to primerno, z ločenimi sporazumi za zagotovitev kontinuitete, varnosti in zaščite storitev satelitske navigacije ter z njimi povezane infrastrukture in ključnih zmogljivosti na svojih ozemljih.Evropska Komisija namerava določiti ukrepe za nadzor in upravljanje občutljivih zmogljivosti, informacij in tehnologij evropskih programov GNSS ter za zaščito slednjega pred tovrstnimi grožnjami in neželenim širjenjem.

20. Norveška v tem okviru potrjuje svojo namero, da v svojo zakonodajo pravočasno uvede in uveljavi ukrepe za enako stopnjo varnosti in zaščite, kot velja v Evropski uniji.Zaradi vsega naštetega bodo pogodbenice obravnavale varnostna vprašanja v zvezi s programi GNSS, vključno z akreditacijo strukture upravljanja evropskih programov GNSS v zadevnih odborih. Praktične rešitve in postopki se opredelijo v poslovnikih zadevnih odborov, pri čemer se upošteva okvir Sporazuma o EGP.

21. Če ni mogoče zagotoviti enakovredne stopnje varnosti in zaščite, se pogodbenice medsebojno posvetujejo z namenom, da uredijo razmere. Kjer je primerno, se obseg sodelovanja na tem področju ustrezno prilagodi.

ČLEN 7

Izmenjava zaupnih informacij

22. Izmenjava in zaščita tajnih podatkov EU poteka v skladu s „Sporazumom med Norveško in Evropsko unijo o varnostnih postopkih za izmenjavo tajnih podatkov“ (v nadaljevanju: Varnostni sporazum) ter z Dogovori o izvajanju Varnostnega sporazuma.

23. Norveška lahko zaupne informacije o programu Galileo z oznako nacionalne stopnje tajnosti izmenja s tistimi državami članicami EU, s katerimi ima za tako možnost sklenjene bilateralne sporazume.

24. Pogodbenice skušajo zagotoviti izčrpen in skladen pravni okvir za izmenjavo zaupnih informacij o programu Galileo med vsemi pogodbenicami Sporazuma.

ČLEN 8

Nadzor izvoza

25. Da bi med pogodbenicami zagotovila enotno politiko nadzora izvoza in neširjenja v zvezi s programom Galileo, Norveška potrjuje svojo namero, da v svojo zakonodajo pravočasno uvede in uveljavi ukrepe za enakovredno stopnjo nadzora izvoza in neširjenja tehnologij, podatkov in predmetov, povezanih s programom Galileo, kot velja v Skupnosti in njenih državah članicah.

26. Če ni mogoče zagotoviti enakovredne stopnje nadzora izvoza in neširjenja, se pogodbenice medsebojno posvetujejo z namenom, da uredijo razmere. Kjer je primerno, se obseg sodelovanja na tem področju ustrezno prilagodi.

ČLEN 9

Javna regulirana storitev

Norveška je izrazila svoj interes za javno regulirano storitev v okviru programa Galileo, saj meni, da gre za pomemben del njenega sodelovanja v evropskih programih GNSS. Pogodbenice sklenejo, da bodo to vprašanje obravnavale, čim bodo opredeljene politike in operativni sporazumi o dostopu do javnih reguliranih storitev.

ČLEN 10

Mednarodno sodelovanje

27. Pogodbenice priznavajo pomen usklajevanja pristopov na mednarodnih forumih za standardizacijo in homologacijo glede globalnih storitev satelitske navigacije. Predvsem bodo pogodbenice skupno podpirale razvoj standardov GALILEO in spodbujale njihovo uporabo po vsem svetu ter poudarjale interoperabilnost z drugimi programi GNSS.

28. Da bi spodbujale in izvajale cilje tega sporazuma, bodo pogodbenice po potrebi sodelovale pri vseh vprašanjih glede programov GNSS, ki se pojavijo predvsem v Mednarodni organizaciji za civilni letalski promet, Mednarodni pomorski organizaciji in Mednarodni telekomunikacijski zvezi.

ČLEN 11

Posvetovanje in reševanje sporov

Pogodbenice se na zahtevo katere koli od njih nemudoma posvetujejo o vsakem vprašanju, ki se pojavi pri razlaganju ali uporabi tega sporazuma. Vsi spori glede razlaganja ali uporabe tega sporazuma se rešujejo s posvetovanji med pogodbenicami.

ČLEN 12

Začetek veljavnosti in odpoved

29. Ta sporazum začne veljati prvi dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem so se pogodbenice medsebojno uradno obvestile o končanju postopkov, ki so potrebni v ta namen. Uradna obvestila se pošljejo Svetu Evropske unije, ki je depozitar tega sporazuma.

30. Zapadlost ali prenehanje tega sporazuma ne vpliva na veljavnost ali trajanje katere koli ureditve v okviru tega sporazuma ali katerih koli posebnih pravic in obveznosti na področju pravic intelektualne lastnine.

31. Ta sporazum se lahko spremeni s soglasnim pisnim dogovorom pogodbenic. Vsaka sprememba začne veljati z dnem, ki sledi datumu zadnjega diplomatskega pisma, s katerim se druga pogodbenica obvesti, da so končani njihovi ustrezni notranji postopki, ki so potrebni za začetek veljavnosti.

32. Ne glede na odstavek 1 pogodbenice soglašajo, da se ta sporazum začasno uporabljajo od prvega dne meseca, ki sledi dnevu, ko se pogodbenice medsebojno uradno obvestijo o zaključku za ta namen potrebnih postopkov.

33. Vsaka pogodbenica lahko prekine ta sporazum s pisnim šestmesečnim odpovednim rokom, o katerem obvesti druge pogodbenice.

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in norveškem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

[1] UL C […], […], str.[…].