52009PC0293

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 24.6.2009

COM(2009) 293 konč.

2009/0089 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ustanovitvi agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice

{COM(2009) 292 konč.}{COM(2009) 294 konč.}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje predloga

1.1. RAZLOGI ZA PREDLOG IN NJEGOVI CILJI

Cilj tega predloga uredbe je ustanoviti agencijo, odgovorno za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice.

Agencija bo odgovorna za dolgoročno operativno upravljanje druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), vizumskega informacijskega sistema (VIS) in EURODAC. Cilj tega predloga uredbe je tudi določiti okvir za razvoj in operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s strani agencije pri uporabi naslova IV Pogodbe ES in morebiti za druge obsežne informacijske sisteme s področja svobode, varnosti in pravice. Toda kakršno koli tovrstno vključevanje nadaljnjih sistemov bo zahtevalo posebna pooblastila zakonodajalca, ki jih ta predlog ne daje.

Ta zakonodajni paket je sestavljen iz dveh predlogov: tega predloga uredbe in predloga sklepa Sveta o pooblastitvi agencije, ustanovljene s to uredbo, za naloge v zvezi z operativnim upravljanjem SIS II in VIS pri uporabi naslova VI Pogodbe EU. Predlagana uredba zajema področje SIS II, VIS in EURODAC v okviru prvega stebra. Predlagani sklep zajema področje SIS II in VIS v okviru tretjega stebra.

Komisija je opravila oceno učinka[1], da bi našla najboljšo rešitev za dolgoročno operativno upravljanje SIS II, VIS in EURODAC. V skupnih izjavah, priloženih k pravnim instrumentom o SIS II in VIS[2], sta Svet in Evropski parlament po oceni učinka, ki vsebuje obširno analizo različnih možnosti s finančnega, operativnega in organizacijskega vidika, pozvala Komisijo, naj predstavi potrebne zakonodajne predloge, s katerimi bi se dolgoročno operativno upravljanje SIS II in VIS preneslo na agencijo. Po proučitvi različnih možnosti je bilo ugotovljeno, da je najizvedljivejša možnost za dolgoročno opravljanje nalog „organa za upravljanje“ za te sisteme nova regulativna agencija.

Osrednja vloga agencije bo izpolnjevati naloge operativnega upravljanja za SIS II, VIS in EURODAC ter ohranjati delovanje sistemov 24 ur na dan in sedem dni v tednu in s tem zagotavljati stalen neprekinjen pretok izmenjave podatkov. Poleg teh operativnih nalog bodo agenciji dodeljene tudi ustrezne odgovornosti za sprejemanje varnostnih ukrepov, poročanje, objavljanje, spremljanje, obveščanje, organiziranje posebnih usposabljanj v zvezi z VIS in SIS II ter na posebno in utemeljeno zahtevo Komisije izvajanje pilotnih projektov in spremljanje raziskav. Združevanje sistemov v skupni agenciji bo omogočilo izkoriščanje sinergij ter souporabo poslopij in osebja. Vodstvena struktura agencije kaže obstoječe načelo neobveznega sodelovanja, ki pomeni raznoliko skupino sodelujočih držav (države članice EU, ki so v informacijskih sistemih udeležene na različnih ravneh, in pridružene države).

Ta predlog nima vpliva na finančni okvir za obdobje 2007–2013. Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga, priložena k temu predlogu, večinoma temelji na ocenah in podatkih iz ocene učinka, opravljene leta 2007. Zakonodajni finančni izkaz prav tako temelji na predpostavki, da bo ta predlog sprejet leta 2010, da bo agencija zakonito ustanovljena leta 2011 ter bo leta 2012 postala polno delujoča agencija, ki bo lahko prevzela vse naloge v zvezi operativnim upravljanjem SIS II, VIS in EURODAC ter drugih obsežnih informacijskih sistemov. V skupni izjavi, ki spremlja pravne instrumente o SIS II in VIS, sta se Evropski parlament in Svet zavezala, da bosta kar najhitreje obravnavala predloge o dolgoročnem operativnem upravljanju SIS II in VIS ter jih bosta sprejela pravočasno, da bo agenciji omogočen poln zagon njenih dejavnosti pred koncem petletnega obdobja po začetku veljavnosti pravnih instrumentov o SIS II in VIS.

Nazadnje mora Svet upoštevati tudi posledice, povezane z izbiro lokacije agencije.

1.2. Splošno ozadje

Člen 61 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Pogodba ES) zahteva sprejetje ukrepov, s katerimi bi zagotovili prost pretok oseb v skladu s členom 14 Pogodbe ES v povezavi z neposredno povezanimi spremljajočimi ukrepi v zvezi s kontrolami zunanjih meja, azilom in priseljevanjem, ter ukrepov za preprečevanje kriminala in boj proti njemu.

Na podlagi Schengenske konvencije[3] je bil schengenski informacijski sistem (SIS) vzpostavljen za ohranitev javne politike in javne varnosti, vključno z nacionalno varnostjo. Druga generacija Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) je bila vzpostavljena z Uredbo (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 ter Sklepom Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II)[4]. Cilj SIS II je zagotoviti visoko stopnjo varnosti na področju svobode, varnosti in pravice Evropske unije, kar vključuje vzdrževanje javne varnosti in javne politike ter varovanje varnosti na ozemljih držav članic, in uporaba določb naslova IV tretjega dela Pogodbe ES v zvezi z gibanjem oseb na njihovih ozemljih, in sicer z uporabo informacij, ki se sporočajo prek tega sistema.

Vizumski informacijski sistem (VIS) je bil vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS)[5]. VIS bo konzulatom in drugim pristojnim organom držav članic omogočil izmenjavo podatkov o vlogah za olajšanje postopkov za pridobitev vizumov, preprečeval trgovanje z vizumi, prispeval k boju proti goljufijam, olajšal preverjanja na zunanjih mejnih prehodih in v državah članicah, pomagal pri prepoznavanju državljanov tretjih držav, olajšal uporabo Dublinske uredbe in prispeval k preprečevanju ogroženosti notranje varnosti katere koli države članice.

Pravni instrumenti, ki vzpostavljajo in urejajo SIS II in VIS določajo, da se centralni sistemi in varnostne kopije centralnih sistemov nahajajo v Strasbourgu v Franciji (CS-SIS in centralni VIS) oziroma v kraju Sankt Johann im Pongau v Avstriji (varnostna kopija CS-SIS in varnostna kopija centralnega VIS).

EURODAC, sistem informacijske tehnologije za vse območje Skupnosti, je bil vzpostavljen za olajšanje delovanja Dublinske konvencije[6], katere cilj je bil vzpostavitev mehanizma za določanje odgovornosti v primeru prošnje za azil, vložene v eni od držav članic EU. Konvencijo je nadomestil pravni instrument Skupnosti, Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (tj. Dublinska uredba)[7].

Za pravne okvire SIS II, VIS in EURODAC je značilno načelo neobveznega sodelovanja. Na eni strani Irska in Združeno kraljestvo sodelujeta v EURODAC, vendar sta le delno udeležena v SIS II in ne sodelujeta v VIS, medtem ko je Danska udeležena v vsakem od treh sistemov na drugačni pravni podlagi. Na drugi strani pa so se ali se bodo številne države, ki niso članice EU, tj. Islandija, Norveška, Švica in Lihtenštajn, pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter zato sodelujejo v SIS II in VIS.

1.3. Obstoječe določbe na področju, na katerega se nanaša predlog

Ker trenutno sistem SIS II vsebuje elemente dveh stebrov, pravni okvir SIS II sestavljajo uredbe in odločbe iz prvega stebra in sklepi iz tretjega stebra:

- Uredba Sveta (ES) št. 2424/2001 z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II)[8];

- Sklep Sveta 2001/886/PNZ z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II)[9];

- Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II)[10];

- Uredba (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dostopu služb držav članic, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji vozil, do druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II)[11];

- Sklep Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II)[12];

- Odločba Komisije 2007/170/ES in Sklep Komisije 2007/171/ES z dne 16. marca 2007 o določitvi zahtev omrežja za Schengenski informacijski sistem II[13];

- Uredba Sveta (ES) št. 189/2008 z dne 18. februarja 2008 o testih Schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II)[14];

- Sklep Sveta 2008/173/ES z dne 18. februarja 2008 o testih schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II)[15];

- Odločba Komisije 2008/333/ES in Sklep Komisije 2008/334/PNZ z dne 4. marca 2008 o sprejetju Priročnika SIRENE in drugih izvedbenih ukrepov za drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II)[16];

- Uredba Sveta (ES) št. 1104/2008 z dne 24. oktobra 2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II)[17];

- Sklep Sveta 2008/839/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II)[18].

V nasprotju s SIS II je VIS vzpostavljen v okviru prvega stebra. Toda sprejet je bil instrument VIS v okviru tretjega stebra, da se je imenovanim organom pregona omogočil dostop do sistema za iskanje podatkov v zvezi s storitvijo določenih kaznivih dejanj. Z VIS so povezani naslednji pravni instrumenti:

- Odločba Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS)[19] je pravna podlaga za vključitev potrebnih odobritev za razvoj VIS v splošni proračun Evropske unije;

- Odločba Komisije 2006/752/ES z dne 3. novembra 2006 o določitvi lokacij za vizumski informacijski sistem med razvojno fazo[20];

- Odločba Komisije 2006/648/ES z dne 22. septembra 2006 o tehničnih zahtevah glede standardov za biometrične značilnosti v zvezi z razvojem vizumskega informacijskega sistema[21];

- Odločba Komisije 2008/602/ES z dne 17. junija 2008 o določitvi fizične arhitekture in zahtev nacionalnih vmesnikov ter komunikacijske infrastrukture med centralnim vizumskim informacijskim sistemom (VIS) in nacionalnimi vmesniki za razvojno fazo[22];

- Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS)[23];

- Sklep Sveta 2008/633/PNZ z dne 23. junija 2008 o dostopu imenovanih organov držav članic in Europola do vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj[24].

EURODAC je vzpostavljen v okviru prvega stebra:

- Uredba Sveta (ES) št. 2725/2000 z dne 11. decembra 2000 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije[25];

- Uredba Sveta (ES) št. 407/2002 z dne 28. februarja 2002 o pravilih za izvedbo Uredbe (ES) št. 2725/2000 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije[26].

1.4. Usklajenost z drugimi politikami in cilji Evropske unije

Predlog je usklajen z obstoječimi politikami in cilji Evropske unije, zlasti s ciljem oblikovanja področja svobode, varnosti in pravice.

2. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka

2.1. ZBIRANJE IN UPORABA STROKOVNEGA ZNANJA, POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI

Poročilo o oceni učinka temelji na pripravljalni študiji, ki jo je opravil zunanji izvajalec[27]. V okviru študije je bilo opravljenih 27 intervjujev, med intervjuvanci pa so bili predstavniki držav članic EU, Norveške, Evropskega parlamenta, Komisije, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, Skupnega nadzornega organa za Schengen, Evropske agencije za okolje, Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX), Europola, lokacije C.SIS v Strasbourgu, odgovorne za operativno upravljanje SIS 1+, ter strokovnjaki iz tega sektorja. Poleg tega je bila za podporo postopku ocene učinka ustanovljena medresorska usmerjevalna skupina, sestavljena iz ustreznih generalnih direktoratov Komisije.

2.2. Ocena učinka

Po postopku predhodnega pregleda se je obdržalo in dodatno analiziralo pet možnosti, s katerimi bi lahko dosegli cilj dolgoročnega operativnega upravljanja SIS II, VIS in EURODAC:

- prva možnost – izhodišče: rešitev za operativno upravljanje SIS II in VIS, ki je bila določena za prehodno obdobje (Komisija prenese naloge operativnega upravljanja na organe držav članic), bi se nadaljevala kot stalna rešitev. Trenutno EURODAC upravlja Komisija in tudi ta rešitev bi bila ohranjena;

- druga možnost – izhodišče+, v skladu s katero bi Komisija prenesla naloge operativnega upravljanja v zvezi s SIS II, VIS in EURODAC na organe držav članic;

- tretja možnost – nova regulativna agencija, ki bi prevzela odgovornost za dolgoročno operativno upravljanje SIS II, VIS in EURODAC;

- četrta možnost – navedene tri sisteme bi upravljala agencija FRONTEX, kar bi pomenilo spremembe v njenem temeljnem aktu in njeni upravljavski strukturi;

- peta možnost – EUROPOL bi upravljal SIS II, Komisija pa VIS in EURODAC. Ta možnost je bila odprta, ko so še potekala pogajanja o pretvorbi sedanje Konvencije o Europolu v akt Skupnosti.

Na podlagi primerjalne analize je možnost v zvezi z novo regulativno agencijo, katere cilj je ustanoviti skupno strukturo operativnega upravljanja za SIS II, VIS in EURODAC, dosegla najvišje rezultate.

3. Pravni elementi predloga

3.1. POVZETEK PREDLAGANIH UKREPOV

Cilj tega predloga je ustanovitev agencije, odgovorne za operativno upravljanje SIS II, VIS, EURODAC in drugih obsežnih informacijskih sistemov pri uporabi naslova IV Pogodbe ES ter morebiti drugih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice na podlagi ustreznega zakonodajnega instrumenta.

Prenos operativnega upravljanja obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice na agencijo ne vpliva na posebna pravila, ki veljajo za zahteve glede namena, pravic dostopa, varnostnih ukrepov in dodatnega varstva podatkov, ki se uporabljajo za te sisteme.

Regulativna agencija bo ustanovljena kot organ Skupnosti, ki je pravna oseba. Prve naloge, ki bodo dodeljene agenciji, so operativne, kar pomeni zagotavljanje splošnega upravljanja informacijskih sistemov in vodenja sistemov. Tako bi postala „center odličnosti“ s specializiranim operativnim osebjem. Namensko ustanovljena in specializirana organizacija bi prav tako zagotavljala najvišjo raven učinkovitosti in odzivnosti, tudi za razvoj in operativno upravljanje drugih morebitnih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice

Agencija bo odgovorna za vse naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo, ki so navedene v členu 15(2) Uredbe in Sklepa SIS II, členu 26(2) Uredbe VIS ter členu [4(2)] Uredbe (ES) XX/2009 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (ES) št. […/…][28]. Poleg tega agencija opravlja naloge, povezane z usposabljanjem strokovnjakov glede VIS in SIS II, vključno z usposabljanjem v zvezi z izmenjavo dopolnilnih podatkov, spremljanjem raziskovalnih dejavnosti ter na posebno in utemeljeno zahtevo Komisije izvajanjem pilotnih projektov.

Agencija bi bila lahko odgovorna tudi za razvoj in upravljanje drugih obsežnih informacijskih sistemov na področju pravice, svobode in varnosti. To bi bilo odvisno od zakonodajnih instrumentov o vzpostavitvi tovrstnih sistemov, ki bi nato agenciji omogočili ustrezne pristojnosti.

Glavni organ, ki bo vodil agencijo, bo upravni odbor, v katerem bodo v zadostni meri zastopane države članice in Komisija. Zastopstvo držav članic mora temeljiti na pravicah in obveznostih, ki jih vsaki državi članici nalaga Pogodba. Države, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z EURODAC, so prav tako udeležene v agenciji.

3.2. Pravna podlaga

Ta predlog uredbe temelji na isti pravni podlagi kot Uredba SIS II (Uredba (ES) št. 1986/2006), Uredba VIS (Uredba (ES) št. 767/2008) in Uredba EURODAC (Uredba (ES) št. 2725/2000) ter torej temelji na členih 62(2)(a), 62(2)(b)(ii), 63(1)(a) in 63(3)(b) ter členu 66 Pogodbe ES.

Člen 66 Pogodbe ES določa sprejetje primernih ukrepov za spodbujanje in okrepitev upravnega sodelovanja med ustreznimi upravnimi službami držav članic ter med temi službami in Komisijo na področju vizumov, priseljevanja in drugih politik, povezanih s prostim gibanjem oseb. To pomeni primerno pravno podlago, saj bo agencija olajšala komunikacijo in sodelovanje med ustreznimi upravnimi službami držav članic na omenjenih področjih.

Naloge operativnega upravljanja, ki se prenesejo na agencijo, podpirajo temeljne vidike politik iz uredb SIS II in VIS. V skladu s členoma 62(2)(a) in 63(3)(b) Pogodbe ES, ki sta primerna pravna podlaga za Uredbo SIS II, dejavnosti agencije formalno zajemajo zadeve, povezane s preverjanjem oseb na zunanjih mejah ter ukrepe na področju nezakonitega priseljevanja oziroma nezakonitega prebivanja. Glede zadev v zvezi z VIS dejavnosti agencije formalno podpirajo postopke držav članic za izdajo vizumov; torej temelji na členu 62(2)(b)(ii) Pogodbe ES.

Glede zadev v zvezi z EURODAC naloge operativnega upravljanja, ki se prenesejo na agencijo, formalno podpirajo določitev države članice, odgovorne za preverjanje prošnje za azil, ki jo predloži državljan tretje države v eni od držav članic (člen 63(1)(a) Pogodbe ES).

V skladu s členom 67 Pogodbe ES v povezavi s členom 1 Sklepa Sveta 2004/927/ES o uporabi postopka iz člena 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določena področja iz Naslova IV tretjega dela te pogodbe[29] se ukrepi iz členov 62(2)(a), 62(2)(b)(ii), 63(1)(a) in 63(3)(b) Pogodbe ES sprejmejo v skladu s postopkom soodločanja iz člena 251 Pogodbe ES. Ker za člen 66 Pogodbe ES velja kvalificirana večina[30], so pravne podlage združljive in se lahko uporabijo skupaj. Zato se postopek soodločanja uporablja za Uredbo kot povezano celoto.

3.3. Načelo neobveznega sodelovanja

Ker je pravna podlaga za ta predlog Uredbe v naslovu IV Pogodbe ES, nanjo vpliva načelo neobveznega sodelovanja, ki izhaja iz protokolov o stališču Združenega kraljestva, Irske in Danske. Ta predlog uredbe nadgrajuje schengenski pravni red in ukrepe, povezane z EURODAC. Zato je treba v zvezi z različnimi protokoli in pridružitvenimi sporazumi upoštevati naslednje posledice:

Danska:

V skladu s Protokolom o stališču Danske, priloženim k PEU in PES, Danska ne sodeluje pri sprejetju ukrepov Sveta iz naslova IV Pogodbe ES, razen „ukrep[ov], ki določajo tretje države, katerih državljani morajo imeti ob prehodu zunanjih meja držav članic vizum, ali […] ukrep[ov] glede enotne oblike vizumov“. Ta predlog temelji na schengenskem pravnem redu in uporablja se člen 5 Protokola. Danska se je v skladu s členom 5 navedenega protokola odločila, da v svojo nacionalno zakonodajo prenese Uredbo (ES) št. 1987/2006 in Uredbo (ES) št. 767/2008.

Kar zadeva EURODAC, v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbama, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe ter je zato ta uredba ne zavezuje in se v njej ne uporablja. Vendar pa se na podlagi mednarodnega sporazuma[31], ki ga je Danska leta 2006 sklenila z ES, na Danskem uporablja veljavna Uredba EURODAC.

Združeno kraljestvo in Irska:

Ta predlog temelji na določbah schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerega Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda ter Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda. Zato Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta pri sprejetju te uredbe in ju ta ne obvezuje ter se zanju ne uporablja.

Združeno kraljestvo in Irsko zavezuje Uredba EURODAC (ES) št. 2725/2000 po njunem obvestilu, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi navedene uredbe na podlagi Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, priloženega k Pogodbama. Stališče teh držav članic glede Uredbe EURODAC ne vpliva na njuno morebitno sodelovanje v zvezi s tem predlogom.

Norveška in Islandija:

Kar zadeva Norveško in Islandijo, ta predlog pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[32].

Vzporedno s pridružitvijo več držav, ki niso članice EU, k izvajanju schengenskega pravnega reda, je Skupnost sklenila ali je v postopku sklenitve več sporazumov, v okviru katerih se te države pridružujejo tudi k izvajanju ukrepov, povezanih z EURODAC. Sporazum, s katerim se pridružujeta Islandija in Norveška, je bil sklenjen leta 2001[33].

Švica:

Kar zadeva Švico, ta predlog pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[34].

Kar zadeva ukrepe, povezane z EURODAC, je bil sporazum, s katerim se pridružuje Švica, sklenjen 28. februarja 2008 in se uporablja od 12. decembra 2008[35].

Lihtenštajn:

Kar zadeva Lihtenštajn, pomeni ta predlog razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kar spada v področje člena 1(A), (B) in (G) Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/261/ES[36].

Kar zadeva ukrepe, povezane z EURODAC, je bil sporazum, s katerim se pridružuje Lihtenštajn, podpisan 28. februarja 2008, pogoj za njegovo veljavnost pa je zaključek postopka sklenitve[37].

Skupne določbe za države, ki so se pridružile izvajanju ukrepov, povezanih z EURODAC:

V skladu z navedenimi tremi sporazumi pridružene države brez izjeme sprejmejo ukrepe, povezane z EURODAC, in njegovo izvajanje. Ne sodelujejo pri sprejemu kakršnih koli aktov, ki spreminjajo ali nadgrajujejo ukrepe, povezane z EURODAC (torej vključno s tem predlogom), ampak morajo v določenem roku obvestiti Komisijo o svoji odločitvi, ali sprejemajo vsebino navedenega akta, ko tega potrdita Svet in Evropski parlament. Če Norveška, Islandija, Švica ali Lihtenštajn ne sprejmejo akta, ki spreminja ali nadgrajuje ukrepov, povezanih z EURODAC, zadevni sporazumi prenehajo veljati, razen če se skupni/mešani odbor, ustanovljen s sporazumi, soglasno ne odloči drugače.

Da se določijo pravice in dolžnosti med Dansko – ki se je, kot je navedeno zgoraj, pridružila izvajanju ukrepov, povezane z EURODAC, z mednarodnim sporazumom – in zgoraj navedenimi pridruženimi državami, sta bila med Skupnostjo in pridruženimi državami sklenjena dva druga instrumenta[38].

3.4. Načelo subsidiarnosti

Predlog je skladen z načelom subsidiarnosti, saj cilja predlaganega ukrepa, prenosa operativnega upravljanja centralnega SIS II, centralnega VIS in nacionalnih vmesnikov, centralnega EURODAC ter določenih vidikov njihove komunikacijske infrastrukture na agencijo, države članice ne morejo doseči posamično.

3.5. Načelo sorazmernosti

Agenciji, ki bi se financirala iz proračuna EU, bi bila dana pristojnost za upravljanje samo centralnih delov SIS II, centralnih delov VIS in nacionalnih vmesnikov, centralnega dela EURODAC ter določenih vidikov komunikacijske infrastrukture, ne bi pa bila odgovorna za podatke, ki se vnesejo v sistem. Države članice so pristojne za svoje nacionalne sisteme. Zato so pristojnosti agencije omejene na najmanj, kar je potrebno za podporo učinkovite, varne in stalne izmenjave podatkov med državami članicami. Vzpostavitev namenske strukture šteje za sorazmerno z upravičenimi interesi uporabnikov ter z naravo sistemov, povezano z visoko varnostjo, dobro dosegljivostjo in ključnim pomenom za izvedbo naloge.

3.6. Izbira instrumentov

Najprimernejši instrument za ustanovitev organa v okviru naslova IV Pogodbe ES je Uredba Evropskega parlamenta in Sveta na podlagi člena 62(2)(a), 62(2)(b)(ii), 63(1)(a) in 63(3)(b) ter člena 66 Pogodbe ES.

4. Proračunske posledice

AGENCIJA SE BO FINANCIRALA IZ SPLOšNEGA PRORAčUNA EVROPSKE UNIJE. POTREBNA PRORAčUNSKA SREDSTVA ZA DEJAVNOSTI AGENCIJE SE BODO čRPALA IZ SREDSTEV, TRENUTNO PREDVIDENIH V FINANčNEM NAčRTOVANJU ZA OBDOBJE 2011–2013 V PRORAčUNSKIH VRSTICAH 18 02 04 „SCHENGENSKI INFORMACIJSKI SISTEM (SIS II)“, 18 02 05 „VIZUMSKI INFORMACIJSKI SISTEM (VIS)“ IN 18 03 11 „EURODAC“. FINANčNI IZKAZ, PRILOžEN K TEMU PREDLOGU, JE SKUPEN PREDLOGU SKLEPA SVETA O POOBLASTITVI AGENCIJE, USTANOVLJENE Z UREDBO XX, ZA NALOGE V ZVEZI Z OPERATIVNIM UPRAVLJANJEM SIS II IN VIS PRI UPORABI NASLOVA VI POGODBE EU.

5. Dodatne informacije

5.1. POENOSTAVITEV

Predlog omogoča poenostavitev zakonodaje z vzpostavitvijo enotne strukture operativnega upravljanja za več informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice.

5.2. Ocenjevanje

Člen 27 predlagane uredbe vključuje klavzulo o ocenjevanju.

2009/0089 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ustanovitvi agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti členov 62(2)(a), 62(2)(b)(ii), 63(1)(a), 63(3)(b) in 66 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[39],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[40],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Druga generacija Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) je bila vzpostavljena z Uredbo (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II)[41] ter Sklepom Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II)[42]. V skladu z Uredbo (ES) št. 1987/2006 in Sklepom 2007/533/PNZ je Komisija v prehodnem obdobju odgovorna za operativno upravljanje centralnega SIS II. Po tem prehodnem obdobju je za operativno upravljanje centralnega SIS II in določenih vidikov komunikacijske infrastrukture odgovoren organ za upravljanje.

(2) Vizumski informacijski sistem je bil vzpostavljen z Odločbo Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS)[43]. V skladu z Uredbo (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS)[44] je Komisija v prehodnem obdobju odgovorna za operativno upravljanje VIS. Po tem prehodnem obdobju je za operativno upravljanje centralnega VIS, nacionalnih vmesnikov in določenih vidikov komunikacijske infrastrukture odgovoren organ za upravljanje.

(3) EURODAC je bil vzpostavljen z Uredbo Sveta (ES) št. 2725/2000 z dne 11. decembra 2000 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije[45]. V skladu z Uredbo (ES) XX/2009 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (ES) št. […/…] je Komisija v prehodnem obdobju odgovorna za operativno upravljanje EURODAC. Po tem prehodnem obdobju je za operativno upravljanje centralnega sistema in določenih vidikov komunikacijske infrastrukture odgovoren organ za upravljanje.

(4) Da bi zagotovili operativno upravljanje SIS II, VIS in EURODAC po prehodnem obdobju in morebiti drugih informacijskih sistemov na področju pravice, svobode in varnosti, je treba ustanoviti organ za upravljanje.

(5) Da bi dosegli sinergije, je treba zagotoviti, da te sisteme operativno upravlja en subjekt, kar bo prispevalo k ekonomijam obsega, ustvarilo kritično maso in zagotovilo največjo možno raven izkoristka kapitala in človeških virov.

(6) Ker mora biti organ za upravljanje pravno, upravno in finančno neodvisen, ga je treba ustanoviti v obliki regulativne agencije, ki je pravna oseba.

(7) Zato mora agencija opravljati naloge organa za upravljanje, določene v Uredbi št. 1987/2006, Uredbi (ES) št. 767/2008 in Uredbi (ES) XX/2009 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (ES) št. […/…]. Te naloge zajemajo nadaljnji tehnični razvoj.

(8) Poleg tega mora agencija organizirati posebno usposabljanje, povezano z VIS in SIS II.

(9) To uredbo je treba dopolniti z ločenim pravnim instrumentom, sprejetim v skladu z naslovom IV Pogodbe o Evropski uniji, ki bi na agencijo prenesel naloge v zvezi z operativnim upravljanjem SIS II in VIS pri uporabi naslova VI Pogodbe EU.

(10) Poleg tega mora biti agencija na podlagi ustreznega pravnega instrumenta odgovorna tudi za pripravo, razvoj in operativno upravljanje dodatnih obsežnih informacijskih sistemov pri uporabi naslova IV Pogodbe ES. Lahko bi prevzela odgovornost za pripravo, razvoj in operativno upravljanje drugih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice, ki temeljijo na Pogodbi ES ali naslovu VI Pogodbe EU. Poleg tega mora biti agencija na posebno in utemeljeno zahtevo Komisije odgovorna za spremljanje raziskav in pilotnih projektov za obsežne informacijske sisteme pri uporabi naslova IV Pogodbe ES.

(11) Prenos obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice na agencijo ne vpliva na posebna pravila, ki se uporabljajo za navedene sisteme. V celoti se uporabljajo zlasti posebna pravila za zahteve glede namena, pravic dostopa, varnostnih ukrepov in dodatnega varstva podatkov, ki veljajo za posamezne sisteme, katerih operativno upravljanje se prenese na agencijo.

(12) Za učinkovit nadzor dejavnosti agencije morajo biti v upravnem odboru zastopane države članice in Komisija. Na upravni odbor se morajo prenesti potrebna pooblastila za sprejetje zlasti letnega delovnega programa, izvajanje njegovih dejavnosti v zvezi s proračunom agencije, sprejetje finančnih pravil, ki se uporabljajo za agencijo, imenovanje izvršnega direktorja ter vzpostavitev postopkov za sprejemanje odločitev izvršnega direktorja v zvezi z operativnimi nalogami agencije.

(13) Za zagotovitev popolne samostojnosti in neodvisnosti agencije ji je treba zagotoviti samostojen proračun s prihodki iz splošnega proračuna Evropske unije. Za prispevek Skupnosti in morebitne druge subvencije v breme splošnega proračuna Evropske unije je treba uporabiti proračunski postopek Skupnosti. Revizijo računovodskih izkazov mora opravljati Računsko sodišče.

(14) Agencija mora sodelovati z drugimi agencijami Evropske unije v okviru njihovih pristojnosti, zlasti z agencijami, ustanovljenimi na področju svobode, varnosti in pravice.

(15) Pri zagotavljanju operativnega upravljanja informacijskih sistemov mora agencija upoštevati evropske in mednarodne standarde ob upoštevanju najstrožjih strokovnih zahtev.

(16) Agencija pri obdelavi osebnih podatkov uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[46]. Navedena uredba med drugim določa, da je Evropski nadzornik za varstvo podatkov pooblaščen, da od agencije pridobi dostop do vseh podatkov, potrebnih za njegove preiskave.

(17) Za zagotovitev preglednega delovanja agencije se mora zanjo uporabljati Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije[47].

(18) Za agencijo se mora uporabljati Uredba Evropskega Parlamenta in Sveta (ES) št. 1073/1999 z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[48], agencija pa mora pristopiti k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)[49].

(19) Za zagotovitev odprtih in preglednih pogojev zaposlovanja ter enake obravnave zaposlenih je treba za njih in za izvršnega direktorja agencije uporabljati Kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi), vključno s pravili glede poklicne skrivnosti ali drugih enakovrednih obvez zaupnosti.

(20) Agencija je organ, ki sta ga Skupnosti ustanovili v smislu člena 185(1) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[50], in mora v skladu s tem sprejeti svoja finančna pravila.

(21) Za agencijo se mora uporabljati Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[51].

(22) Ker ciljev predlaganega ukrepa, tj. ustanovitve agencije na ravni Evropske unije, odgovorne za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice, ni mogoče zadovoljivo doseči na ravni držav članic in jih je zato zaradi obsega in učinka ukrepa lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe ES. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(23) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava člen 6(2) Pogodbe o Evropski uniji in jih izraža Listina o temeljnih pravicah Evropske unije.

(24) Kar zadeva SIS II in VIS, Danska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o ustanovitvi Evropske unije ter k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja. Ker ta uredba pomeni nadaljnji razvoj schengenskega pravnega reda na podlagi naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se mora Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v roku šestih mesecev po dnevu sprejetja te uredbe odločiti, ali jo bo prenesla v svoj nacionalni pravni red. Danska se je v skladu s členom 5 navedenega protokola odločila, da v svojo nacionalno zakonodajo prenese Uredbo (ES) št. 1987/2006 in Uredbo (ES) št. 767/2008. Na podlagi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o „Eurodacu“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije[52], je Danska prenesla Uredbo (ES) št. 2725/2000 v svojo zakonodajo.

(25) Kar zadeva SIS II in VIS, ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[53]. Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja, če njeni ukrepi razvijajo določbe schengenskega pravnega reda, saj so povezani s SIS II in VIS. V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ter ne glede na člen 4 navedenega protokola, Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanj ni zavezujoča niti se v njem ne uporablja, če njeni ukrepi ne razvijajo določb schengenskega pravnega reda, saj so povezani s SIS II in VIS.

(26) Kar zadeva SIS II in VIS, ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda [54]. Irska zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja, če njeni ukrepi razvijajo določbe schengenskega pravnega reda, saj so povezani s SIS II in VIS. V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ter brez poseganja v člen 4 navedenega protokola, Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja, če njeni ukrepi ne razvijajo določb schengenskega pravnega reda, saj so povezani s SIS II in VIS.

(27) Kar zadeva Islandijo in Norveško, ta uredba v zvezi s SIS II in VIS pomeni razvoj schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[55], ki spada na področje iz člena 1(A), (B) in (G) Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma[56]. Kar zadeva EURODAC, ta uredba pomeni nov ukrep v zvezi z EURODAC v smislu Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o kriterijih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici, na Islandiji ali na Norveškem. Zato morata delegaciji Republike Islandije in Kraljevine Norveške v skladu s svojo odločitvijo glede izvajanja te uredbe v svojem pravnem redu sodelovati v upravnem odboru agencije, čeprav z omejeno glasovalno pravico. Skupnost ter Republika Islandija in Kraljevina Norveška se morajo dogovoriti o prihodnji ureditvi, da se določijo nadaljnje podrobnosti, ki bi tema državama omogočile sodelovanje pri dejavnostih agencije.

(28) Kar zadeva Švico, ta uredba v zvezi s SIS II in VIS pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[57], ki spadajo v področje iz člena 1(A), (B) in (G) Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES o sklenitvi navedenega sporazuma v imenu Evropske skupnosti. Kar zadeva EURODAC, ta uredba pomeni nov ukrep v zvezi z EURODAC v smislu Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o kriterijih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici. Zato mora delegacija Švicarske konfederacije v skladu s svojo odločitvijo glede izvajanja te uredbe v svojem pravnem redu sodelovati v upravnem odboru agencije, čeprav z omejeno glasovalno pravico. Skupnost in Švicarska konfederacija se morata dogovoriti o prihodnji ureditvi, da se določijo nadaljnje podrobnosti, ki bi Švicarski konfederaciji omogočile sodelovanje pri dejavnostih agencije.

(29) Kar zadeva Lihtenštajn, ta uredba v zvezi s SIS II in VIS pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo v področje iz člena 1(A), (B) in (G) Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/261/ES[58]. Kar zadeva EURODAC, ta uredba pomeni nov ukrep v zvezi z EURODAC v smislu Protokola med Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali Švici[59]. V skladu s tem mora delegacija Kneževine Lihtenštajn sodelovati v upravnem odboru agencije, čeprav z omejeno glasovalno pravico. Skupnost in Kneževina Lihtenštajn se morata dogovoriti o prihodnji ureditvi, da se določijo nadaljnje podrobnosti, ki bi Kneževini Lihtenštajn omogočile sodelovanje pri dejavnostih agencije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA

Člen 1

Ustanovitev agencije

Ustanovi se Evropska agencija (v nadaljnjem besedilu: agencija) za operativno upravljanje druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), vizumskega informacijskega sistema (VIS), EURODAC ter za razvoj in upravljanje drugih obsežnih informacijskih sistemov pri uporabi naslova IV Pogodbe ES.

POGLAVJE II

NALOGE

Člen 2

Naloge v zvezi s SIS II

Agencija opravlja naloge, ki jih organu za upravljanje dodeljuje Uredba (ES) št. 1987/2006, organizira skupna usposabljanja za osebje, vključeno v izmenjavo dopolnilnih podatkov v skladu s Priročnikom SIRENE, in opravlja naloge, povezane z usposabljanjem strokovnjakov glede SIS II, kakor je določeno v Uredbi Sveta (EC) XXX o ustanovitvi in ocenjevalnem mehanizmu za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda[60].

Člen 3

Naloge v zvezi z VIS

Agencija opravlja naloge, ki jih organu za upravljanje dodeljuje Uredba (ES) št. 767/2008, in naloge, povezane z usposabljanjem za uporabo sistema VIS.

Člen 4

Naloge v zvezi z EURODAC

Agencija opravlja naloge ki jih organu za upravljanje dodeljuje Uredba (ES) št. XX/2009 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (ES) št. […/…].

Člen 5

Spremljanje raziskav

1. Agencija spremlja razvoj raziskav, pomembnih za operativno upravljanje SIS II, VIS, EURODAC in drugih obsežnih informacijskih sistemov pri uporabi naslova IV Pogodbe ES.

2. Agencija redno obvešča Komisijo o razvoju dogodkov iz odstavka 1.

Člen 6

Pilotni projekti

1. Agencija na posebno in utemeljeno zahtevo Komisije oblikuje, presoja, ocenjuje in izvaja pilotne projekte za razvoj in/ali operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov pri uporabi naslova IV Pogodbe ES.

2. Agencija je lahko na posebno in utemeljeno zahtevo Komisije odgovorna tudi za izvajanje pilotnih projektov v zvezi z drugimi obsežnimi informacijskimi sistemi na področju pravice, svobode in varnosti.

3. Finančne odobritve za pilotne projekte, ki jih zahteva Komisija, se vključijo v proračun za največ dve zaporedni proračunski leti.

POGLAVJE III

SESTAVA IN ORGANIZACIJA

Člen 7

Pravni položaj

1. Agencija je organ Skupnosti in je pravna oseba.

2. Agencija ima v vseh državah članicah najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine in z njimi razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku. Pooblaščena je tudi za sklenitev sporazuma o sedežu z državo članico gostiteljico.

3. Agencijo zastopa njen izvršni direktor.

4. Sedež agencije je [...]

Člen 8

Sestava

Vodstveni organi in organi upravljanja agencije so:

1. upravni odbor,

2. izvršni direktor,

3. svetovalne skupine.

Člen 9

Pristojnosti upravnega odbora

1. Za zagotovitev, da agencija opravlja svoje naloge, upravni odbor zlasti:

4. imenuje in po potrebi razreši izvršnega direktorja v skladu s členom 15;

5. izvaja disciplinski nadzor nad izvršnim direktorjem;

6. vzpostavi organizacijsko sestavo agencije po posvetovanju s Komisijo;

7. določi poslovnik agencije po posvetovanju s Komisijo;

8. določi jezikovno ureditev agencije v skladu s členom 22 te uredbe;

9. na predlog izvršnega direktorja potrdi sporazum o sedežu z državo članico gostiteljico, ki ga podpiše izvršni direktor;

10. v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe iz člena 110 Kadrovskih predpisov;

11. sprejme večletni načrt kadrovske politike ter ga najpozneje do 31. marca vsako leto predloži Komisiji in proračunskemu organu;

12. vsako leto pred 30. septembrom po prejetju mnenja Komisije z dvotretjinsko večino svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, ter v skladu z letnim proračunskim postopkom Skupnosti in zakonodajnim programom Skupnosti za področja iz naslova IV Pogodbe ES sprejme letni delovni program agencije za prihodnje leto ter zagotovi, da se sprejeti delovni program pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter objavi;

13. vsako leto pred 31. marcem sprejme splošno poročilo o delu agencije za preteklo leto in ga do 15. junija pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Računskemu sodišču; letno poročilo o delu se objavi;

14. opravlja svoje naloge v zvezi s proračunom agencije v skladu z določbami iz členov 28, 29(6) in 30 te uredbe;

15. sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za agencijo v skladu s členom 30 te uredbe;

16. imenuje člana osebja agencije za računovodjo, ki je funkcijsko neodvisen pri opravljanju svojih dolžnosti;

17. sprejme nujne varnostne ukrepe, vključno z varnostnim načrtom;

18. imenuje člana osebja agencije za uradno osebo za varstvo podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001;

19. v šestih mesecih po dnevu začetka uporabe te uredbe sprejme podrobnosti za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001;

20. sprejme poročila o tehničnem delovanju SIS II v skladu s členom 50(4) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 66(4) Sklepa 2007/533/PNZ, VIS v skladu s členom 50(3) Uredbe (ES) št. 767/2008 in členom 17(3) Sklepa 2008/633/PNZ ter EURODAC v skladu s členom [28] Uredbe (ES) št. XX/2009 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (ES) št. […/…];

21. da pripombe na poročilo o reviziji Evropskega nadzornika za varstvo podatkov v skladu s členom 45 Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 42(2) Uredbe (ES) št. 767/2008 ter odloči o nadaljnjih ukrepih po reviziji;

22. objavi statistične podatke v zvezi s SIS II v skladu s členom 50(3) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 66(3) Sklepa 2007/533/PNZ;

23. zagotovi letno objavo seznama pristojnih organov, ki so pooblaščeni za neposredno iskanje podatkov, shranjenih v SIS II, v skladu s členom 31(8) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 46(8) Sklepa 2007/533/PNZ, skupaj s seznamom uradov N. SIS II in uradov SIRENE, kakor so navedeni v členu 7(3) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členu 7(3) Sklepa 2007/533/PNZ;

24. opravlja vse druge naloge, ki so mu zaupane v skladu s to uredbo.

2. Upravni odbor lahko izvršnemu direktorju svetuje o kateri koli zadevi, ki je tesno povezana z razvojem ali operativnim upravljanjem informacijskih sistemov.

Člen 10

Sestava upravnega odbora

1. Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in dva predstavnika Komisije.

2. Vsaka država članica imenuje člana upravnega odbora in njegovega namestnika. Komisija imenuje dva člana in njuna namestnika. Namestnik zastopa člana v njegovi odsotnosti. Ti člani imajo glasovalno pravico.

3. Člani upravnega odbora so imenovani na podlagi njihovih izkušenj na visoki ravni ter strokovnosti na področju obsežnih informacijskih sistemov na področju pravice, svobode in varnosti.

4. Mandat članov traja štiri leta. Obnovi se lahko enkrat. Po koncu mandata ali v primeru odstopa opravljajo člani svojo funkcijo do ponovnega imenovanja ali do zamenjave.

5. Države, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z EURODAC, so udeležene v agenciji. Vsaka v upravni odbor imenuje po enega predstavnika in njegovega namestnika, ki so člani brez glasovalne pravice.

Člen 11

Predsedstvo upravnega odbora

1. Upravni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika.

2. Mandat predsednika traja štiri leta in se lahko enkrat podaljša. Njegov mandat poteče prej, če preneha njegovo članstvo v upravnem odboru.

3. Za predsednika so lahko izvoljeni samo člani, ki jih imenujejo države članice, ki polno sodelujejo pri sprejemanju pravnih instrumentov za urejanje vseh sistemov, ki jih upravlja agencija.

Člen 12

Sestanki upravnega odbora

1. Sestanki upravnega odbora se skličejo na pobudo njegovega predsednika ali na zahtevo vsaj tretjine njegovih članov ali na zahtevo Komisije. Redni sestanki upravnega odbora potekajo najmanj dvakrat letno.

2. Izvršni direktor agencije sodeluje na sestankih.

3. Članom upravnega odbora lahko pomagajo strokovnjaki, ki so člani svetovalnih skupin.

4. Upravni odbor lahko povabi na sestanke kot opazovalca kogar koli drugega, čigar mnenje utegne biti pomembno.

5. Sekretariat za upravni odbor zagotovi agencija.

Člen 13

Glasovanje

1. Ne glede na odstavek 4 tega člena in člen 9(1)(i) se odločitve upravnega odbora sprejmejo z navadno večino članov, ki imajo glasovalno pravico.

2. Ne glede na odstavek 3 tega člena ima vsak član upravnega odbora en glas.

3. Vsak član, ki ga imenuje država članica, ki sodeluje pri sprejemanju kakršnih koli pravnih instrumentov za urejanje informacijskega sistema, ki ga upravlja agencija, lahko glasuje o vprašanjih v zvezi z navedenim informacijskim sistemom.

4. V primeru nestrinjanja med člani o tem, ali nek glas vpliva na določen informacijski sistem, člani z dvotretjinsko večino odločijo, da ne vpliva.

5. Izvršni direktor agencije ne glasuje.

6. Podrobnejša pravila glasovanja določa poslovnik agencije, zlasti pogoje, na podlagi katerih nek član lahko deluje v imenu drugega člana, in morebitne zahteve glede sklepčnosti.

Člen 14

Naloge in pooblastila izvršnega direktorja

1. Agencijo vodi in zastopa njen izvršni direktor.

2. Izvršni direktor je pri opravljanju svojih nalog neodvisen. Ne glede na ločene pristojnosti Komisije in upravnega odbora izvršni direktor ne sme zahtevati ali sprejemati nobenih navodil katere koli vlade ali drugega organa.

3. Ne glede na člen 9 izvršni direktor prevzame polno odgovornost za naloge, prenesene na agencijo, zanj pa se uporablja postopek letne razrešnice Evropskega parlamenta za izvrševanje proračuna.

4. Evropski parlament ali Svet lahko izvršnega direktorja agencije povabita, da poroča o izvajanju svojih nalog.

5. Izvršni direktor zlasti:

25. zagotavlja tekoče upravljanje agencije;

26. sprejme kateri koli ukrep za zagotovitev, da agencija deluje v skladu s to uredbo;

27. pripravlja in izvršuje postopke, odločitve, strategije, programe in dejavnosti, ki jih sprejme upravni odbor, v okviru omejitev, ki jih določajo ta uredba, njena izvedbena pravila in kateri koli veljavni predpis;

28. vzpostavi in izvaja učinkovit sistem, ki omogoča redno spremljanje in ocenjevanje informacijskih sistemov, vključno s statističnimi podatki, ter agencije;

29. brez glasovalne pravice sodeluje na sestankih upravnega odbora;

30. izvršuje pooblastila iz člena 17(2) v zvezi z osebjem agencije in vodi kadrovske zadeve;

31. ne glede na člen 17 Kadrovskih predpisov določi zahteve glede zaupnosti za skladnost s členom 17 Uredbe (ES) št. 1987/2006, členom 17 Sklepa 2007/533/PNZ in členom 26(9) Uredbe (ES) št. 767/2008 ter členom [4(6)] Uredbe (ES) XX/2009 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (ES) št. […/…];

32. izpogaja sporazum o sedežu z vlado države članice gostiteljice in ga po njegovi potrditvi s strani upravnega odbora podpiše.

6. Izvršni direktor upravnemu odboru v sprejetje predloži osnutke:

33. letnega delovnega programa agencije in letnega poročila o njenem delu, in sicer po predhodnem posvetovanju s svetovalnimi skupinami;

34. finančnih pravil, ki se uporabljajo za agencijo;

35. proračuna za prihodnje leto;

36. večletnega načrta kadrovske politike;

37. navodil za oceno iz člena 27;

38. podrobnosti za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001;

39. nujnih varnostnih ukrepov, vključno z varnostnim načrtom;

40. poročil o tehničnem delovanju vsakega informacijskega sistema iz člena 9(1)(q) te uredbe na podlagi rezultatov spremljanja in ocenjevanja;

41. letne objave seznama pristojnih organov, ki so pooblaščeni za neposredno iskanje podatkov, shranjenih v SIS II, skupaj s seznamom uradov N.SIS II in uradov SIRENE, iz člena 9(1)(t) te uredbe.

7. Izvršni direktor opravlja vse druge naloge, ki so mu zaupane v skladu s to uredbo.

Člen 15

Imenovanje izvršnega direktorja

1. Izvršnega direktorja agencije za obdobje petih let imenuje upravni odbor na podlagi seznama kandidatov, ki ga predlaga Komisija.

2. Kandidata, ki ga izbere upravni odbor, lahko pred njegovim imenovanjem povabijo pristojni odbori Evropskega parlamenta, da da izjavo in odgovori na vprašanja njihovih članov.

3. V devetih mesecih pred koncem petletnega obdobja Komisija opravi ocenjevanje. V oceni Komisija zlasti presodi:

42. rezultate, dosežene med prvim mandatom, in kako so bili doseženi;

43. dolžnosti in potrebe agencije v prihodnjih letih.

4. Upravni odbor lahko na predlog Komisije ob upoštevanju poročila o oceni in zgolj v primerih, kadar dolžnosti in potrebe agencije to upravičujejo, enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja za največ tri leta.

5. Upravni odbor obvesti Evropski parlament, da namerava podaljšati mandat izvršnega direktorja. Izvršnega direktorja lahko v času enega meseca pred podaljšanjem njegovega mandata povabijo pristojni odbori Evropskega parlamenta, da poda izjavo in odgovori na vprašanja njihovih članov.

6. Izvršni direktor je za svoje ravnanje odgovoren upravnemu odboru.

7. Upravni odbor lahko razreši izvršnega direktorja.

Člen 16

Svetovalne skupine

1. Upravnemu odboru s strokovnimi nasveti, povezanimi z ustreznim informacijskim sistemom in zlasti s pripravo letnega delovnega programa, pomagajo naslednje svetovalne skupine:

44. svetovalna skupina za SIS II;

45. svetovalna skupina za VIS;

46. svetovalna skupina za EURODAC;

47. katera koli druga svetovalna skupina, povezana z obsežnim informacijskim sistemom, ki ga razvije ali upravlja agencija.

2. Vsaka država članica, vsaka država, ki se je pridružila izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z EURODAC, ter Komisija v vsako svetovalno skupino imenujejo enega člana za triletno obdobje, ki se lahko podaljša.

3. Člani upravnega odbora niso člani svetovalnih skupin. Izvršni direktor agencije ali njegov predstavnik se lahko udeleži vseh sestankov svetovalnih skupin kot opazovalec.

4. Postopki za delovanje in sodelovanje svetovalnih skupin so določeni v poslovniku agencije.

5. Pri pripravi mnenja si vsaka svetovalna skupina prizadeva doseči soglasje. Če takega soglasja ni mogoče doseči, mnenje sestavlja stališče večine članov, vključno z utemeljitvijo. Zabeležijo se tudi stališča manjšine, vključno z utemeljitvijo. V skladu s tem se uporablja člen 13(3). Člani, ki zastopajo države, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z EURODAC, lahko izrazijo svoja mnenja, ki se ne upoštevajo pri izračunu potrebne večine.

6. Vsaka država članica ter vsaka država, ki se je pridružila izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z EURODAC, spodbuja dejavnosti svetovalnih skupin.

7. Za predsedovanje se smiselno uporablja člen 11.

POGLAVJE IV

DELOVANJE

Člen 17

Osebje

1. Za osebje agencije, vključno z izvršnim direktorjem, se uporabljajo Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti ter pravila, ki so jih skupaj sprejele institucije Evropske skupnosti za namene uporabe teh kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev.

2. Agencija v zvezi s svojim osebjem izvaja pooblastila, dodeljena organu za imenovanje v skladu s Kadrovskimi predpisi in organu, ki je pooblaščen za sklenitev pogodb v skladu s Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

3. Ne glede na člen 17 Kadrovskih predpisov agencija uporablja ustrezna pravila glede poklicne skrivnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti.

4. Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe iz člena 110 Kadrovskih predpisov.

Člen 18

Javni interes

Člani upravnega odbora, izvršni direktor in člani svetovalnih skupin se zavežejo, da bodo delovali v javnem interesu. V ta namen vsako leto dajo pisno izjavo o zavezanosti.

Člen 19

Sporazum o sedežu

Potrebni dogovori glede namestitve, ki jo je treba agenciji zagotoviti v državi članici gostiteljici, in glede prostorov, ki ji jih navedena država omogoči, ter posebna pravila, ki v državi članici gostiteljici agencije veljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje agencije in njihove družinske člane, so določena v sporazumu o sedežu med agencijo in državo članico gostiteljico, ki se sklene po pridobitvi odobritve upravnega odbora. Država članica, ki je gostiteljica agencije, zagotovi najboljše možne razmere za pravilno delovanje agencije, vključno z večjezičnim in evropsko usmerjenim izobraževanjem ter ustreznimi prometnimi povezavami.

Člen 20

Privilegiji in imunitete

Za agencijo se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti.

Člen 21

Odgovornost

1. Pogodbeno odgovornost agencije določa pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2. Sodišče Evropskih skupnosti je pristojno za odločanje na podlagi katere koli arbitražne klavzule v pogodbah, ki jih sklene agencija.

3. V primeru nepogodbene odgovornosti agencija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, poravna kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene službe ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti.

4. Sodišče Evropskih skupnosti je pristojno za reševanje sporov v zvezi s povrnitvijo škode iz odstavka 3.

5. Osebno odgovornost uslužbencev agencije do agencije urejajo določbe iz Kadrovskih predpisov.

Člen 22

Jezikovna ureditev

1. Za agencijo se uporabljajo določbe iz Uredbe št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti[61].

2. Ne glede na odločitve, sprejete na podlagi člena 290 Pogodbe ES, sta letni delovni program in letno poročilo o dejavnostih in iz člena 9(1)(i) in (j) napisana v vseh uradnih jezikih Skupnosti.

3. Prevajalske storitve, potrebne za delovanje agencije, zagotovi Prevajalski center organov Evropske Unije.

4. Upravni odbor opredeli pravila za izvajanje jezikovne ureditve.

Člen 23

Dostop do dokumentov

1. Za dokumente, ki jih hrani agencija, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije[62].

2. Upravni odbor v šestih mesecih po dnevu začetka veljavnosti te uredbe sprejme podrobnosti za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.

3. Na odločitve, ki jih sprejme agencija v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, je možna pritožba pri varuhu človekovih pravic ali pred Sodiščem Evropskih skupnosti v skladu s pogoji iz členov 195 in 230 Pogodbe ES.

Člen 24

Informacije in komuniciranje

1. Agencija lahko na lastno pobudo objavi sporočila s področja svojih nalog. Zlasti zagotovi, da javnosti in vsem zainteresiranim strankam poleg objav iz člena 9(1)(i), (j), (s) in (t), člena 27(3) in člena 29(8) hitro daje tudi objektivne, zanesljive in razumljive informacije o svojem delu.

2. Upravni odbor določi podrobnosti za uporabo odstavka 1.

Člen 25

Varstvo podatkov

1. Za informacije, ki jih agencija obdela v skladu s to uredbo, se uporablja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[63].

2. Upravni odbor določi ukrepe na podlagi katerih agencija uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001, vključno z ukrepi v zvezi z uradno osebo za varstvo podatkov v agenciji.

Člen 26

Pravila o varnosti na področju zaščite tajnih podatkov in občutljivih netajnih

podatkov

1. Agencija uporablja načela varnosti, opredeljena v Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega poslovnika[64]. To med drugim zajema določbe o izmenjavi, obdelavi in hrambi tajnih podatkov.

2. Agencija prav tako uporablja načela varnosti v zvezi z obdelavo občutljivih netajnih podatkov, ki jih je sprejela in jih izvaja Evropska komisija.

Člen 27

Vrednotenje

1. V treh letih po začetku izvajanja nalog agencije in vsakih pet let po tem upravni odbor naroči neodvisno zunanjo oceno izvajanja te uredbe na podlagi navodil, ki jih po posvetovanju s Komisijo izda upravni odbor.

2. Pri ocenjevanju se presojajo koristnost, pomembnost in učinkovitost agencije ter njenega načina dela. Pri oceni se upoštevajo stališča interesnih skupin na evropski in nacionalni ravni.

3. Upravni odbor prejme rezultate ocenjevanja in predloži priporočila v zvezi s spremembami te uredbe, agencije in njenega načina dela Komisiji, ki jih skupaj z lastnim mnenjem in ustreznimi predlogi pošlje Svetu in Evropskemu parlamentu. Po potrebi se vključi delovni načrt s časovnim razporedom. Ocena in priporočila se objavijo.

POGLAVJE V

FINANČNE DOLOČBE

Člen 28

Proračun

1. Ne glede na druge vrste prihodkov prihodke agencije sestavljajo:

48. subvencija Skupnosti, vključena v splošni proračun Evropske unije (oddelek Komisija);

49. prispevek držav, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z EURODAC;

50. morebitni finančni prispevki držav članic.

2. Odhodki agencije med drugim vključujejo prejemke osebja, upravne in infrastrukturne stroške, stroške poslovanja ter izdatke v zvezi s pogodbami in sporazumi, ki jih sklene agencija. Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek ocene prihodkov in odhodkov agencije za naslednje proračunsko leto in ga pošlje upravnemu odboru skupaj z organizacijsko shemo.

3. Prihodki in odhodki agencije so uravnoteženi.

4. Upravni odbor na podlagi osnutka, ki ga pripravi izvršni direktor, vsako leto sprejme osnutek ocene prihodkov in odhodkov agencije za naslednje finančno leto.

5. Upravni odbor Komisiji in državam, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z EURODAC, vsako leto do 10. februarja pošlje osnutek ocene prihodkov in odhodkov agencije ter splošne smernice, ki so podlaga za oceno, končno oceno pa do 31. marca.

6. Upravni odbor vsako leto najpozneje do 31. marca Komisiji in proračunskemu organu predloži:

51. svoj osnutek delovnega programa;

52. svoj posodobljeni večletni načrt kadrovske politike, določen v skladu s smernicami, ki jih je določila Komisija;

53. podatke o številu uradnikov, začasnih in pogodbenih uslužbencev, kakor je opredeljeno v Kadrovskih predpisih, za leti n–1 in n ter oceno za leto n+1;

54. podatke o prispevkih v naravi, ki jih je država članica gostiteljica dodelila agenciji;

55. oceno salda izkaza realizacije proračuna za leto n–1.

7. Komisija pošlje poročilo o oceni Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu: proračunski organ) skupaj z začasnim osnutkom splošnega proračuna Evropske unije.

8. Na podlagi poročila o oceni Komisija v predhodni osnutek splošnega proračuna Evropske unije vnese ocene, za katere meni, da so nujni glede na organizacijsko shemo, in znesek subvencije iz splošnega proračuna, ki ga predloži proračunskemu organu v skladu s členom 272 Pogodbe ES.

9. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za subvencijo agenciji. Proračunski organ sprejme organizacijsko shemo agencije.

10. Upravni odbor sprejme proračun agencije. Ta je dokončen, ko je dokončno sprejet splošni proračun Evropske unije. Po potrebi se ustrezno prilagodi.

11. Pri vseh spremembah proračuna, vključno z organizacijsko shemo, se ravna po enakih postopkih.

12. Upravni odbor čim prej obvesti proračunski organ o tem, da namerava izvesti kakršen koli projekt, ki ima lahko znatne finančne posledice za financiranje njegovega proračuna, zlasti o kakršnem koli projektu, ki se nanaša na premoženje, kot je najem ali nakup zgradb. O tem obvesti Komisijo in države, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z EURODAC. Če namerava katera izmed vej proračunskega organa dati mnenje, o takem mnenju obvesti upravni odbor v dveh tednih po prejemu podatkov o projektu. Če ni odgovora, lahko agencija nadaljuje načrtovane dejavnosti.

Člen 29

Izvrševanje proračuna

1. Proračun agencije izvršuje njen izvršni direktor.

2. Izvršni direktor proračunskemu organu letno posreduje vse podatke, pomembne za rezultat postopkov ocenjevanja.

3. Računovodja agencije najpozneje do 1. marca naslednjega leta pošlje računovodji Komisije in Računskemu sodišču začasne računovodske izkaze agencije skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom. Računovodja Komisije konsolidira začasne zaključne račune institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 128 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002[65].

4. Računovodja agencije tudi Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. marca naslednjega leta pošlje poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju.

5. Po prejemu pripomb Računskega sodišča glede začasnega zaključnega računa agencije v skladu s členom 129 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 izvršni direktor na svojo odgovornost sestavi zaključni račun agencije in ga pošlje v mnenje upravnemu odboru.

6. Upravni odbor da mnenje o zaključnem računu agencije.

7. Izvršni direktor pošlje najpozneje do 1. julija naslednjega leta računovodji Komisije, Računskemu sodišču, Evropskemu parlamentu in Svetu ter državam, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z EURODAC, zaključni račun skupaj z mnenjem upravnega odbora.

8. Zaključni račun se objavi.

9. Izvršni direktor pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe najpozneje do 30. septembra. Ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.

10. Izvršni direktor Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predloži vse informacije, potrebne za nemoten potek postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto, kakor določa člen 146(3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

11. Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, da Evropski parlament do 15. maja leta n+2 izvršnemu direktorju razrešnico glede izvrševanja proračuna za leto n.

Člen 30

Finančna pravila

Finančna pravila, ki se uporabljajo za agencijo, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Pravila ne smejo odstopati od Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002[66] z dne 19. novembra 2002, razen če je takšno odstopanje posebej potrebno za delovanje agencije in se Komisija z njim predhodno strinja.

Člen 31

Boj proti goljufijam

1. V boju proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 1073/1999[67].

2. Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu o internih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in nemudoma izda ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse zaposlene.

3. Sklepi o financiranju ter izvedbeni sporazumi in instrumenti na podlagi teh sklepov izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi opravita preglede na kraju samem nad prejemniki sredstev agencije in zastopniki, odgovornimi za njihovo dodelitev.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 32

Pripravljalni ukrepi

1. Komisija je odgovorna za ustanovitev in začetno delovanje agencije, dokler agencija nima operativnih zmogljivosti za izvrševanje lastnega proračuna.

2. Dokler upravni odbor v skladu s členom 15 te uredbe ne imenuje izvršnega direktorja in ta ne prevzame svojih dolžnosti, lahko Komisija v ta namen začasno dodeli omejeno število svojih uradnikov, vključno z uradnikom za opravljanje nalog izvršnega direktorja.

3. Začasni izvršni direktor lahko, potem ko se s tem strinja upravni odbor, odobri vsa plačila, krita s sredstvi iz proračuna agencije, po sprejetju organizacijske sheme agencije pa lahko sklepa pogodbe, vključno s pogodbami o zaposlitvi.

Člen 33

Udeležba držav, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z EURODAC

V skladu z ustreznimi določbami svojih pridružitvenih sporazumov bodo pripravljene ureditve, ki bodo med drugim določale naravo, obseg in podrobna pravila za udeležbo držav, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z EURODAC, pri delu agencije, vključno z določbami o finančnih prispevkih in osebju.

Člen 34

Začetek veljavnosti in uporaba

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

2. Agencija 1. januarja 2012 prevzame svoje odgovornosti, določene v členih 2 do 6.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[ …]

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. NASLOV PREDLOGA

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice

2. OKVIR ABM/ABB (UPRAVLJANJE PRORAČUNA NA PODLAGI DEJAVNOSTI/OBLIKOVANJE PRORAČUNA NA PODLAGI DEJAVNOSTI)

Področje politike: področje svobode, varnosti in pravice (naslov 18)

Dejavnosti:

Solidarnost – zunanje meje, vizumska politika in prosto gibanje oseb (poglavje 18.02)

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1. Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

Finančni okvir za obdobje 2007–2013: razdelek 3 A

V okviru poglavja 18.02: Solidarnost – zunanje meje, vizumska politika in prosto gibanje oseb; vzpostavitev primerne strukture za agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice, tj.:

- uvedba člena 18 02 XX – z naslovom „Agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice“

- uvedba postavke 18 02 XX XX – z naslovom „Agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice“ – subvencija v okviru naslovov 1 in 2

- uvedba postavke 18 02 XX XX – z naslovom „Agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice“ – subvencija v okviru naslova 3

Člen in postavki v poglavju 18 02 bodo določeni v proračunskem postopku za leto 2011.

3.2. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva:

Predvideno je, da bo agencija zakonito ustanovljena leta 2011 ter da bo leta 2012 postala polno delujoča agencija, ki bo lahko prevzela vse naloge v zvezi operativnim upravljanjem SIS II, VIS in EURODAC ter drugih obsežnih informacijskih sistemov. Priprave v zvezi s tem se bodo začele leta 2010 in se bodo financirale na podlagi obstoječe pravne podlage: Uredbe (ES) št. 1987/2006 za SIS II[68], Uredbe (ES) št. 767/2008 za VIS[69] in Uredbe (ES) XX/2009 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (ES) št. […/…].

3.3. Značilnosti proračuna:

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

Glej točko 3.1. | neobvezni | dif[70] | DA | NE | NE | 3A |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1. Finančna sredstva

4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v mio EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | Leto 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | n+4 | n+5 in pozneje | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja[71] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1. | a | 0,000 | 13,7 | 54,5 | 39,4 | 107,6 |

Odobritve plačil (OP) | b | 0,000 | 13,7 | 54,5 | 39,4 | 107,6 |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije[72] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4. | c | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | 0,000 | 13,7 | 54,5 | 39,4 | 107,6 |

Odobritve plačil | b+c | 0,000 | 13,7 | 54,5 | 39,4 | 107,6 |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije[73] |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5. | d | 1,2 | 1,5 | 0,9 | 0,6 | 4,2 |

Upravni stroški, ki jih referenčni znesek ne krije, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6. | e | 0,3 | 0,3 | 0,3 | 0,3 | 1,2 |

Predvideni stroški financiranja ukrepa skupaj |

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 1,5 | 15,5 | 55,7 | 40,3 | 113 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 1,5 | 15,5 | 55,7 | 40,3 | 113 |

Podrobnosti o sofinanciranju

Poleg proračunskih postavk Skupnosti bodo agencijo sofinancirale države, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z EURODAC, v skladu s členom 28(1)(b) te uredbe.

4.1.2. Skladnost s finančnim načrtovanjem

X Predlog je skladen s sedanjim finančnim načrtovanjem. Potrebna proračunska sredstva za dejavnosti agencije se bodo črpala iz sredstev, trenutno predvidenih v finančnem načrtovanju za obdobje 2011–2013 v proračunskih vrsticah 18 02 04 „Schengenski informacijski sistem (SIS II)“, 18 02 05 „Vizumski informacijski sistem (VIS)“ in 18 03 11 „EURODAC“.

( Predlog bo zahteval ponovno načrtovanje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[74] (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembe finančne perspektive).

4.1.3. Finančni vpliv na prihodke

X Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

( Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

v mio EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Pred ukrepom [Leto n–1] | Stanje po ukrepu |

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 10 | 12 | 7 | 5 |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1. Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno kriti

Kratkoročno je treba opraviti več pripravljalnih in začetnih dejavnosti, da lahko agencija začne polno delovati. To delo lahko vključuje tudi izvedbo študij izvedljivosti na morebitnih lokacijah, pridobivanje novih lokacij, kjer bi sistemi gostovali, gradbena ali adaptacijska dela, preselitev sistemov, zaposlovanje in usposabljanje osebja ter zagotavljanje, da ima agencija pripravljene vso potrebno opremo, sredstva in postopke.

Dolgoročno bo agencija zagotavljala učinkovito rešitev upravljanja SIS II, VIS, EURODAC in drugih obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice.

Treba je ustanoviti agencijo, ki bo izpolnjevala naslednje ključne zahteve:

- učinkovito ter varno vodenje in upravljanje sistemov ob zagotavljanju zadovoljive kakovosti storitev za uporabnike teh sistemov, stalnost in nemoteno delovanje, varnost podatkov ter integriteto in skladnost s pravili o varstvu podatkov;

- zagotavljanje zadovoljive vodstvene strukture, ki izpolnjuje zahteve institucij EU, sodelujočih držav članic in drugih interesnih skupin. Struktura mora biti prilagojena elementom pravnih podlag teh sistemov, ki izhajajo iz več stebrov;

- tehtno, trajno, učinkovito in odgovorno finančno poslovodenje teh informacijskih sistemov, optimizacijo morebitnih sinergij in ekonomij obsega, ustvarjanje kritične mase, zagotavljanje največje možne ravni izkoristka kapitala in človeških virov ter povečanje storilnosti osebja;

- učinkovito organizacijo, optimizacijo človeških virov in storilnosti.

5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti, skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in možne sinergije

Ta predlog bo omogočil dolgoročno rešitev za upravljanje SIS II, VIS, EURODAC in drugih obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice ter optimiziral sinergije in zagotovil ekonomije obsega.

5.3. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Glavni cilj tega predloga je ustanoviti agencijo, odgovorno za dolgoročno operativno upravljanje sistemov SIS II, VIS in EURODAC.

Poleg tega bi morala biti agencija odgovorna za operativno upravljanje drugih obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice.

Kazalniki bi bili statistični podatki, povezani z zadetki, zabeleženimi za različne razpise ukrepov (za posamezen sistem).

5.4. Metoda izvedbe (okvirno)

X Centralizirano upravljanje

( neposredno Komisija

( posredno s prenosom na:

( izvajalske agencije

X organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

( z državami članicami

( s tretjimi državami

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1. Sistem nadzora

Izvršni direktor bo odgovoren za vzpostavitev in izvajanje učinkovitega spremljanja in ocenjevanja dosežkov agencije. Izvršni direktor bo pripravil letno poročilo o dejavnostih agencije, v katerem bo zlasti primerjal dosežene rezultate s cilji letnega delovnega programa. To poročilo bo po posvetovanju s svetovalnimi skupinami in potem, ko ga bo sprejel upravni odbor, najpozneje do 15. junija naslednjega leta posredovano Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Računskemu sodišču. Prvo poročilo bo predloženo leta 2013 in bo objavljeno.

Agencija vsako leto objavi statistične podatke, ki kažejo število evidenc na kategorijo razpisa ukrepa, število zadetkov na kategorijo razpisa ukrepa in število vseh dostopov do SIS II in število dostopov za vsako državo članico.

Agencija Evropskemu parlamentu in Svetu v dveh letih po prevzemu svojih odgovornosti in nato vsaki dve leti predloži poročilo o tehničnem delovanju centralnega sistema SIS II in komunikacijske infrastrukture, vključno z njegovo varnostjo, ter o dvostranski in večstranski izmenjavi dopolnilnih podatkov med državami članicami.

Agencija Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji v dveh letih po prevzemu svojih odgovornosti in nato vsaki dve leti predloži poročilo o tehničnem delovanju VIS, vključno z njegovo varnostjo.

Kar zadeva EURODAC, mora agencija vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predložiti poročilo o tehničnem delovanju centralnega sistema, vključno z njegovo varnostjo, ter letno poročilo o dejavnostih centralnega sistema.

Upravni odbor v treh letih, ko je agencija prevzela svoje odgovornosti, in nato vsakih pet let naroči neodvisno zunanjo oceno izvajanja te uredbe. Pri ocenjevanju se preveri učinkovitost agencije pri izpolnjevanju njenih nalog. Oceni se tudi vpliv agencije in njen način dela. Pri oceni se upoštevajo stališča interesnih skupin na evropski in nacionalni ravni. Upravni odbor prejme oceno in Komisiji predloži priporočila v zvezi s spremembami te uredbe, agencije in njenega načina dela. Komisija ta priporočila skupaj s svojim mnenjem in ustreznimi predlogi posreduje Svetu. Po potrebi se vključi delovni načrt s časovnim razporedom. Ocena in priporočila se objavijo.

6.2. Vrednotenje

6.2.1. Predhodno vrednotenje

Predhodna ocena je bila vključena v oceno učinka.

6.2.2. Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Ustanovitev regulativne agencije za upravljanje SIS II, VIS in EURODAC je nov in inovativen pristop k izmenjavi informacij. Zato ni prejšnjih primerljivih izkušenj, iz katerih bi se lahko neposredno učili.

Toda najboljše prakse ustanavljanja drugih agencij Komisije so bile ustrezno upoštevane.

6.2.3. Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja

Upravni odbor v treh letih, ko je agencija prevzela svoje odgovornosti, in nato vsakih pet let naroči neodvisno zunanjo oceno izvajanja te uredbe.

7. Ukrepi proti goljufijam

Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem se za agencijo brez omejitev uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 1073/1999.

Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah, ki jih opravi OLAF, in nemudoma izda ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse osebje.

Sklepi o financiranju ter izvedbeni sporazumi in instrumenti na podlagi teh sklepov izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi opravita preglede na kraju samem nad prejemniki sredstev agencije in zastopniki, odgovornimi za njihovo dodelitev.

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH[76]

8.1. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Leto 2010 | Leto 2011 | Leto 2012 | Leto 2013 | Leto n+4 | Leto n+5 |

Uradniki ali začasno osebje[82] (XX 01 01) | A*/AD | 6 | 7 | 4,5 | 3,5 |

B*, C*/AST | 4 | 5 | 2,5 | 1,5 |

Osebje, financirano[83] iz člena XX 01 02 |

Drugo osebje[84], financirano iz člena XX 01 04/05 |

SKUPAJ | 10 | 12 | 7 | 5 |

8.2.2. Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Pripravljalne dejavnosti, povezane s prenosom dolgoročnega operativnega upravljanja SIS II, VIS in EURODAC na agencijo, nato dejavnosti Komisije glede koordiniranja in spremljanja agencije.

8.2.3. Človeški viri – viri delovnih mest (po sistemizaciji)

( Delovna mesta, trenutno dodeljena za upravljanje programa, ki se nadomesti ali podaljša

( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena pri izvajanju LSP/PPP za leto n

X Delovna mesta, potrebna v naslednjem postopku LSP/PPP

X Delovna mesta, ki bodo zapolnjena s prerazporeditvijo obstoječih človeških virov znotraj službe (notranja prerazporeditev)

( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena pri izvajanju LSP/PPP za zadevno leto

Potrebe za človeške in upravne vire se krijejo v okviru sredstev, ki se generalnemu direktoratu za upravljanje ob upoštevanju proračunskih omejitev odobrijo v postopku letne dodelitve sredstev.

Človeški viri – število delovnih mest v agenciji (začetna in operativna faza)

Podatki v nadaljevanju so okvirni. Podrobneje bodo določeni pozneje, ko bodo znane končne naloge in potrebe agencije v zvezi s človeškimi in upravnimi viri.

Leto | Osebje, ki bo zaposleno postopoma |

1. semester leta 2011 | 15 |

2. semester leta 2011 | 60 |

2012 | 40 |

2013 | 5 |

SKUPAJ | 120 |

Zunanje zaposlovanje bo vodila agencija.

Osebje agencije bo sestavljeno iz operativnih in upravnih delavcev, skupaj pa bo imela agencija 120 zaposlenih. To je ocena o potrebah človeških virov na podlagi posodobljenih podatkov iz ocene učinka.

Po ocenah je za operativno upravljanje SIS II in VIS (vključno z napravami za zajem biometričnih podatkov) potrebnih 75 oseb. Preostalih 45 oseb bi bilo dodeljenih za operativno upravljanje EURODAC in vse upravne naloge v agenciji. Ta podatek vključuje tudi odgovornosti, ki so agenciji dodeljene v zvezi s spremljanjem raziskav, izvajanjem pilotnih projektov na posebno in utemeljeno zahtevo Komisije ter s pomočjo svetovalnim skupinam.

Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa (začetna in operativna faza)

Zagotavljanje operativnega upravljanja SIS II, VIS, EURODAC, zagotavljanje usposabljanja o VIS in SIS II, vključno z usposabljanjem v zvezi z izmenjavo dopolnilnih podatkov, spremljanje raziskovalnih dejavnosti ter priprava in izvajanje pilotnih projektov na posebno in utemeljeno zahtevo Komisije.

8.2.4. Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije (XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

v mio EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje | SKUPAJ |

Druga tehnična in upravna pomoč | se ne uporabi | se ne uporabi | se ne uporabi | se ne uporabi |

– notranja | se ne uporabi | se ne uporabi | se ne uporabi | se ne uporabi |

– zunanja | se ne uporabi | se ne uporabi | se ne uporabi | se ne uporabi |

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ |

8.2.5. Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki jih referenčni znesek ne krije

v mio EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Vrsta človeških virov | Leto 2010 | Leto 2011 | Leto 2012 | Leto 2013 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje |

Uradniki in začasno osebje (18 01 01) | 1,2 | 1,5 | 0,9 | 0,6 |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.)[86] (navesti proračunsko vrstico) |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki jih referenčni znesek NE krije) SKUPAJ | 1,2 | 1,5 | 0,9 | 0,6 |

To so stroški za osebje, namenjeno pripravi, ocenjevanju, nadzoru in koordinaciji agencije znotraj Komisije.

Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci – povprečni letni stroški: 122 000 EUR /na osebo

8.2.6. Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije v mio EUR (na eno decimalno mesto natančno) |

Leto 2010 | Leto 2011 | Leto 2012 | Leto 2013 | Leto n+5 | Leto n+6 in pozneje | SKUPAJ |

18 01 02 11 01 – Misije | 0,3 | 0,3 | 0,3 | 0,3 | 1,2 |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference |

XX 01 02 11 03 – Odbori[87] |

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi |

2 Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) |

3 Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki jih referenčni znesek NE krije), SKUPAJ | 0,3 | 0,3 | 0,3 | 0,3 | 1,2 |

Izračun – Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije

Misije vključujejo obiske držav članic gostiteljic sistemov in sedeža agencije, vključno s sodelovanjem na sestankih upravnega odbora in svetovalnih skupin.

Potrebe za človeške in upravne vire se krijejo v okviru sredstev, ki se generalnemu direktoratu za upravljanje ob upoštevanju proračunskih omejitev odobrijo v postopku letne dodelitve sredstev.

[1] Delovni dokument služb Komisije, spremni dokument k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice ter Predlogu sklepa Sveta o pooblastitvi Agencije, ustanovljene s to uredbo, za naloge v zvezi z operativnim upravljanjem SIS II in VIS pri uporabi naslova VI Pogodbe EU, COM(2009) 293 konč.

[2] Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), UL L 381, 28.12.2006, str. 4.

Uredba (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dostopu služb držav članic, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji vozil, do druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), UL L 381, 28.12.2006, str. 1.

Sklep Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), UL L 205, 7.8.2007, str. 63.

Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS), UL L 218, 13.8.2008, str. 60.

Sklep Sveta 2008/633/PNZ z dne 23. junija 2008 o dostopu imenovanih organov držav članic in Europola do vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj, UL L 218, 13.8.2008, str. 129.

[3] Sporazum, ki so ga 14. junija 1985 v Schengnu podpisale vlade držav Gospodarske unije Beneluksa, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na njihovih skupnih mejah, UL L 239, 22.9.2000, str. 19.

[4] UL L 381, 28.12.2006, str. 4, in UL L 205, 7.8.2007, str. 63.

[5] UL L 218, 13.8.2008, str. 60.

[6] UL L 254, 19.8.1997, str. 1.

[7] UL L 50, 25.2.2003, str. 1.

[8] UL L 328, 13.12.2001, str. 4.

[9] UL L 328, 13.12.2001, str. 1.

[10] UL L 381, 28.12.2006, str. 4.

[11] UL L 381, 28.12.2006, str. 1.

[12] UL L 205, 7.8.2007, str. 63.

[13] UL L 79, 20.3.2007, str. 20.

[14] UL L 57, 1.3.2008, str. 1.

[15] UL L 57, 1.3.2008, str. 14.

[16] UL L 123, 8.5.2008, str. 1.

[17] UL L 299, 8.11.2008, str. 1.

[18] UL L 299, 8.11.2008, str. 43.

[19] UL L 213, 15.6.2004, str. 5.

[20] UL L 305, 4.11.2006, str. 13.

[21] UL L 267, 27.9.2006, str. 41.

[22] UL L 194, 23.7.2008, str. 3.

[23] UL L 218, 13.8.2008, str. 60.

[24] UL L 218, 13.8.2008, str. 129.

[25] UL L 316, 15.12.2000, str. 1. Prenovljena različica je bila predložena Evropskemu parlamentu in Svetu, COM (2008) 825 konč.

[26] UL L 62, 5.3.2002, str. 1.

[27] Ocena možnosti za dolgoročno upravljanje druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), vizumskega informacijskega sistema (VIS) in EURODAC ter drugih obsežnih informacijskih sistemov na področju pravice, svobode in varnosti, končno poročilo, 15. oktober 2007, RAND Europe.

[28] Predlog Komisije je bil predložen Evropskemu parlamentu in Svetu, COM(2009) 825 konč. (prenovljena različica).

[29] UL L 396, 31.12.2004, str. 45.

[30] Protokol o členu 67, priložen k Pogodbi iz Nice.

[31] Sporazum med Evropsko skupnostjo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o „Eurodacu“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije, UL L 66, 8.3.2006, str. 38.

[32] UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

[33] Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o kriterijih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici, na Islandiji ali na Norveškem, UL L 93, 3.4.2001, str. 40–47.

[34] UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

[35] Sklep Sveta z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici, v imenu Evropske skupnosti, UL L 53, 27.2.2008, str. 3.

[36] UL L 83, 26.3.2008, str. 3.

[37] Protokol med Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici, (UL…).

[38] Protokol med Evropsko skupnostjo, Švico in Lihtenštajnom k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici, Švici ali v Lihtenštajnu (UL…), in Protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o kriterijih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici, na Islandiji ali na Norveškem (UL L 57, 28.2.2006, str. 16).

[39] UL …

[40] Mnenje Evropskega parlamenta z dne xxx in Sklep Sveta z dne xxx (še neobjavljena v Uradnem listu ).

[41] UL L 381, 28.12.2006, str. 4.

[42] UL L 205, 7. 8. 2007, str. 63.

[43] UL L 213, 15. 6. 2004, str. 5.

[44] UL L 218, 13.8.2008, str. 60.

[45] UL L 316, 15.12.2000, str. 1.

[46] UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[47] UL 145, 31.5.2001, str. 43.

[48] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[49] UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

[50] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[51] UL L 357, 31.12.2002, str. 72.

[52] UL L 66, 8.3.2006, str. 38.

[53] UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

[54] UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

[55] UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

[56] UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

[57] UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

[58] UL L 83, 26.3.2008, str. 3.

[59] UL …

[60] UL …

[61] UL 17, 6.10.1958, str. 385.

[62] UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

[63] UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[64] UL L 317, 3.12.2001, str. 1.

[65] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[66] UL L 357, 31.12.2002, str. 72.

[67] UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[68] Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), UL L 381, 28.12.2006, str. 4.

[69] Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS), UL L 218, 13.8.2008, str. 60.

[70] Diferencirana sredstva.

[71] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova xx.

[72] Odhodki iz člena xx 01 04 naslova xx.

[73] Odhodki iz poglavja xx 01, razen odhodkov iz člena xx 01 04 ali xx 01 05.

[74] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[75] Po potrebi, tj. če ukrep traja več kot 6 let, se dodajo stolpci.

[76] Podatki temeljijo večinoma na oceni učinka.

[77] Stroški vključujejo: tekoče stroške, energijo, varnostni nadzor, zavarovanje.

[78] Okvirni zneski, za katere bodo potrebni prilagoditveni stroški.

[79] Ta odobrena sredstva naj bi krila stroške poslovanja, vključno s potnimi stroški ter stroški bivanja in tolmačenja (dva sestanka upravnega odbora in šest sestankov svetovalnih skupin na leto).

[80] Prevajalsko delo bo večinoma opravljal Prevajalski center organov EU v Luxembourgu.

[81] Ta znesek vključuje študije izvedljivosti in pilotne projekte, ki bodo izvedeni v skladu s členom 5 oziroma členom 6 te uredbe.

[82] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[83] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[84] Te stroške referenčni znesek krije.

[85] S sklicevanjem na posebno oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga za zadevno(-e) izvajalsko(-e) agencijo(-e).

[86] Na tej stopnji ni bilo ugotovljenih potreb po zunanjem osebju (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.).

[87] Opredeliti vrsto odbora in skupino, v katero spada.