EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52009DC0490

Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Akcijski načrt o mobilnosti v mestih {SEC(2009) 1211} {SEC(2009) 1212}

/* KOM/2009/0490 končno */

52009DC0490




[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 30.9.2009

COM(2009) 490 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Akcijski načrt o mobilnosti v mestih

{SEC(2009) 1211}{SEC(2009) 1212}

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Akcijski načrt o mobilnosti v mestih

1. Uvod

Leta 2007 je 72 %[1] evropskega prebivalstva živelo v mestih, ki so ključnega pomena za rast in zaposlovanje. Mesta potrebujejo učinkovite prometne sisteme, da se lahko gospodarsko razvijajo in svojim prebivalcem omogočajo blagostanje. Približno 85 % BDP EU se ustvari v mestih. Mestna območja se danes soočajo z izzivom, kako vzpostaviti promet, ki bo trajnosten v smislu okolja (CO2, onesnaženja zraka, hrupa) in konkurenčnosti (zastoji), pri čemer se hkrati obravnavajo socialna vprašanja. Ta segajo od potrebe po odzivanju na zdravstvene težave in demografske trende, spodbujanje gospodarske in socialne kohezije do upoštevanja potreb oseb z omejeno mobilnostjo, družin in otrok.

Državljani so vse bolj zaskrbljeni glede mobilnosti v mestih. Devet od desetih državljanov EU je prepričanih, da je treba izboljšati stanje v prometu na njihovem območju[2]. Izbira prevoznih sredstev ne vpliva le na prihodnji razvoj mest, temveč tudi na gospodarsko blagostanje državljanov in podjetij. Prav tako bo bistvena za uspeh celovite strategije EU za boj proti podnebnim spremembam, uresničevanje ciljev 20-20-20[3] in spodbujanje kohezije.

Mobilnost v mestih je poleg tega osrednji dejavnik pri prevozu na dolge razdalje. Večina prometa, tako potniškega kot tovornega, se začne in konča v mestnih območjih; prav tako gre večina prometnih poti prek številnih mest. Mestna območja morajo zagotavljati učinkovita prometna vozlišča za čezevropsko prometno omrežje ter tovornemu in potniškemu prometu omogočiti učinkovite povezave v zadnjem delu poti. Zato so bistvena za konkurenčnost in trajnost prihodnjega evropskega prometnega sistema.

Komisija v svojem nedavnem sporočilu o trajnostno naravnani prihodnosti prometa[4] omenja urbanizacijo in njen učinek na promet kot enega glavnih izzivov pri vzpostavljanju trajnostnega prometnega sistema. V sporočilu je Komisija pozvala k učinkovitim in usklajenim ukrepom za reševanje izziva mobilnosti v mestih in je hkrati predlagala pripravo skupnega okvira na ravni EU, ki bi lokalnim organom olajšal sprejemanje ukrepov.

Odgovornost za politike v zvezi z mobilnostjo v mestih je predvsem v rokah lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov. Vseeno pa se odločitve, sprejete na lokalni ravni, ne sprejemajo ločeno, ampak znotraj okvira, ki ga določajo nacionalne in regionalne politike in zakonodaja ter politika in zakonodaja EU. Zato Komisija verjame, da se lahko veliko pridobi s sodelovanjem za podporo ukrepom na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter za zagotovitev partnerskega pristopa ob upoštevanju različnih pristojnosti in odgovornosti vseh vpletenih akterjev.

Na posvetovanju in razpravi po objavi zelene knjige o mobilnosti[5] v mestih je bila potrjena vloga EU, pojasnjena pa je bila tudi dodana vrednost ukrepanja na ravni EU[6]. Akcijski načrt temelji na predlogih zainteresiranih strani, posameznih državljanov in njihovih predstavniških skupin ter evropskih institucij in organov.

Evropski parlament je 9. julija 2008 sprejel Resolucijo o zeleni knjigi[7], 23. aprila 2009 pa samoiniciativno poročilo o akcijskem načrtu o mobilnosti v mestih[8]. Evropski ekonomsko-socialni odbor je sprejel svoje mnenje o zeleni knjigi 29. maja 2008[9], Odbor regij pa 9. aprila 2008[10]. Odbor regij je sprejel mnenje o poročilu Evropskega parlamenta 21. aprila 2009[11]. Tudi Svet je razpravljal o tem vprašanju[12].

Na podlagi posvetovanj po predstavitvi zelene knjige določa akcijski načrt usklajen okvir za pobude EU na področju mobilnosti v mestih ob upoštevanju načela subsidiarnosti. To bo mogoče s spodbujanjem in podpiranjem razvoja politik za trajnostno mobilnost v mestih, ki pomagajo doseči splošne cilje EU, na primer s spodbujanjem izmenjave najboljših praks in zagotavljanjem finančnih sredstev. Komisija se zaveda, da se mestna območja po EU lahko soočajo z različnimi izzivi, odvisno od njihovega zemljepisnega položaja, velikosti ali relativne blaginje. Načrt ne namerava predpisati rešitev, ki bi bile enake za vse ali bi upoštevale zgolj pristop od zgoraj navzdol.

Akcijski načrt predlaga kratkoročne in srednjeročne praktične ukrepe, ki se bodo postopno izvajali od danes do leta 2012 in bodo na integriran način obravnavali specifična vprašanja v zvezi z mobilnostjo v mestih. Komisija lokalnim, regionalnim in nacionalnim organom ponuja partnerstvo na podlagi njihove prostovoljne zaveze k sodelovanju na izbranih področjih skupnega interesa. Poleg tega k tesnejšemu sodelovanju poziva tudi druge interesne skupine v državah članicah, državljane in industrijski sektor, še zlasti pa skuša upoštevati potrebe, ki jih imajo glede mobilnosti ranljive skupine, na primer otroci, starejši ljudje, ljudje z nižjimi dohodki in invalidne osebe z omejeno mobilnostjo zaradi fizične, umske ali čutne okvare ali poškodbe ali zaradi starosti.

2. Kakšna je lahko vloga EU?

Sistemi mestnega prometa so sestavni del evropskega prometnega sistema in posledično tudi skupne prometne politike iz členov od 70 do 80 Pogodbe ES. Tudi pri drugih politikah EU (kohezijska, okoljska, zdravstvena politika idr.) ne bo mogoče uresničiti vseh ciljev brez upoštevanja posebnih značilnosti mest, vključno z mobilnostjo v mestih.

V zadnjih letih sta se na ravni EU izoblikovali politika in zakonodaja, ki obravnavata mobilnost v mestih. Veliko sredstev je bilo zagotovljenih iz strukturnih in kohezijskih skladov. Pobude, ki jih financira EU, se pogosto financirajo iz okvirnih programov za raziskave in tehnološki razvoj ter so pripomogle k razvoju številnih inovativnih pristopov. Razširjanje in prevzem teh pristopov po vsej EU lahko javnim organom omogoči, da dosežejo več in to na boljši način ter z manjšimi stroški.

Ob vse hitrejšem širjenju mest in zastojih v njih postaja razvoj učinkovitih prometnih sistemov v mestnih območjih vse bolj zapletena naloga. Javni organi imajo pomembno vlogo pri pripravi načrtov, zagotavljanju sredstev in pripravi regulativnega okvira. EU lahko javne organe na lokalni, regionalni in nacionalni ravni spodbudi k sprejetju dolgoročnih celostnih politik, ki so v kompleksnih okoljih še kako potrebne.

EU lahko javne organe tudi usmerja k rešitvam, ki so med seboj povezljive in spodbujajo učinkovitejše delovanje enotnega trga. Združljivi predpisi, sheme in tehnologije olajšujejo izvajanje in uveljavljanje. Sporazumni standardi za celoten enotni trg omogočajo proizvodnjo v večjem obsegu, kar pomeni nižje stroške za potrošnike.

Mestna območja postajajo laboratoriji za tehnološke in organizacijske inovacije, spreminjajoče se vzorce mobilnosti in nove rešitve za financiranje. EU želi izmenjevati inovativne rešitve lokalnih politik v korist prevoznikov in državljanov ter za zagotovitev učinkovitega evropskega prometnega sistema prek učinkovitega vključevanja, interoperabilnosti in medsebojnega povezovanja. V zvezi s tem lahko industrijski sektor bistveno prispeva k reševanju prihodnjih izzivov.

Trajnostna mobilnost v mestih postaja vse pomembnejša za naše odnose s sosedi in za globalno družbo, ki je vedno bolj strnjena v mestnih aglomeracijah. Uspešni ukrepi v okviru tega akcijskega načrta lahko pomagajo udeležencem v EU in njeni industriji, da dejavno sodelujejo pri oblikovanju prihodnje globalne družbe, ki je usmerjena na potrebe državljanov, mirno sobivanje, kakovost življenja in trajnost .

3. Program ukrepov v podporo trajnostne mobilnosti v mestih

Predlagani ukrepi so osredotočeni na šest tem, ki izhajajo iz glavnih odzivov na zeleno knjigo. Izvajali se bodo v okviru obstoječih programov in instrumentov EU. Ukrepi se dopolnjujejo medsebojno in glede na druge pobude EU. Ukrepi in njihov časovni okvir so prikazani v Prilogi 1.

Tema 1 – Spodbujanje celostnih politik

Celostni pristop je najboljši način za obravnavo kompleksnosti prometnih sistemov v mestih, vprašanj v zvezi z upravljanjem ter povezav med mesti in njihovo okolico, medsebojne povezanosti različnih prevoznih sredstev, omejitev v mestnem okolju ter vloge mestnih sistemov v okviru širšega evropskega prometnega sistema. Celosten pristop ni potreben le za razvoj prometne infrastrukture in storitev, temveč tudi pri političnih odločitvah o povezovanju prometa z varstvom okolja[13], zdravim okoljem, načrtovanjem rabe tal, stanovanjskim vprašanjem, socialnimi vidiki dostopnosti in mobilnosti ter industrijsko politiko. Za rešitev dolgoročnih izzivov mobilnosti v mestih je potrebno razviti strateško in celostno načrtovanje prometa, ustanoviti ustrezne organe za načrtovanje mobilnosti, si zadati realne cilje ter hkrati podpirati sodelovanje s prevozniki in med njimi.

Ukrep 1 – Pospeševanje prevzemanja načrtov za trajnostno mobilnost v mestih

Komisija bo v kratkem na podlagi tematske strategije za urbano okolje[14] podprla lokalne organe pri razvoju načrtov za trajnostno mobilnost v mestih, ki bodo vključevali tovorni in potniški promet v mestih in predmestjih. V ta namen bo zagotovila navodila, spodbujala izmenjavo najboljših praks, opredelila merila uspešnosti in podpirala izobraževalne dejavnosti za strokovnjake na področju mobilnosti v mestih. V dolgoročnem smislu lahko Komisija sprejme dodatne ukrepe, na primer s spodbudami in priporočili.

Kadarkoli bo to mogoče, bo Komisija spodbujala države članice k zagotavljanju platform za vzajemno učenje ter izmenjavo izkušenj in najboljših praks, ki bi spodbujale razvoj politik za trajnostno mobilnost v mestih. Komisija bo razsežnost mobilnosti v mestih predstavila Združenju županov[15], da bi tako spodbudila celosten pristop, ki energetiko in klimatske spremembe povezuje s prometom. Prav tako bo Komisija spodbudila vključevanje vprašanj prometa in mobilnosti v akcijske načrte za trajnostno energijo, ki jih bodo pripravila mesta, vključena v Združenje županov.

Ukrep 2 – Trajnostna mobilnost v mestih in regionalna politika

Da bi povečala seznanjenost glede možnosti financiranja, ki jih ponujajo strukturni in kohezijski skladi ter Evropska investicijska banka, namerava Komisija izdati informacije o povezavi med trajnostno mobilnostjo v mestih in cilji regionalne politike znotraj obstoječih okvirnih pogojev Skupnosti in nacionalnih pogojev. Smernice naj bi obravnavale širši okvir trajnostnega razvoja mest ter povezavo med mestnim prometom in čezevropskim prometnim omrežjem. Komisija bo prav tako pripravila seznam možnosti financiranja ter bo pojasnila uporabo pravil za državno pomoč in javna naročila.

Ukrep 3 – Promet za zdravo mestno okolje

Trajnostni promet v mestih lahko pripomore k oblikovanju bolj zdravega okolja in prispeva k zmanjševanju neprenosljivih bolezni, kot so bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, ter k preprečevanju poškodb. Komisija podpira razvoj partnerstev za zdrava okolja in bo v okviru svojega dela na področju javnega zdravja, zlasti pri izvajanju strategij o prehranjevanju, prekomerni teži in debelosti, okolju in zdravju, preprečevanju poškodb in raku, proučila nadaljnje sinergije med politiko javnega zdravja in prometno politiko.

Tema 2 – Osredotočenost na državljane

Visokokakovosten in cenovno dostopen javni prevoz je temelj trajnostnega mestnega prometnega sistema. Zanesljivost, informiranost, varnost in enostavnost dostopa so bistvene za privlačne prevozne storitve z avtobusom, podzemno železnico, tramvajem in trolejbusom, vlakom ali ladjami. Zakonodaja Skupnosti že ureja velik del naložb v javni prevoz in dejavnosti javnega prevoza[16]. Pregledne pogodbe imajo številne prednosti in lahko spodbudijo inovacije v storitvah in tehnologiji. Zagotavljanje visokega varstva pravic potnikov, tudi tistih z zmanjšano mobilnostjo, je ena izmed prednostnih nalog Komisije. Zakonodaja za storitve v železniškem prometu[17] je že v veljavi, pred kratkim pa je bila predlagana tudi zakonodaja, ki bo urejala storitve v avtobusnem prometu[18] ter v pomorskem prometu in prometu po celinskih vodnih poteh[19].

Ukrep 4 – Platforma o pravicah potnikov v mestnem javnem prometu

Komisija bo vodila dialog z zainteresiranimi stranmi, med drugim z organizacijami, ki zastopajo prevoznike, javnimi organi, zaposlenimi in skupinami uporabnikov, da bi tako opredelila najboljše prakse, ki bi veljale za celotno EU, ter določila pogoje za izboljšanje pravic potnikov v mestnem javnem prometu. Cilj nadgrajevanja sektorskih pobud in dopolnjevanja regulativnega pristopa Komisije je pripraviti sklop ambicioznih prostovoljnih zavez, vključno s kazalniki kakovosti, zavezami za varstvo pravic potnikov in oseb z zmanjšano mobilnostjo, ter skupno dogovorjenih pritožbenih postopkov in mehanizmov za poročanje .

Ukrep 5 – Izboljšana dostopnost za osebe z omejeno mobilnostjo

Invalidne osebe imajo enako pravico dostopa do sredstev javnega prevoza kot drugi ljudje, vendar pa v praksi pogosto nimajo na voljo enakega dostopa v zadostni meri ali pa jim včasih sploh ni omogočen. Velik napredek je bil na primer dosežen pri avtobusih z nizkim spustom. Druga sredstva javnega prevoza, kot na primer podzemna železnica, pa invalidnim osebam večinoma ostajajo nedostopna. Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov, ki so jo leta 2007 podpisale Evropska skupnost in vse države članice, vsebuje jasne obveznosti.

Člen 9 določa „pogodbenice (…) sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi invalidom zagotovijo, da imajo enako kot drugi dostop do (…) prevoza (…) v mestu in na podeželju“. Komisija bo sodelovala z državami članicami, da bi dosegla popolno skladnost s temi obveznostmi, in sicer z vključitvijo razsežnosti mobilnosti v mestih v strategijo EU o invalidnosti za obdobje 2010–2020 ter z razvojem ustreznih kazalnikov kakovosti in mehanizmov za poročanje. Spodbujala bo tudi nadaljnje ciljne dejavnosti v okviru sedmega okvirnega programa.

Ukrep 6 – Izboljšanje informacij o prometu

Komisija si bo v sodelovanju z izvajalci dejavnosti na področju javnega prevoza in javnimi organi prizadevala za olajšanje postopkov zagotavljanja informacij o prometu prek različnih medijev, vključno z informacijami o potrebah invalidnih oseb. Poleg tega bo podprla razvoj nacionalnih in regionalnih večmodalnih načrtovalcev poti in povezovanje med obstoječimi načrtovalci z namenom, da se uporabnikom zagotovi spletni portal potovanj z javnimi prevoznimi sredstvi za vso EU. Poseben poudarek bo na glavnih vozliščih v okviru omrežja TEN-T ter njihovih lokalnih in regionalnih povezavah.

Ukrep 7 – Dostop do zelenih območij

Komisija bo začela študijo o različnih pravilih za dostop za različna zelena območja v EU, da bi izboljšala znanje o tem, kako različni sistemi delujejo v praksi. Na podlagi rezultatov študije bo Komisija olajšala izmenjavo dobrih praks.

Ukrep 8 – Kampanja za spodbujanje trajnostnega vedenja v zvezi z mobilnostjo

Kampanje za izobraževanje, obveščanje in osveščanje javnosti imajo pomembno vlogo pri izgradnji nove kulture mobilnosti v mestih. Komisija bo še naprej podpirala organiziranje takšnih kampanj na vseh ravneh, tudi v okviru evropskega tedna mobilnosti. Za evropski teden mobilnosti bo Komisija optimizirala obstoječi sistem podeljevanja nagrad ter uvedla posebno nagrado za spodbujanje sprejemanja načrtov za trajnostno mobilnost v mestih.

Ukrep 9 – Vključitev energetsko učinkovite vožnje v programe usposabljanja voznikov

Energetsko učinkovita vožnja je že obvezen del usposabljanja in preverjanja poklicnih voznikov. Komisija bo znotraj regulativnega odbora o vozniških dovoljenjih z državami članicami razpravljala o tem, če bi bilo mogoče energetsko učinkovito vožnjo vključiti v vozniški izpit in kako to storiti, ter premislila o nadaljnjih ukrepih in jih ustrezno podprla. Ta tema bo tudi del naslednjega akcijskega programa za varnost v cestnem prometu.

Tema 3 – Zeleni mestni promet

Veliko mest po EU je uvedlo okolju prijazne politike. Z ukrepanjem na ravni EU je mogoče okrepiti trg za tehnologije novih, čistih vozil in alternativnih goriv. To predstavlja neposredno podporo industriji EU, spodbuja zdravo okolje in prispeva k okrevanju evropskega gospodarstva. Z uvedbo pravila, da morajo uporabniki plačevati zunanje stroške, ki jih povzročajo (okolje, zastoji in drugi stroški), po načelu odgovornosti povzročitelja, lahko internalizacija zunanjih stroškov uporabnike prevoznih sredstev spodbudi, da se sčasoma odločajo za čistejša vozila ali načine prevoza, da uporabljajo manj obremenjeno infrastrukturo ali da potujejo ob drugih urah. Pravila EU o pristojbinah za uporabo infrastrukture za težka tovorna vozila[20] ne preprečujejo nediskriminacijske uporabe regulatornih dajatev na urbanih območjih, da bi se zmanjšali zastoji v prometu in negativne posledice za okolje.

Ukrep 10 – Raziskovalni in predstavitveni projekti za vozila z manjšimi emisijami ali brez njih

Komisija bo še naprej podpirala raziskovalne in predstavitvene projekte, ki se financirajo iz sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj, da bi olajšala uvedbo alternativnih goriv in vozil z manjšimi emisijami ali brez njih na trg ter zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv. Primeri slednjega so pobuda CIVITAS[21] in projekti o uporabi vozil na vodikov, biogorivni in hibridni pogon v mestnem prometu.

V okviru evropskega načrta za oživitev gospodarstva je Komisija uvedla evropsko pobudo za zelene avtomobile[22]. V letu 2009 bo Komisija financirala nove projekte na področju električnih vozil, ki bodo vključevali akumulatorje, vozila in pomožno opremo na električni pogon ter informacijske in komunikacijske tehnologije. Med njimi pa bo tudi predstavitveni projekt o „elektromobilnosti“. Ta projekt bo osredotočen na električna vozila in z njimi povezano infrastrukturo v mestnih območjih ter bo povezoval nacionalne pobude in podprl standardizacijo infrastrukture za ponovno polnjenje.

Ukrep 11 – Spletni vodnik o čistih in energetsko učinkovitih vozilih

Komisija bo nadaljevala z razvojem spletnega vodnika o čistih in energetsko učinkovitih vozilih, vključno s pregledom trga, zakonodaje in shem pomoči. Zadevna spletna stran bo zagotavljala tudi podporo sistemu skupnih naročil za vozila za javne storitve, pri čemer se bo zaradi varovanja konkurence spremljal razvoj trga. Ta storitev bo olajšala izvajanje nove direktive o čistih in energetsko učinkovitih vozilih[23].

Ukrep 12 – Študija o urbanih vidikih internalizacije zunanjih stroškov

Ko bo oblikovan okvir EU za internalizacijo zunanjih stroškov, bo Komisija ob upoštevanju zaključkov iz razprave, ki jo je odprlo sporočilo o trajnostno usmerjeni prihodnosti prometa, začela metodološko študijo o mestnih vidikih internalizacije. Študija bo proučila uspešnost in učinkovitost različnih možnosti za določanje pristojbin, vključno z vprašanji izvajanja, kot so javna sprejemljivost, socialne posledice, izterjava stroškov, razpoložljivost inteligentnih prevoznih sistemov ter možnosti za uspešno povezovanje politik določanja pristojbin v mestih z drugimi ureditvami zelenih območij.

Ukrep 13 – Izmenjava informacij o mestnih sistemih za določanje pristojbin

Komisija bo olajšala izmenjavo informacij med strokovnjaki in pripravljavci politik o mestnih sistemih za določanje pristojbin v EU. Pri tem se bodo uporabili rezultati obstoječih pobud[24], nato pa se bodo vključile informacije o posvetovalnih postopkih, obliki sistema, zagotavljanju informacij državljanom, javni sprejemljivosti, stroških delovanja in prihodkih, tehnoloških vidikih in vplivu na okolje. Ugotovitve se bodo upoštevale pri delu Komisije v zvezi z internalizacijo zunanjih stroškov.

Tema 4 – Okrepljeno financiranje

Da bi trajnostna mobilnost v mestih obrodila sadove, so pogosto potrebne naložbe v infrastrukturo, vozila, nove tehnologije, izboljšane storitve itd. Večina stroškov se krije iz lokalnih, regionalnih ali nacionalnih virov. Lokalni viri finančnih sredstev so raznoliki in lahko vključujejo lokalne davke, plačila vozovnic za uporabo prevoza, parkirnine, pristojbine za uporabo zelenih območij in mestne sisteme za določanje pristojbin ter zasebna finančna sredstva. Glavni izzivi za prihodnost so v vse večji potrebi po financiranju kompleksnih sistemov prevoza in verjetnem zmanjšanju razpoložljivih javnih sredstev. Uporaba sredstev EU, vključno z instrumenti Evropske investicijske banke, lahko zagotovi precejšnje spodbude in odpre možnosti zasebnega financiranja. Kratkoročno lahko Komisija pomaga javnim organom in zainteresiranim udeležencem proučiti obstoječe možnosti financiranja in razviti inovativne sheme javnega in zasebnega partnerstva.

Ukrep 14 – Optimiziranje obstoječih virov financiranja

Zelo pomemben vir financiranja za naložbe v infrastrukturo in vozni park v EU so strukturni in kohezijski skladi, iz katerih se v trenutnem obdobju finančnega načrtovanja namenja 8 milijard evrov za čisti mestni prevoz. V poglavju o „prometu“ v sedmem okvirnem programu je trajnostna mobilnost v mestih prvič predstavljena kot prednostno področje. Poleg tekočih dejavnosti bo Komisija proučila nove ciljne dejavnosti raziskav in tehnološkega razvoja ter predstavitvene dejavnosti v zvezi z mobilnostjo v mestih.

Prav tako namerava Komisija še naprej podpirati STEER, podprogram znotraj programa „Evropa z inteligentno energijo“[25], ki obravnava energetske vidike prometa, in program URBACT[26]. V okviru programa podpore za politiko informacijske in komunikacijske tehnologije se lahko financirajo pilotni projekti, povezani z mobilnostjo v mestih. Po razpisu za zbiranje predlogov v letu 2008 so bila končno zagotovljena sredstva za financiranje ukrepov za mobilnost v mestih na prednostnih področjih zelene knjige o mobilnosti v mestih.

Ukrep 15 – Analiza potreb po financiranju v prihodnosti

Komisija bo še naprej finančno podpirala uspešno pobudo CIVITAS tudi po izteku tretje generacije projektov, ki so se začeli leta 2008. Sedaj proučuje najustreznejše načine za premik k naslednji stopnji pobude, tj. CIVITAS FUTURA. Prav tako bo v okviru celostnega razmisleka o naslednjem večletnem finančnem okviru preverila prihodnje potrebe po financiranju, ki so povezane z izboljševanjem mobilnosti v mestih.

Tema 5 – Izmenjava izkušenj in znanja

Komisija bo zainteresiranim udeležencem pomagala izkoristiti obstoječe izkušnje ter bo podprla izmenjavo informacij, zlasti o vzorčnih shemah, ki so bile razvite znotraj programov Skupnosti. Ukrepanje na ravni EU je lahko odločilnega pomena pri zagotavljanju zbiranja, izmenjave in primerjave podatkov, statistike in informacij. Teh trenutno ni, vendar so nujno potrebne za ustrezno oblikovanje politik, na primer o naročilih storitev javnega prevoza, internalizaciji zunanjih stroškov ali integriranem prometu in načrtovanju rabe tal. Prav tako lahko pomaga mestom, ki imajo manj izkušenj, znanja in finančnih sredstev, da izkoristijo prakse, ki so jih razvila mesta, ki so naprednejša na področju trajnostne mobilnosti v mestih, na primer na področju varnosti peščev in kolesarjev, kjer lahko izmenjava najboljše prakse pripomore k izboljšanju varnosti ranljivih uporabnikov cest na mestnih območjih.

Ukrep 16 – Posodobitev podatkov in statistik

Da bi odpravila pomanjkanje podatkov in statistike, bo Komisija začela študijo, kako izboljšati zbiranje podatkov za prevoz in mobilnost v mestih. Prav tako se bodo proučile povezave z obstoječimi dejavnostmi Skupnosti.

Ukrep 17 – Ustanovitev opazovalne skupine za mobilnost v mestih

Komisija bo ustanovila opazovalno skupino za mobilnost v mestih, ki bo namenjena zlasti strokovnjakom za promet v mestih, delovala pa bo v obliki virtualne platforme[27] za izmenjavo informacij, podatkov in statistik, spremljanje razvoja in lažjo izmenjavo najboljših praks. V okviru te platforme bo na voljo zbirka podatkov z informacijami o različnih preverjenih rešitvah, ki se že uporabljajo, ter o gradivu za izobraževanje in usposabljanje, programih za izmenjavo osebja in drugih podpornih orodjih. Ponudila bo tudi pregled zakonodaje EU in finančnih instrumentov v zvezi z mobilnostjo v mestih.

Ukrep 18 – Sodelovanje pri mednarodnem dialogu in izmenjavi informacij

Lokalni in regionalni javni organi se po vsem svetu srečujejo s podobnimi izzivi mobilnosti. Teme, kot so boj proti podnebnim spremembam, olajševanje mednarodne trgovine, varna dobava energije, prosti prometni tokovi in socialna pravičnost, imajo globalen pomen. Z uporabo obstoječih platform in finančnih mehanizmov bo Komisija olajšala dialog, programe tesnega medinstitucionalnega sodelovanja med mesti in izmenjavo informacij o mobilnosti v mestih s sosednjimi regijami in globalnimi partnerji. Najprej bo Komisija odprla Forum CIVITAS za mesta v vzhodnih sosedskih državah ter sredozemskih in afriških regijah[28]. Dolgoročno pa namerava Komisija to razsežnost vključiti v razvoj programa CIVITAS FUTURA ter proučiti dodatne namenske dejavnosti v sklopu sedmega okvirnega programa.

Tema 6 – Optimiziranje mobilnosti v mestih

Uspešno združevanje ter medsebojna povezljivost in povezovanje med različnimi prometnimi omrežji so bistvene značilnosti učinkovitega prometnega sistema. To lahko olajša prehod na okolju prijaznejše načine prevoza in učinkovito logistiko tovornega prometa. Cenovno dostopne in družinam prijazne prevozne rešitve so ključnega pomena za spodbujanje državljanov, da postanejo manj vezani na uporabo avtomobila, pogosteje uporabljajo javni prevoz, več hodijo in kolesarijo ter preskušajo nove oblike mobilnosti, kot so skupna uporaba avtomobilov in koles. Pri tem so lahko pomembna tudi alternativna prevozna sredstva, kot so električna kolesa, skuterji, motorna kolesa in taksiji. Upravljanje mobilnosti v podjetjih lahko vpliva na odnos zaposlenih do prevoza, tako da se njihova pozornost usmeri k trajnostnim oblikam prevoza. Delodajalci in javne uprave lahko ponudijo podporo s finančnimi spodbudami in predpisi glede parkiranja.

Ukrep 19 — Tovorni promet v mestih

Komisija namerava zagotoviti pomoč za optimalno učinkovitost mestne logistike, med drugim z izboljšanimi povezavami med prometom na dolge razdalje, medmestnim ter mestnim tovornim prometom, da bi bil zadnji del poti čim bolj učinkovit. Pri tem bo poudarek na boljši vključitvi tovornega prometa v lokalne politike in načrte ter na boljšem upravljanju in spremljanju prometnih tokov. V okviru svojih priprav bo Komisija v letu 2010 organizirala konferenco o tovornem prometu v mestih. Na konferenci se bo ocenilo tudi izvajanje pobud za mesta iz akcijskega načrta za logistiko tovornega prometa[29].

Ukrep 20 – Inteligentni prevozni sistemi za mobilnost v mestih

Komisija načrtuje zagotoviti pomoč o inteligentnih prevoznih sistemih za mobilnost v mestih kot dopolnitev akcijskega načrta Komisije o inteligentnih transportnih sistemih[30]. Tu gre, na primer, za elektronske sisteme izdajanja vozovnic in plačevanja, upravljanje prometa, potovalne informacije, ureditve dostopa in usmerjanje povpraševanja ter za priložnosti, ki jih odpira evropski satelitski navigacijski sistem Galileo. Za uvod bo Komisija začela študijo o izboljšanju medsebojne povezljivosti sistemov izdajanja vozovnic in plačevanja v različnih oblikah storitev in vrst prometa, vključno z uporabo pametnih kartic v mestnem prometu, pri čemer se bo osredotočila na pomembnejše destinacije v Evropi (letališča, železniške postaje).

4. Obeti za prihodnost

Komisija bo prevzela vodilno vlogo pri izvajanju akcijskega načrta. Nadaljevala bo dialog z različnimi zainteresiranimi stranmi in vzpostavila ustrezne usmerjevalne mehanizme, na primer prek skupne izvedenske skupine za promet in okolje[31]. Komisija bo leta 2012 ponovno pregledala izvajanje tega akcijskega načrta in ocenila, ali so potrebni nadaljnji ukrepi .

Priloga 1 — Pregled ukrepov za mobilnost v mestih

Ukrep | Št. |

Začetek v letu 2009 |

Pospeševanje prevzemanja načrtov za trajnostno mobilnost v mestih | 1 |

Izboljšanje informacij o prometu | 6 |

Dostop do zelenih območij | 7 |

Raziskovalni in predstavitveni projekti za vozila z manjšimi emisijami ali brez njih | 10 |

Spletni vodnik o čistih in energetsko učinkovitih vozilih | 11 |

Izmenjava informacij o mestnih sistemih za določanje pristojbin | 13 |

Optimiziranje obstoječih virov financiranja | 14 |

Ustanovitev opazovalne skupine za mobilnost v mestih | 17 |

Začetek v letu 2010 |

Promet za zdravo mestno okolje | 3 |

Platforma o pravicah potnikov v mestnem javnem prevozu | 4 |

Kampanja za spodbujanje trajnostnega vedenja v zvezi z mobilnostjo | 8 |

Vključitev energetsko učinkovite vožnje v programe usposabljanja voznikov | 9 |

Analiza potreb po financiranju v prihodnosti | 15 |

Posodobitev podatkov in statistik | 16 |

Sodelovanje v mednarodnem dialogu in izmenjavi informacij | 18 |

Začetek v letu 2011 |

Trajnostna mobilnost v mestih in regionalna politika | 2 |

Izboljšana dostopnost za osebe z omejeno mobilnostjo | 5 |

Študija o urbanih vidikih internalizacije zunanjih stroškov | 12 |

Začetek v letu 2012 |

Tovorni promet v mestih | 19 |

Inteligentni prevozni sistemi za mobilnost v mestih | 20 |

[1] Združeni narodi, World Urbanization Prospects: The 2007 Revision.

[2] Attitudes on issues related to EU Transport Policy. Flash Eurobarometer 206b, julij 2007.

[3] Sklepi predsedstva Evropskega sveta v Bruslju 8. in 9 marca 2007.

[4] COM(2009) 279.

[5] COM(2007) 551.

[6] Povzetek rezultatov posvetovanja je na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/transport/urban/urban_mobility/green_paper/green_paper_en.htm.

[7] INI/2008/2041.

[8] INI/2008/2217.

[9] TEN/320 - CESE 982/2008.

[10] CdR 236/2007.

[11] CdR 417/2008.

[12] http://www.ue2008.fr/PFUE/site/PFUE/lang/en/reunion_informelle_des_ministres_des_transports.html.

[13] Na primer z zagotavljanjem usklajenosti med načrti za trajnostno mobilnost v mestih in načrti za kakovost zraka, ki se oblikujejo v okviru zakonodaje EU za kakovost zraka.

[14] COM(2005) 718.

[15] www.eumayors.eu.

[16] Uredba (ES) št. 1370/2007 o javnem prometu ter direktivi o javnih naročilih 2004/17/ES in 2004/18/ES.

[17] Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu.

[18] COM(2008) 817.

[19] COM(2008) 816.

[20] Direktiva 1999/62/ES in predlog Komisije za revizijo direktive o pristojbinah za uporabo infrastrukture za težka tovorna vozila, COM(2008) 433.

[21] www.civitas.eu.

[22] http://ec.europa.eu/research/transport/info/green_cars_initiative_en.html.

[23] Direktiva 2009/33/ES.

[24] Npr. projekt www.curacaoproject.eu.

[25] http://ec.europa.eu/energy/intelligent/index_en.html.

[26] http://urbact.eu.

[27] Ob upoštevanju obstoječih pobud, na primer www.eltis.org.

[28] COM(2009) 301.

[29] COM(2007) 607.

[30] COM(2008) 886 .

[31] Pripravljen v okviru strategije Sveta o vključevanju okolja in trajnostnega razvoja v prometno politiko; dokument Sveta 11717/99 TRANS 197 ENV 335, 11. oktober 1999.

Top