21.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 285/35

A.

ker je konferenca v Barceloni leta 1995 uvedla zelo ambiciozen projekt, namreč oblikovanje novih in tesnejših političnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih povezav med severom in jugom Sredozemlja, in ker proces še zdaleč ni končan,

B.

ker proces ustanovitve Unije za Sredozemlje, ki naj bi s konkretnimi in prepoznavnimi projekti dal ponoven zagon procesu evro-sredozemskega povezovanja, še vedno poteka; ker med januarjem in julijem 2009 zaradi vojne v Gazi ni bilo zasedanj Euromeda,

C.

ker je bilo treba srečanje ministrov Euromed za zunanje zadeve v Istanbulu, predvideno za 24. in 25. november 2009, preložiti zaradi bojkota arabskih držav, ki so protestirale proti stališču Izraela o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu,

D.

ker je Evropska unija podpisala pridružitvene sporazume z vsemi južnimi sredozemskimi partnerji, razen s Sirijo in Libijo; ker so bila pogajanja o pridružitvenem sporazumu s Sirijo zaključena, vendar je Sirija odložila podpis sporazuma, in ker je Komisija začela pogajanja z Libijo,

E.

ker je treba dvostranski pristop, ki je del vsakega tovrstnega procesa in posledica posebnih kulturnih, družbenih, gospodarskih in političnih razlik med udeleženimi državami, voditi in podpirati z bolj globalnim pogledom in načrtom za odnose med različnimi partnerji, in zato vključiti tudi regionalni pristop,

F.

ker obe strani Sredozemlja še naprej pesti izrazito gospodarsko, socialno in demografsko neskladje, ki utrjuje razlike v bogastvu, iz katerih izvirajo nestabilnost ter migracijski in okoljski pritiski v regiji; ker obstajajo med sredozemskimi državami velike razlike v razvoju; poudarja, da se več kot 30 % prebivalstva v državah vzhodnega in južnega Sredozemlja preživi z manj kot dvema ameriškima dolarjema na dan,

G.

ker je gospodarstvo držav južnega in vhodnega Sredozemlja zelo odvisno od zunanje trgovine; ker približno 50 % teh trgovinskih tokov poteka proti EU, čeprav za EU pomenijo zgolj 8 % zunanje trgovine, s pozitivno bilanco za EU; ker izvozne strukture držav južnega in vzhodnega Sredozemlja niso raznolike in ker te države ostajajo specializirane za sektorje, ki malo prispevajo k rasti,

H.

ker je Evropska unija največji tuji vlagatelj v tej regiji, vendar ostaja raven neposrednih tujih naložb v primerjavi z drugimi regijami po svetu zelo nizka, in ker so med državami velike razlike glede zmožnosti privabljanja tujih neposrednih naložb,

I.

ker proces regijskega povezovanja jug-jug še zdaleč ni končan in so trgovinski tokovi jug-jug premalo razviti ter pomenijo le 6 % celotne trgovine za države južnega in vzhodnega Sredozemlja,

J.

ker bi utegnila ta situacija zelo škoditi procesu evro-sredozemskega povezovanja, zlasti pa varnosti preskrbe s hrano in suverenosti držav južnega in vhodnega Sredozemlja, zaradi vse hujših posledic koncentracije trgovine, kot so vedno večja odvisnost od maloštevilnih – večinoma kmetijskih – izvoznih artiklov v EU, medtem ko istočasno naraščajo potrebe po uvozu osnovnih živil, zaradi česar države južnega in vzhodnega Sredozemlja in njihova podjetja nimajo koristi,

K.

ker morajo države južnega in vzhodnega Sredozemlja odpraviti politične in gospodarske ovire, ki trenutno na njihovem celotnem območju onemogočajo integracijski proces, ki bi privedel do plodnejšega medsebojnega sodelovanja,

L.

ker proizvajalci tekstila, oblačil in obutve izgubljajo velike tržne deleže zaradi globalnega trga in močne konkurence iz Azije,

M.

ker bi moralo območje proste trgovine, da bi resnično imelo pozitivne učinke spodbujati vključevanje držav južnega in vzhodnega Sredozemlja v mednarodno trgovino ter zagotoviti gospodarsko raznolikost in pravično delitev koristi, s čimer bi dosegli glavni cilj evro-sredozemskega gospodarskega in trgovinskega partnerstva, in sicer zmanjšanje razvojnih razlik med severno in južno obalo Sredozemlja,

N.

ker so učinki gospodarske in finančne krize še poglobili že obstoječa politična, gospodarska in družbena vprašanja v sredozemskih partnericah, zlasti problem brezposelnosti; ker je v skupnem interesu teh držav in EU zmanjšati stopnjo brezposelnosti v tej regiji in tamkajšnjemu prebivalstvu omogočiti dostojno življenje, zlasti ženskam, mladim in podeželskemu prebivalstvu,

1.

priznava, da je bil dosežen določen napredek, vendar obžaluje dejstvo, da glavni cilji evro-sredozemskega partnerstva še zdaleč niso doseženi; poudarja, da so za uspeh procesa, še zlasti območja proste trgovine, ki bi lahko prispevalo k miru, napredku in varnosti v vsej regiji, potrebna trajna in usklajena prizadevanja vseh udeleženih ter večja vključenost civilne družbe in ljudi z obeh strani Sredozemlja;

2.

meni, da so številne težave, ne samo gospodarske, ampak tudi politične, kot je na primer spor na Bližnjem vzhodu, zelo otežile napredek in razvoj tega procesa, še zlasti oblikovanje območja prostotrgovinske izmenjave; obžaluje, da je bilo treba zaradi istih političnih razlogov preložiti srečanje zunanjih ministrov Euromed, ki naj bi potekalo 24. in 25. novembra 2009 v Istanbulu, in da pri oblikovanju Unije za Sredozemlje ni napredka;

3.

opozarja na opredelitev pomembnih projektov v strateških sektorjih v Uniji za Sredozemlje, kot so izgradnja nove infrastrukture, sodelovanje med malimi in srednjimi podjetji, komunikacije in izkoriščanje obnovljivih virov energije, ki naj bi prispevali k razvoju in podpirali evro-sredozemsko trgovino in naložbe; poziva k uresničitvi načrtovanih sej v okviru Unije za Sredozemlje in k ustanovitvi stalnega sekretariata v Barceloni;

4.

meni, da obstoječe ovire kažejo, da mora poglabljanje gospodarskih odnosov napredovati skupaj s poglabljanjem političnih odnosov; meni, da lahko pride do resničnega regionalnega in gospodarskega povezovanja samo, če bo prišlo do dejanskega napredka pri reševanju obstoječih sporov ter na področju demokracije in človekovih pravic;

5.

poziva Komisijo, države članice EU ter države južnega in vzhodnega Sredozemlja, naj zaradi posledic finančne, gospodarske in okoljske krize v gospodarska in trgovinska partnerstva v večji meri vgrajujejo socialne in okoljske vidike; poziva vlade držav južnega in vzhodnega Sredozemlja k izvajanju doslednih in učinkovitih strategij zaposlovanja in socialne zaščite, da bi omilile posledice krize;

6.

v zvezi s tem opozarja, da se oblikovanje območja proste trgovine ne more vrednotiti le z vidika gospodarske rasti, ampak tudi in zlasti z vidika ustvarjanja novih delovnih mest; opozarja, da je brezposelnost mladih in žensk najbolj pereče socialno vprašanje v sredozemskih državah;

7.

poudarja pomen regionalnega povezovanja držav južnega in vzhodnega Sredozemlja ter okrepitev trgovinskih izmenjav jug-jug; obžaluje, da je sodelovanje jug-jug še vedno premalo razvito;

8.

močno spodbuja države južnega in vzhodnega Sredozemlja, naj razvijajo trgovino jug-jug, po zgledu Sporazuma iz Agadirja, ki so ga podpisali Jordanija, Egipt, Tunizija in Maroko, meni, da je ta ukrep bistven za regijsko povezovanje; poziva druge države, naj se pridružijo temu sporazumu in nadalje razvijajo pobude o povezovanju, v katerih sodelujejo države južnega in vzhodnega Sredozemlja, in izkoristijo sinergije s poglabljanjem evro-sredozemskih pridružitvenih sporazumov med državami južnega in vzhodnega Sredozemlja in EU; poudarja, da se morajo institucije EU pozitivno odzvati na prošnje za tehnično in finančno podporo za spodbujanje takšnega gospodarskega povezovanja jug-jug;

9.

meni, da je treba okrepiti sistem kumulacije porekla, saj je to uporabno orodje za oživljanje trgovine v regiji; ta pravila o poreklu je treba obnoviti in poenostaviti, da bi se upoštevali interesi partneric Euromeda; poziva evro-sredozemske ministre za trgovino, naj sprejmejo regionalno konvencijo o vseevro-sredozemskem sistemu pravil o poreklu, ki bo omogočila poenostavitev pravil o poreklu in nadaljnje korake za izvajanje skupnega evro-sredozemskega sistema za kumulacijo porekla;

10.

ugotavlja, da bodo evro-sredozemski ministri za trgovino razpravljali o ukrepih za reševanje sedanjih šibkih točk v trgovinskih in gospodarskih odnosih v Euromed, novem načrtu za evro-sredozemsko trgovino in novem mehanizmu za spodbujanje trgovine in naložb v tej regiji; pozdravlja vse skupne pobude za ponoven pregled obstoječih pridružitvenih sporazumov, ki bo upošteval nove zahteve in izzive v zvezi z gospodarstvom;

11.

poudarja, da bi se morala razprava odvijati v duhu medsebojnega zaupanja in spoštovanja med partnericami, ki bi državam južnega in vzhodnega Sredozemlja omogočala, da bi nadzorovale hitrost, s katero bodo odpirale svojo trgovino, in ohranile nadzor nad nacionalnimi strategijami za gospodarski in socialni razvoj; opozarja, da je treba pogajanja o območju proste trgovine načrtovati usklajeno in postopno, v okviru razumnega in predvidljivega partnerstva, ki bi odražalo družbeno-gospodarske razmere v državah južnega in vzhodnega Sredozemlja;

12.

poudarja, da bi morala vsaka nadaljnja liberalizacija na področju kmetijstva in ribištva upoštevati, da je treba zaščititi občutljivo blago in sistematično ocenjevati družbeni vpliv procesa liberalizacije na podeželsko prebivalstvo in standarde za zdravje rastlin; poziva ministre za trgovino Euromeda, naj poskrbijo za postopnost tega procesa, in pri tem upoštevajo čas, potreben za izvedbo pravičnih davčnih reform, ki bodo pomagale nadomestiti primanjkljaj zaradi zmanjšanja carinskih davčnih prihodkov; poziva evro-sredozemske partnerice, da razmislijo o konceptu združene evro-sredozemske kmetijske politike, ki bo temeljila na dopolnjevanju svoje verige, učinkoviti politiki voda ter bo dajala prednost neodvisnosti pri oskrbi s hrano pred trgovinskimi vidiki;

13.

meni, da je sektor storitev nujen za razvoj držav južnega in vzhodnega Sredozemlja; meni, da mora liberalizacija storitev potekati v dogovoru z državami južnega in vzhodnega Sredozemlja, in tako, da bi te države imele pravico, da odpiranje občutljivih in šibkih sektorjev svojega gospodarstva izvedejo postopno in nadzorovano; meni, da je treba ločevati med komercialnimi in javnimi storitvami;

14.

zahteva, da se časovni razpored liberalizacije industrijskega sektorja prilagodi gospodarskim in družbenim razmeram v posameznih državah, vključno s stopnjo brezposelnosti in vplivom na okolje;

15.

poudarja, da morajo gospodarska in trgovinska partnerstva spodbujati večjo raznolikost in višjo dodano vrednost pri proizvodnji industrijskega blaga; poziva države južnega in vzhodnega Sredozemlja, naj razvijejo regionalno politiko, ki bo upoštevala vlogo zelo majhnih, majhnih in srednje velikih podjetij; ugotavlja, da imajo tekstilni proizvajalci iz evro-sredozemske regije zelo velike težave zaradi naraščajoče svetovne konkurence; opozarja, da je treba okrepiti partnerstvo sever-jug, da se ohrani konkurenčnost evro-sredozemske proizvodnje in trgovine s tekstilom in oblačili, ter da je treba spodbujati dejavnosti držav južnega in vzhodnega Sredozemlja z višjo dodano vrednostjo, ki temeljijo na ustvarjalnosti in inovacijah, in ne zgolj na selitvi dejavnosti;

16.

poudarja, da je treba povečati varnost naložb v Sredozemlju s sistemom, ki usklajuje strategije za mala in srednja podjetja ter zajema veliko različnih področij: zaščito, financiranje, informiranje in ustvarjanje mreže malih in srednjih podjetij;

17.

meni, da je novi predlog za ustanovitev evro-sredozemskega mehanizma za lažje vlaganje pomemben korak k centralizaciji in širjenju informacij po skupni mreži, kar bi gospodarskim subjektom omogočilo, da si ustvarijo celovito predstavo o razmerah za trgovino in naložbe v regiji; poudarja, da mora novi instrument dopolniti obstoječe mreže;

18.

opozarja, da je treba ustanoviti evro-sredozemsko banko za naložbe in razvoj, ki bi zagotovila donatorje z obeh strani Sredozemlja in bi lahko privabila neposredne tuje naložbe, ki jih evro-sredozemska regija potrebuje;

19.

pozdravlja ustanovitev sklada Inframed, ki so ga v okviru Unije za Sredozemlje opredelili kot dolgoročni naložbeni sklad za financiranje infrastrukturnih projektov;

20.

meni, da mora Unija za Sredozemlje okrepiti obstoječe oblike sodelovanja v okviru Euromeda, da bi vsem državam partnericam ponudili možnost sodelovanja v programih in ustreznih politikah EU na osnovi prednostnih nalog in ciljev, ki bi jih določili skupaj; poudarja, da je pomembno podpreti razširitev obsega programov Skupnosti, da se bodo lahko v njih vključile države partnerice, zlasti na področju čezmejnega sodelovanja (InterReg) izobraževanja, raziskav in poklicnega usposabljanja (izmenjava študentov itd.);

21.

spodbuja uporabo sončne energije in energije vetra v sredozemski regiji; pozdravlja nedavne pobude, kot je Plan Solarie in prve zamisli o industrijski pobudi DESERTEC za razvoj ogromnega potenciala sončne energije na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, vendar obžaluje, da se o dejanskih ukrepih še vedno gleda predvsem z nacionalnega stališča; poudarja, da morajo biti ukrepi Evropske unije glede projekta DESERTEC dosledni ter da morajo dejavno prispevati k endogenemu razvoju severnoafriških in bližnjevzhodnih držav ter poziva Komisijo k dejavnemu usklajevanju prizadevanj EU;

22.

se zaskrbljeno seznanja s sklepi presoje vpliva na trajnostni razvoj, ki jo je pripravila Univerza v Manchestru; poziva Komisijo, naj sistematično upošteva priporočila presoje vpliva na trajnostni razvoj glede družbenega in okoljskega vidika procesa liberalizacije, in tako poskrbi za vidike socialne kohezije in trajnostnega razvoja; prav tako poudarja, da se njen vpliv lahko močno razlikuje glede na sektor in državo; poudarja, da je za doseganje dejanskega socialnega napredka pomembno, da v naših gospodarskih in trgovinskih partnerstvih spodbujamo dostojno zaposlitev in pravila ravnanja, dogovorjena z multinacionalkami, ki vključujejo cilje zagotavljanja dostojne zaposlitve;

23.

meni, da bi bilo treba območje proste trgovine dopolniti s postopnim uvajanjem prostega pretoka delavcev, glede na razmere in ob tem upoštevati razmere na evropskem trgu dela in stališča mednarodne skupnosti o povezavah med preseljevanjem in razvojem; meni, da je treba nujno oblikovati pravne in upravne postopke, ki bodo olajšali dodeljevanje vizumov, zlasti za udeležene v evro-sredozemskem partnerstvu, študente, zaposlene na univerzah in za vse, ki delujejo na družbeno-gospodarskem področju; poudarja, da je pomembno in nujno zmanjšati stroške za transferje prihrankov, ki ga izvajajo migranti, da bi se lahko kar najučinkoviteje uporabili v lokalnem gospodarstvu;

24.

poziva Komisijo, naj Parlament izčrpno obvešča o napredku pridružitvenega sporazuma s Sirijo, katerega podpis je Sirija nedavno odložila; meni, da obstajajo pomisleki glede ponovne vključitve Libije v pogajanja za pridružitveni sporazum, v širšem okviru pa v barcelonski proces in Unijo za Sredozemlje; prosi Komisijo, naj ga izčrpno obvešča, ga vključuje v dogajanje in se z njim posvetuje na vsakem koraku pogajanj;

25.

ugotavlja tudi, da so številne sredozemske države izrazile interes za poglobitev in/ali razširitev svojih trgovinskih sporazumov z EU, in poziva Komisijo, naj zaradi novih pristojnosti Parlamenta na področju trgovine, določenih z Lizbonsko pogodbo, pri pogajanjih o novih tovrstnih sporazumih upošteva predhodne resolucije Evropskega parlamenta;

26.

poudarja, da dvostranski pristopi ne smejo škodovati večstranskemu regionalnemu pristopu; meni, da mora Komisija, kljub spodbujanju tesnejšega sodelovanja z najbolj naprednimi partnerji in ob vsem spoštovanju njihovih posebnih političnih, kulturnih in socialnih značilnosti, še naprej podpirati načelo pogajanj regije z regijo;

27.

poudarja, da je zaradi razmer v Palestini treba sprejeti posebne ukrepe za pomoč lokalnemu prebivalstvu, da bi se to območje vključilo v sredozemske trgovinske tokove; v povezavi s tem meni, da je treba najti rešitev glede vprašanja potrditve porekla in posledično preferenčne obravnave po sporazumu med ES in Izraelom, ki velja za izdelke, ki prihajajo iz Gaze in Zahodnega brega;

28.

meni, da bi bila lahko uravnotežen načrt na podlagi splošnega soglasja in med drugim pozitivna presoja socialnih in okoljskih vplivov koristna za ponovno oživitev gospodarskega in trgovinskega sodelovanja v naslednjih letih; zato poziva evro-sredozemske ministre za trgovino, naj na svojem ministrskem srečanju decembra 2009 sprejmejo ta načrt; poziva visoke uradnike evro-sredozemske trgovine, naj spremljajo izvajanje načrta v prihodnjih letih in naj predlagajo kakršne koli potrebne spremembe, ter prosi, naj se mu poroča o teh ukrepih;

29.

vztraja, da mora evro-sredozemski proces povezovanja ponovno postati prednostna politična naloga Evropske unije;

30.

poudarja vlogo Evro-sredozemske parlamentarne skupščine za partnerstvo kot demokratičnega organa v okviru partnerstva, ki poslance z obeh strani Sredozemlja združuje na podlagi treh stebrov barcelonskega procesa; na koncu poziva k tesnejšemu sodelovanju med Evro-sredozemsko parlamentarno skupščino, Komisijo in Svetom Evropske unije na gospodarskem področju;

31.

naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, voditeljem držav in vlad ter parlamentom držav članic in držav južnega in vzhodnega Sredozemlja ter Evro-sredozemski parlamentarni skupščini.