52009PC0439

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 1.9.2009

COM(2009) 439 konč.

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2010 uporabljajo v Baltskem morju

Cilj tega predloga je za leto 2010 določiti ribolovne možnosti za države članice za tržno najpomembnejše staleže rib v Baltskem morju.

120

- Splošno ozadje

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike ta zagotavlja, da se živi vodni viri izkoriščajo v skladu s trajnostnimi gospodarskimi, okoljskimi in socialnimi pogoji. Pomemben instrument za dosego tega cilja je letno določanje ribolovnih možnosti v obliki celotnih dovoljenih ulovov (TAC), kvot in omejitev ribolovnega napora.

Zaradi poenostavitve in pojasnitve odločb o letnih TAC in kvotah, so ribolovne možnosti v Baltskem morju od leta 2006 določene v ločeni uredbi: Uredba Sveta (ES) št. 52/2006 z dne 22. decembra 2005 o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2006 uporabljajo v Baltskem morju.

Znanstveno mnenje o ribolovnih možnostih v Baltskem morju za leto 2010 sta podala Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) maja 2009 ter Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) junija 2009.

Predlog obsega tri poglavja, pomembna za upravljanje ribolova v Baltiku v letu 2010: prvo poglavje, ki določa TAC in kvote, drugo poglavje, ki omejuje ribolovni napor, in tretje poglavje, ki določa s tem povezane tehnične ukrepe.

- Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Ribolovne možnosti in način njihove dodelitve državam članicam se določajo vsako leto. Zadnja je Uredba Sveta (ES) št. 1322/2008 z dne 28. novembra 2008 o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se v letu 2009 uporabljajo v Baltskem morju.

Za upravljanje ribištva v Baltskem morju je pomembna tudi Uredba Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Soundu, spremembah Uredbe (ES) št. 1434/98 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 88/98.

Uredba Sveta (ES) št. 1098/2007 z dne 18. septembra 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 779/97 opisuje ukrepe nadzora in spremljanja za ponovno vzpostavitev zadevnih staležev trsk. Poleg tega določa pravila za določanje TAC za zahodne in vzhodne staleže trsk in s tem povezane omejitve ribolovnega napora.

- Usklajenost z drugimi politikami in cilji EU

Predlagani ukrepi so oblikovani v skladu s cilji skupne ribiške politike in so skladni s politiko Skupnosti o trajnostnem razvoju.

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA

- Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Glavne organizacije/strokovnjaki, s katerimi so bila opravljena posvetovanja

Znanstveni organizaciji, s katerima so bila opravljena posvetovanja, sta Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) ter Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF).

Skupnost vsako leto zaprosi ICES in STECF za znanstveno mnenje o stanju pomembnih staležev rib. Prejeto mnenje zajema vse staleže v Baltskem morju, za katere so predlagani TAC, razen morske plošče in sleda v podrazdelku 31, za katera letos ni bilo podano mnenje. Predlagani TAC temeljijo na mnenju, vendar niso nujno v celoti v skladu z njim. Glede na namen Komisije, da zagotovi trajnostno rabo ribolovnih virov in ohranjanje stabilnosti ribolovnih možnosti, so spremembe TAC omejene na največ 15 % iz enega leta v drugo, razen v primeru, da stanje staleža zahteva strožje ukrepe. Kadar je stalež predmet načrta upravljanja, so predlagani TAC v skladu z načrtom.

Za staleže trske predlagani TAC odražajo postopni pristop, ki se v večletnem načrtu uporablja za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže. Osrednji element načrta je postopno zmanjšanje ribolovnega napora na dolgoročno trajnostne ravni, ki bodo zagotovile obnovitev staležev ter visoke in stabilne donose.

Glede na staleže lososa v Baltskem morju se zahtevajo dodatni ukrepi upravljanja za morske in celinske vode, da bi se poenostavila učinkovita obnovitev staležev, kadar je to potrebno. Načrt upravljanja lososa se pripravlja.

- Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Poglavja o omejitvi ribolovnega napora in določitvi s tem povezanih tehničnih ukrepov so v skladu z odločitvami, sprejetimi v Svetu decembra 2006, o Uredbi Sveta (ES) št. 1941/2006 z dne 11. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2007 uporabljajo v Baltskem morju, ter Uredbi Sveta (ES) št. 1098/2007 z dne 18. septembra 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže. O obeh uredbah so bila leta 2005 in 2006 opravljena posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, in sicer z ribiško industrijo, nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z ribiškimi vprašanji, in zadevnimi državami članicami.

Posvetovanja z regionalnim svetovalnim svetom za Baltsko morje (BSRAC) so potekala na srečanju delovne skupine za ribolov pridnenih vrst in delovne skupine za ribolov pelagičnih rib junija 2009 na osnovi sporočila Komisije o posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2010. Znanstveno osnovo predloga sta pripravila ICES in STECF. GD MARE je predstavil pravila, ki jih bo upošteval pri določanju TAC in kvot za leto 2010 na osnovi strateške izjave. Predhodna stališča, ki so bila izražena med temi srečanji, in naknadna pisna priporočila o vseh zadevnih staležih rib so bila obravnavana in so se v predlogu upoštevala kot ustrezna.

BSRAC podpira uporabo večletnega načrta za trsko, ne strinja pa se s prilagoditvijo TAC za dosego dolgoročnih trajnostnih ravni, saj je po mnenju BSRAC stanje staleža stabilno oz. se lahko pričakujejo morebitne prednosti v zvezi z zadevnim staležem ali drugimi staleži, če TAC ostanejo na sedanji ravni ali če se povečajo v primerjavi z ravnmi, ki so posledica izvajanja pravil za nadzor nad ulovom, opredeljenih v sporočilu Komisije o posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2010.

- Ocena učinka

Če bodo predlagani ukrepi izvršeni, bodo povzročili skupno zmanjšanje ribolovnih možnosti v smislu količin ulova za plovila Skupnosti v Baltskem morju, in sicer za približno 10 % za vse zadevne vrste. Za mnoge staleže sleda in papaline temelji zmanjšanje na dejstvu, da stanje staleža ni povsem znano, in na nižji obnovitvi staležev. Največji ekonomski vpliv ima znižanje TAC sleda v zahodnem Baltskem morju, ki je posledica preseženega ulova staleža in hitrega zmanjšanja števila, ki je bilo pričakovano zaradi nezadostne obnovitve staleža v zadnjih letih. TAC trske v vzhodnem in zahodnem Baltskem morju so bili v skladu z večletnim načrtom povečani.

Predlog ne odraža zgolj kratkoročnih pomislekov, temveč je del dolgoročnejšega pristopa, s katerim se stopnja ribolova postopno znižuje na dolgoročne trajnostne ravni.

Posledica pristopa, uporabljenega v predlogu, bo zato v srednje- do dolgoročnem obdobju zmanjšan ribolovni napor, v dolgoročnem obdobju pa stabilne ali naraščajoče kvote. Dolgoročne posledice pristopa bodo predvidoma zmanjšan vpliv na okolje kot posledica zmanjšanja ribolovnega napora, zmanjšanja v ribolovnem sektorju v smislu števila plovil in/ali povprečnega ribolovnega napora na plovilo in nespremenjena ali povečana iztovarjanja. Trajnost ribiških dejavnosti se bo v dolgoročnem obdobju povečala.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

- Pravna podlaga

Pravna podlaga za ta predlog so Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 in zlasti člen 20 Uredbe, Uredba Sveta (ES) št. 847/1996 in zlasti člen 2 Uredbe ter Uredba Sveta (ES) št. 1098/2007 in zlasti člen 5 in člen 8(3) Uredbe.

4. PRORAčUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti.

5. DODATNE INFORMACIJE

- Podrobna obrazložitev

Predlog določa ribolovne možnosti za leto 2010 ter s tem povezane pogoje za nekatere staleže rib in skupine staležev rib za države članice, ki lovijo v Baltskem morju.

TAC in kvote, dodeljeni državam članicam, so navedeni v Prilogi I. Predlagane številke temeljijo na znanstvenem mnenju, rezultatih posvetovanja z BSRAC in okviru za določanje celotnih dovoljenih ulovov in kvot, opisanih v sporočilu Komisije o posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2010. TAC in kvote za staleža trske so tesno povezani z omejitvami ribolovnega napora, določenimi v Prilogi II. Tehnični ukrepi iz Priloge III so prehodni ukrepi za upravljanje ribolova iverke in romba.

Uvedena je prepoved višanja vrednosti ulova za vse vrste, za katere veljajo kvote. Splošni cilj prepovedi višanja vrednosti ulova je zmanjšanje zavržkov. Prepoved višanja vrednosti ulova pomeni prepoved zavržka vrst, za katere veljajo kvote in ki se lahko zakonito ulovijo in iztovorijo v skladu z zakonodajo Skupnosti o ribištvu.

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2010 uporabljajo v Baltskem morju

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike[1] in zlasti člena 20 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 847/1996 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto[2] ter zlasti člena 2 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1098/2007 z dne 18. septembra 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže[3] ter zlasti člena 5 in člena 8(3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Člen 4 Uredbe (ES) št. 2371/2002 zahteva, da Svet sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev dostopa do voda in virov ter trajnostnega opravljanja ribolovnih aktivnosti ob upoštevanju razpoložljivega znanstvenega mnenja in zlasti poročila, ki ga pripravi Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STEFC), ter mnenja regionalnega svetovalnega sveta za Baltsko morje (BSRAC).

(2) Člen 20 Uredbe (ES) št. 2371/2002 nalaga Svetu, da določi omejitve ribolovnih možnosti po ribolovnih območjih ali skupinah ribolovnih območij ter dodeli te možnosti državam članicam.

(3) Zaradi zagotovitve učinkovitega upravljanja ribolovnih možnosti je treba določiti posebne pogoje za izvajanje ribolovnih dejavnosti.

(4) Na ravni Skupnosti je treba določiti načela in nekatere postopke upravljanja ribištva, da države članice lahko zagotovijo upravljanje plovil, ki plujejo pod njihovimi zastavami.

(5) Člen 3 Uredbe (ES) št. 2371/2002 določa opredelitve, ki so pomembne za dodelitev ribolovnih možnosti.

(6) V skladu s členom 2 Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 je treba opredeliti staleže, za katere veljajo različni ukrepi, določeni v tej uredbi.

(7) Uporaba ribolovnih možnosti mora biti v skladu z zakonodajo Skupnosti, zlasti z Uredbo Komisije (EGS) št. 1381/87 z dne 20. maja 1987 o določitvi podrobnih pravil za označevanje in dokumentacijo ribiških plovil[4], Uredbo Komisije (EGS) št. 2807/83 z dne 22. septembra 1983 o podrobnih pravilih za evidentiranje podatkov o ulovu rib držav članic[5], Uredbo Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike[6], Uredbo Komisije (ES) št. 2244/2003 z dne 18. decembra 2003 o podrobnih pravilih v zvezi s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil[7] in Uredbo Sveta (EGS) št. 2930/86 z dne 22. septembra 1986 o določanju značilnosti ribiških plovil[8], Uredbo Sveta (EGS) št. 3880/91 z dne 17. decembra 1991 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku[9], Uredbo Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Oresundu[10], Uredbo Sveta (ES) št. 1098/2007 z dne 18. septembra 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju[11] in Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova[12].

(8) Da bi zagotovili, da se letne ribolovne možnosti določijo sorazmerno glede na trajnostno izkoriščanje virov z okoljskega, gospodarskega in socialnega vidika, so se pri določitvi celotnih dovoljenih ulovov (TAC) upoštevala vodilna načela, kot so opisana v točkah 4 in 5 ter točkah 7 do 9 sporočila Komisije o posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2010[13].

(9) Da bi se zmanjšali zavržki, je primerno uvesti prepoved višanja vrednosti ulova za vse vrste, za katere veljajo kvote, na podlagi katere se prepove zavržek vrst, za katere veljajo kvote in ki se lahko zakonito ulovijo in iztovorijo v skladu z zakonodajo Skupnosti o ribištvu.

(10) Da bi prispevali k ohranjanju staležev rib, je treba v letu 2010 izvesti nekatere dopolnilne ukrepe glede tehničnih pogojev za ribolov.

(11) Da bi ribičem Skupnosti zagotovili preživljanje, je pomembno, da se ta ribolovna območja odprejo 1. januarja 2010. Glede na nujnost zadeve je bistvenega pomena, da se odobri odstopanje od osemtedenskega obdobja iz odstavka I(4) Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in pogodbam o ustanovitvi Evropske skupnosti, Evropske skupnosti za premog in jeklo ter Evropske skupnosti za atomsko energijo –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I Področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1 Področje uporabe

Ta uredba določa ribolovne možnosti za leto 2010 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Baltskem morju ter s tem povezane pogoje, pod katerimi je mogoče te ribolovne možnosti uporabljati.

Člen 2 Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za ribiška plovila Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: plovila Skupnosti), ki delujejo v Baltskem morju.

Člen 3 Opredelitev pojmov

Poleg opredelitev iz člena 3 Uredbe (ES) št. 2371/2002 se v tej uredbi uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) cone Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) so tiste, ki so opredeljene v Uredbi (ES) št. 2187/2005;

(b) „Baltsko morje“ pomeni podrazdelke ICES 22–32;

(c) „celotni dovoljeni ulov (TAC)“ pomeni količino, ki jo je vsako leto mogoče naloviti iz posameznega staleža;

(d) „kvota“ pomeni delež TAC, dodeljenega Skupnosti, državi članici ali tretji državi;

(e) „dan odsotnosti iz pristanišča“ pomeni neprekinjeno obdobje 24 ur ali del takega obdobja, v katerem je plovilo odsotno iz pristanišča.

POGLAVJE IIRibolovne možnosti in s tem povezani pogoji

Člen 4 Omejitve ulova in dodelitve

Omejitve ulova, dodelitve teh omejitev med države članice in dodatni pogoji v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 847/96 so določeni v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 5 Posebne določbe o dodelitvah

1. Dodelitev omejitev ulova državam članicam, določena v Prilogi I, ne posega v:

(a) izmenjave v skladu s členom 20(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002;

(b) ponovne dodelitve v skladu s členi 21(4), 23(1) in 32(2) Uredbe (EGS) št. 2847/93;

(c) dodatne iztovore, dovoljene na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96;

(d) zadržane količine v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96;

(e) odbitke na podlagi člena 23(4) Uredbe (ES) št. 2371/2002 in člena 2 Uredbe (ES) št. 338/2008.

2. Za namene zadržanja kvot, ki se bodo prenesle v leto 2011, se lahko z odstopanjem od Uredbe (ES) št. 847/96 uporabi njen člen 4(2) za vse staleže, za katere velja analitski TAC.

Člen 6 Pogoji za ulov in prilov

1. Ribe iz staležev, za katere so določene omejitve ulova, se smejo obdržati na krovu ali iztovarjati samo, če:

(a) so ulove izvršila plovila države članice, ki ima kvoto in ta kvota ni izčrpana, ali

(b) so ribe vrste, ki ni sled in papalina, pomešane z drugimi vrstami, če so bile ulovljene z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa, manjšo od 32 mm, in ulovi niso razvrščeni ne na krovu ne ob iztovarjanju.

2. Vsi iztovori se vštevajo v kvoto ali, če delež Skupnosti ni razdeljen med države članice s kvotami, v delež Skupnosti, razen ulovov na podlagi odstavka 1(b).

3. Kadar je kvota, dodeljena državi članici za sled, izčrpana, plovila, ki plujejo pod zastavo te države članice in so registrirana v Skupnosti ter delujejo v ribolovnih območjih, za katera velja zadevna kvota, ne smejo iztovarjati ulovov, ki niso razvrščeni in vsebujejo sled.

4. Kadar so kvote, dodeljene državi članici za papalino, izčrpane, plovila, ki plujejo pod zastavo te države članice in so registrirana v Skupnosti ter delujejo v ribolovnih območjih, za katera veljajo zadevne kvote, ne smejo iztovarjati ulovov, ki niso razvrščeni in vsebujejo papalino.

Člen 7 Prepoved višanja vrednosti ulova

Vse vrste, za katere veljajo kvote, ulovljene med ribolovnimi dejavnostmi, se prinesejo na krov in nato iztovorijo, razen če bi bilo to v nasprotju z obveznostmi iz določb ribiške zakonodaje Skupnosti, ki določa tehnične, nadzorne in ohranitvene ukrepe, ter zlasti s to uredbo ter uredbami (ES) št. 2187/2005, (EGS) št. 2847/1993 in (ES) št. 2371/2002.

Člen 8 Omejitve ribolovnega napora

1. Omejitve ribolovnega napora so določene v Prilogi II.

2. Omejitve iz odstavka 1 se uporabljajo za podrazdelka ICES 27 in 28.2, če Komisija ni sprejela odločitve v skladu s členom 29(2) Uredbe (ES) št. 1098/2007, ki bi izključila navedene podrazdelke iz omejitev, navedenih v členu 8(1)(b), (3), (4) in (5) ter členu 13 navedene uredbe.

3. Omejitve iz odstavka 1 se uporabljajo za podrazdelek ICES 28.1, če Komisija ni sprejela odločitve v skladu s členom 29(4) Uredbe (ES) št. 1098/2007, da se omejitve, navedene v členu 8(1)(b), (3), (4) in (5) Uredbe (ES) št. 1098/2007 uporabljajo za naveden podrazdelek.

Člen 9 Prehodni tehnični ukrepi

Prehodni tehnični ukrepi so določeni v Prilogi III.

POGLAVJE IIIKončne določbe

Člen 10 Pošiljanje podatkov

Kadar države članice na podlagi člena 15(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93 pošljejo Komisiji podatke o iztovoru količin ujetih staležev, uporabijo kode staležev, določene v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 11 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. januarja 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA I

Omejitve ulova in s tem povezani pogoji za letno upravljanje omejitev ulova, ki veljajo za plovila Skupnosti na območjih, kjer obstajajo omejitve ulova po vrstah in območjih

Naslednje tabele določajo TAC in kvote (v tonah žive teže, razen če ni določeno drugače) po staležu, dodelitve državam članicam in s tem povezane pogoje za letno upravljanje kvot.

Za vsako območje so staleži rib navedeni po abecednem redu latinskih imen vrste. Za namene teh razpredelnic so uporabljene kode za različne vrste, in sicer:

Znanstveno ime | Koda Alpha-3 | Splošno ime |

Clupea harengus | HER | sled |

Gadus morhua | COD | trska |

Platichthys flesus | FLX | iverka |

Pleuronectes platessa | PLE | morska plošča |

Psetta maxima | TUR | romb |

Salmo salar | SAL | atlantski losos |

Sprattus sprattus | SPR | papalina |

Vrsta: | sled | Cona: | podobmočja 30–31 |

Clupea harengus | HER/3D30; HER/3D31 |

Finska | 84 721 | Analitski TAC. Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96. Uporablja se člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |

Švedska | 18 615 |

ES | 103 336 |

TAC | 103 336 |

Vrsta: | sled | Cona: | podobmočja 22–24 |

Clupea harengus | HER/3B23; HER/3C22; HER/3D24 |

Danska | 3 009 | Analitski TAC. Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |

Nemčija | 11 845 |

Finska | 2 |

Poljska | 2 793 |

Švedska | 3 820 |

ES | 21 469 |

TAC | 21 469 |

Vrsta: | sled | Cona: | Podrazdelki 25–27, 28.2, 29 in 32 |

Clupea harengus | HER/3D25; HER/3D26; HER/3D27; HER/3D28; HER/3D29; HER/3D32 |

Danska | 2 685 | Analitski TAC. Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |

Nemčija | 712 |

Estonija | 13 714 |

Finska | 26 769 |

Latvija | 3 384 |

Litva | 3 564 |

Poljska | 30 412 |

Švedska | 40 828 |

ES | 122 068 |

TAC | Ni pomembno |

Vrsta: | sled | Cona: | Podrazdelek 28.1 |

Clupea harengus | HER/03D.RG |

Estonija | 16 809 | Analitski TAC. Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96. Uporablja se člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |

Latvija | 19 591 |

ES | 36 400 |

TAC | 36 400 |

Vrsta: | trska | Cona: | Vode ES podrazdelkov 25–32 |

Gadus morhua | COD/3D25; COD/3D26; COD/3D27; COD/3D28; COD/3D29; COD/3D30; COD/3D31; COD/3D32 |

Danska | 11 777 | Analitski TAC. Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |

Nemčija | 4 685 |

Estonija | 1 148 |

Finska | 901 |

Latvija | 4 379 |

Litva | 2 885 |

Poljska | 13 561 |

Švedska | 11 932 |

ES | 51 267 |

TAC | Ni pomembno |

Vrsta: | trska | Cona: | Vode ES podrazdelkov 22–24 |

Gadus morhua | COD/3B23; COD/3C22; COD/3D24 |

Danska | 7 726 | Analitski TAC. Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |

Nemčija | 3 777 |

Estonija | 171 |

Finska | 152 |

Latvija | 639 |

Litva | 415 |

Poljska | 2 067 |

Švedska | 2 753 |

ES | 17 700 |

TAC | 17 700 |

Vrsta: | morska plošča | Cona: | Vode ES podrazdelkov 22–32 |

Pleuronectes platessa | PLE/3B23; PLE/3C22; PLE/3D24; PLE/3D25; PLE/3D26; PLE/3D27; PLE/3D28; PLE/3D29; PLE/3D30; PLE/3D31; PLE/3D32 |

Danska | 2 179 | Previdnostni TAC. Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |

Nemčija | 242 |

Poljska | 456 |

Švedska | 164 |

ES | 3 041 |

TAC | 3 041 |

Vrsta: | atlantski losos | Cona: | Vode ES podrazdelkov 22–31 |

Salmo salar | SAL/3B23; SAL/3C22; SAL/3D24; SAL/3D25; SAL/3D26; SAL/3D27; SAL/3D28; SAL/3D29; SAL/3D30; SAL/3D31 |

Danska | 54 556 | (1) | Analitski TAC. Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |

Nemčija | 6 070 | (1) |

Estonija | 5 545 | (1) |

Finska | 68 028 | (1) |

Latvija | 34 700 | (1) |

Litva | 4 079 | (1) |

Poljska | 16 550 | (1) |

Švedska | 73 745 | (1) |

ES | 263 273 | (1) |

TAC | Ni pomembno |

__________ |

(1) Izraženo s številom posameznih rib. |

Vrsta: | atlantski losos | Cona: | Vode ES podrazdelka 32 |

Salmo salar | SAL/3D32 |

Estonija | 1 581 | (1) | Analitski TAC. Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |

Finska | 13 838 | (1) |

ES | 15 419 | (1) |

TAC | Ni pomembno |

_________ |

(1) Izraženo s številom posameznih rib. |

Vrsta: | papalina | Cona: | Vode ES podrazdelkov 22–32 |

Sprattus sprattus | SPR/3B23; SPR/3C22; SPR/3D24; SPR/3D25; SPR/3D26; SPR/3D27; SPR/3D28; SPR/3D29; SPR/3D30; SPR/3D31; SPR/3D32 |

Danska | 33 535 | Analitski TAC. Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |

Nemčija | 21 245 |

Estonija | 38 941 |

Finska | 17 555 |

Latvija | 47 032 |

Litva | 17 013 |

Poljska | 99 810 |

Švedska | 64 829 |

ES | 339 960 |

TAC | Ni pomembno |

PRILOGA II

Omejitve ribolovnega napora

1. Države članice za plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, zagotovijo, da je ribolov z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa, enako ali večjo od 90 mm, z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami ali trislojnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa, enako ali večjo od 90 mm, pridnenimi parangali, parangali razen z visečimi parangali, ročnimi ribiškimi vrvicami in svetlečo opremo dovoljen za največ:

(a) 181 dni odsotnosti iz pristanišča v podrazdelkih 22–24, razen v obdobju od 1. do 30. aprila, ko se uporablja člen 8(1)(a) Uredbe (ES) št. 1098/2007, in

(b) 160 dni odsotnosti iz pristanišča v podrazdelkih 25–28, razen v obdobju od 1. julija do 31. avgusta, ko se uporablja člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 1098/2007.

PRILOGA III Prehodni tehnični ukrepi

Omejitve za ribolov iverke in romba

1. Na krovu je prepovedano obdržati naslednji vrsti rib, ki se ulovita v spodaj navedenih geografskih območjih in obdobjih:

Vrsta | Geografsko območje | Obdobje |

iverka (Platichthys flesus) | podrazdelki 26, 27, 28 in 29 južno od 59°30'S podrazdelek 32 | od 15. februarja do 15. maja od 15. februarja do 31. maja |

romb (Psetta maxima) | podrazdelki 25, 26 in 28 južno od 56°50'S | od 1. junija do 31. julija |

2. Z odstopanjem od točke 1 se v primeru ribolova z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami in podobno opremo z velikostjo mrežnega očesa 105 mm ali več ali z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami ali trislojnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa 100 mm ali več prilove iverke in romba lahko obdrži na krovu in iztovori v meji 10 % žive teže celotnega ulova, ki se obdrži na krovu in iztovori med obdobji prepovedi iz točke 1.

[…]

[1] UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

[2] UL L 115, 9.5.1996, str. 3.

[3] UL L 248, 22.9.2007, str. 1.

[4] UL L 132, 21.5.1987, str. 9.

[5] UL L 276, 10.10.1983, str. 1.

[6] UL L 261, 20.10.1993, str. 1.

[7] UL L 333, 20.12.2003, str. 17.

[8] UL L 274, 25.9.1986, str. 1.

[9] UL L 365, 31.12.1991, str. 1.

[10] UL L 16, 20.1.2005, str. 184.

[11] UL L 248, 22.9.2007, str. 1.

[12] UL L 286, 29.10.2008, str. 1.

[13] COM(2009) 224.