52009DC0473

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 15.9.2009

COM(2009) 473 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

O RAZVOJU VIZUMSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA (VIS) V LETU 2008 (predloženo v skladu z obveznostjo iz člena 6 Odločbe Sveta 2004/512/ES)

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o razvoju vizumskega informacijskega sistema (VIS)

Poročilo o napredku v letu 2008 (COM(2009)473)

KAZALO

1. Uvod 3

2. Stanje projekta 3

2.1. Napredek v obdobju pregleda 3

2.1.1. Pravni okvir za sistem VIS 4

2.1.2. Sprememba časovnega načrta za sistem VIS 5

2.1.3. Razvoj centralnega sistema – rezultati 5

2.1.4. Razvoj sistema za ujemanje biometričnih podatkov (BMS) 6

2.1.5. Priprava lokacij in omrežje 6

2.1.6. Rezultati v zvezi s testiranji 7

2.1.7. Načrtovanje in sodelovanje na nacionalni ravni 8

2.1.8. Skupina Prijatelji sistema VIS 8

2.1.9. Uvedba sistema VIS na konzularnih predstavništvih in mejnih prehodih 9

2.2. Projektno vodenje s strani Komisije 9

2.2.1. Načrtovanje in proračun 9

2.2.2. Obvladovanje tveganja 10

2.2.3. Upravni odbor projekta 10

2.3. Sestanki odbora za SIS II 10

2.3.1. Odbor za SISVIS 10

2.3.2. Upravni odbor za spremembe 11

2.3.3. Svetovalna skupina za testiranje (TAG) 11

2.3.4. Skupina izvedencev za VIS Mail 11

3. Sklepne ugotovitve in možnosti za prihodnost 11

1. UVOD

To je poročilo o dejavnostih Komisije na področju razvoja vizumskega informacijskega sistema (VIS) v letu 2008 (od januarja do decembra 2008). Je peto poročilo o napredku[1], ki ga je Komisija predložila Svetu in Evropskemu parlamentu na podlagi člena 6 Odločbe Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS)[2]. V skladu z navedeno odločbo je Komisija ob podpori odbora za SIS II[3] odgovorna za razvoj sistema VIS, medtem ko so za prilagoditev oziroma razvoj nacionalnih sistemov odgovorne države članice. Leta 2007 je bil za pomoč Komisiji pri izvrševanju njenih izvedbenih pooblastil v zvezi z operativno fazo projektov SIS II in VIS ustanovljen odbor za SISVIS[4]. Prvi sestanek sestave VIS v odboru za SISVIS je potekal novembra 2008 po začetku veljavnosti Uredbe (ES) št. 767/2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS)[5].

2. Stanje projekta

2.1. Napredek v obdobju pregleda

Povzetek glavnih dejavnosti

Na koncu obdobja poročanja in po uspešno opravljenem testiranju ustreznosti (Factory Acceptance Test – FAT) je bilo predhodno testiranje skladnosti z več državami članicami v drugi fazi.

Med francoskim predsedstvom je bila za spremljanje nacionalnih projektov sistema VIS ter za povezavo na ravni ministrstev in izvedencev ustanovljena skupina „Prijatelji sistema VIS“, ki omogoča tudi natančno spremljanje razvoja sistema v državah članicah.

Marca 2008 je bil ustanovljen upravni odbor za spremembe, katerega naloga je ohranjati stabilnost specifikacij in zagotavljati nasvete glede kakršnih koli zahtevkov za spremembe, ki vplivajo na tehnične specifikacije sistema VIS.

Ustanovljena je bila tudi svetovalna skupina za testiranje, v okviru katere z državami članicami potekajo razprave in se sprejemajo odločitve glede vprašanj, povezanih s testiranji.

V obdobju poročanja je bilo predloženih več zahtevkov za spremembe sistema VIS in sistema za ujemanje biometričnih podatkov (BMS), ki naj bi se uvedle pred testiranjem operativnega sistema (Operational Systems Test – OST). Izkazalo se je, da je za uvedbo teh sprememb potrebno več časa. COREPER je upošteval nasvet skupine „Prijatelji sistema VIS“ in je decembra 2008 dal soglasje za preoblikovanje časovnega načrta za projekt VIS, ki bi upošteval te končne spremembe, vendar pa je poudaril, da mora sistem začeti delovati leta 2009[6].

2.1.1. Pravni okvir za sistem VIS

Čeprav je bil junija 2007 med Evropskim parlamentom in Svetom za pravosodje in notranje zadeve dosežen politični sporazum o „zakonodajnem svežnju za VIS“, ki ga sestavljata Uredba o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov o vizumih za kratkoročno bivanje med državami članicami[7] (Uredba VIS) ter sklep Sveta v okviru tretjega stebra[8], sta bila ta pravna instrumenta formalno sprejeta šele junija 2008, ko sta bila umaknjena dva parlamentarna pridržka.

Uredba (EC) št. 767/2008 določa namen in funkcionalnosti VIS ter s tem povezane odgovornosti za ta sistem. Določa tudi pogoje in postopke za izmenjavo podatkov o vlogah za izdajo vizumov za kratkoročno prebivanje ter o odločitvah, ki so s tem povezane, med državami članicami. Podatki za obdelavo v sistemu VIS vključujejo alfanumerične podatke, fotografije in prstne odtise prosilcev za vizum, ki zagotavljajo zanesljivo preverjanje in identifikacijo posameznikov.

Sklep Sveta 2008/633/PNZ se nanaša na dostop imenovanih organov držav članic in Europola do vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj.

Oba pravna instrumenta sta bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije 13. avgusta 2008 in sta začela veljati 2. septembra 2008.

Sprejetje navedenih pravnih instrumentov je pomenilo, da se lahko dokončno oblikujejo tehnične specifikacije ter da se lahko razvoj, ki temelji na politično dogovorjenem pravnem osnutku iz leta 2007, nadaljuje skladno z novim časovnim načrtom. Pred začetkom delovanja sistema VIS pa je treba spremeniti Skupna konzularna navodila[9] in Zakonik o schengenskih mejah[10], da bi se upoštevalo delovanje sistema VIS na konzularnih predstavništvih oziroma mejnih prehodih. Konec obdobja poročanja je bil dosežen politični dogovor o spremembi obeh pravnih instrumentov. V celem obdobju poročanja so potekale tudi razprave o predlogu za vizumski zakonik[11], ki pa še ni bil sprejet.

2.1.2. Sprememba časovnega načrta za sistem VIS

V skladu s spremenjenim časovnim načrtom, dogovorjenim septembra 2007, v katerem so upoštevane vse tehnične spremembe centralnega sistema, ki so posledica sprejetja pravne podlage, bi moral biti centralni sistem VIS operativen junija 2009. V celotnem obdobju poročanja so potekala prizadevanja za dosego tega roka, časovni načrt se je strogo upošteval in skoraj vsi mejniki so bili doseženi skladno z dogovorjenim načrtom. Države članice so med razpravami z izvedenci držav članic v okviru sestankov vodij nacionalnih projektov VIS in upravnega odbora za spremembe (glej poglavje 2.3) predložile številne zahtevke za spremembe[12], ki bi vplivale na razvoj sistema VIS in sistema za ujemanje biometričnih podatkov ter zahtevale posodobitev tehničnih specifikacij. Upravni odbor za spremembe je novembra priporočil uvedbo teh sprememb, preden sistem VIS postane operativen, in odbor za SIS II se je s tem pristopom strinjal. Po oceni glavnega izvajalca, odgovornega za razvoj sistema, bi bil zaradi uvedbe sprememb začetek delovanja sistema VIS za šest mesecev preložen, zato so bila priporočila upravnega odbora za spremembe in odbora za SIS II posredovana skupini „Prijatelji sistema VIS“ za razpravo in mnenje. Skupina je decembra na svojem prvem sestanku potrdila soglasno željo držav članic, da se te spremembe uvedejo, preden sistem VIS začne delovati. COREPER je na svojem zadnjem sestanku leta 2008 zaprosil Komisijo, naj pripravi natančen posodobljen časovni načrt za razvoj sistema VIS, ki bi vključeval zgoraj navedene spremembe in ki bi začetek delovanja prestavil na konec leta 2009.

2.1.3. Razvoj centralnega sistema – rezultati

V celotnem obdobju poročanja so potekale številne ponovitve glavnih rezultatov in testnih rezultatov[13]. Aprila so bile sprejete v celoti funkcionalne podrobne tehnične specifikacije in kontrolni dokument vmesnika (Interface Control Document – ICD)[14], osnova funkcionalnih in strukturnih specifikacij pa je bila zamrznjena. Kot je bilo načrtovano, je bila konec septembra predložena končna različica podrobnih tehničnih specifikacij (Detailed Technical Specifications – DTS), ki je obsegala funkcionalne specifikacije, arhitekturne vidike in tehnične specifikacije. Ker je bil leta 2008 dosežen dogovor o uvedbi zahtevanih sprememb, bo treba podrobne tehnične specifikacije in kontrolni dokument vmesnika posodobiti z upoštevanjem teh sprememb. Oktobra je bila državam članicam zagotovljena druga različica CD simulatorja, ki temelji na ICD/XSD 1.76 in vsebuje popravke po testiranju ustreznosti (FAT), ki je bilo uspešno izvedeno septembra.

2.1.4. Razvoj sistema za ujemanje biometričnih podatkov (BMS)

Ko je bil dosežen politični dogovor med Svetom in Evropskim parlamentom o Uredbi VIS in z njo povezani odločbi, je glavni izvajalec, odgovoren za razvoj sistema, analiziral dejavnosti za razvoj sistema, ki so potrebne, da bo VIS v celoti skladen s pravnim okvirom in da se pripravi njegova povezava s sistemom za ujemanje biometričnih podatkov. Potem ko je bila 1. aprila odpravljena prekinitev pogodbe za razvoj sistema za ujemanje biometričnih podatkov[15], je bilo okolje za ujemanje biometričnih podatkov priključeno k sistemu VIS, da bi se izvedlo testiranje ustreznosti (FAT).

Poleg tega so bili državam članicam takoj poslani paketi programske opreme za biometrične funkcionalnosti. Med letom so države članice prejele pakete programske opreme za naprave za odčitavanje prstnih odtisov in so pri uvedbi nacionalnih biometričnih podatkov začele uporabljati spletni portal sistema za ujemanje biometričnih podatkov. Leta 2008 so številne povabljene skupine večkrat obiskale predstavitve sistema za ujemanje biometričnih podatkov s simulacijo uporabe sistema VIS na konzularnih predstavništvih in mejnih prehodih. Delegacije držav članic, člani Evropskega parlamenta ter podpredsednik Komisije Barrot in člani njegovega kabineta so bili seznanjeni s praktičnimi vidiki in delovnim procesom pri vlogah za izdajo vizuma z biometričnimi podatki v vzorčnem okolju.

Leta 2008 je bil pripravljen osnutek izvedbenih ukrepov, v katerem so določene tehnične specifikacije za ločljivost ter uporabo prstnih odtisov za biometrično identifikacijo in preverjanje, ki dopolnjujejo minimalne specifikacije, določene v Odločbi Komisije 2006/648/ES. O teh izvedbenih ukrepih naj bi leta 2009 razpravljal odbor za SISVIS.

Prvi del testa sistemskih rešitev za sistem za ujemanje biometričnih podatkov je bil končan konec obdobja poročanja, testiranje točnosti in uspešnosti pa se bo nadaljevalo tudi v letu 2009. Nadaljevali so se priprave za nadaljnje testiranje in razvoj orodij. Na zadnjem sestanku vodij nacionalnih projektov VIS leta 2008 je bil oblikovan vodič najboljših praks v zvezi s prstnimi odtisi, ki se uporabljajo v sistemu za ujemanje biometričnih podatkov, ter razdeljen državam članicam.

2.1.5. Priprava lokacij in omrežje

Februarja sta bili na lokaciji v Strasbourgu (Francija) in v kraju Sankt Johann im Pongau (Avstrija) postavljeni centralna enota VIS in pomožna centralna enota VIS. Povezava med centralno enoto in pomožno centralno enoto je stekla 1. aprila, torej pred rokom, določenim v pogodbi. Postavitev programske opreme na obeh lokacijah se je začela po načrtu in je bila končana konec julija.

Postavitev omrežja se je začela januarja 2008, ko je bil vsem državam članicam poslan vprašalnik o pregledu lokacij. Marca je bilo končanih vseh 48 obiskov lokacij in celo pomlad je potekala dostava vezij, čeprav je bilo delo na šestih lokacijah na zahtevo držav članic začasno ustavljeno do konca leta. Kot je bilo načrtovano, je bila konec junija v celoti dokončana postavitev omrežja na lokacijah vseh držav članic razen štirih glavnih lokacij in petih pomožnih lokacij, ki v glavnem niso imele pripravljenega prostora.

Komisija je 17. junija 2008 sprejela Odločbo Komisije 2008/602/ES o določitvi fizične arhitekture in zahtev nacionalnih vmesnikov ter komunikacijske infrastrukture med centralnim vizumskim informacijskim sistemom (VIS) in nacionalnimi vmesniki za razvojno fazo.

2.1.6. Rezultati v zvezi s testiranji

V obdobju poročanja so potekale glavne priprave za testiranje centralnega sistema VIS in za testiranja z državami članicami, ki se bodo začela na začetku leta 2009. Države članice so aprila imenovale vodje testiranj. Določenih je bilo šest držav članic, ki bodo prve izvedle teste skladnosti in sodelovale pri testiranju operativnega sistema (OST)[16]. Za izvedbo testiranja ustreznosti začasnega sistema (Provisional System Acceptance Test – PSAT)[17] bo potrebnih še devet drugih držav. Države članice, ki bodo sodelovale pri testiranju operativnega sistema, so bile junija pripravljene na povezavo omrežja, nekatere pa so konec septembra, ko se je začelo predhodno testiranje skladnosti v okolju testiranja za sistem VIS, dokončale razvoj nacionalnega sistema. Od začetka oktobra okolje testiranja vključuje vse funkcionalnosti sistema za ujemanje biometričnih podatkov. Na koncu obdobja poročanja je šest držav, ki sodelujejo pri testiranju operativnega sistema, imelo osnovno povezljivost in se pripravljalo na izvedbo testov povezljivosti aplikacij. Tri države članice, ki sodelujejo pri testiranju operativnega sistema, so do konca leta 2008 uspešno opravile testiranje skladnosti. Vzporedno se je začelo funkcionalno testiranje testov sistemskih rešitev, ki jim je sledilo testiranje uspešnosti. Po odobritvi zahtevkov za spremembe bo narejen nov časovni razpored za nekatere faze testiranj. Po uvedbi zahtevanih sprememb bo izvedena druga ponovitev testov sistemskih rešitev (SST), ki ji bo takoj sledilo testiranje operativnega sistema in na koncu testiranje ustreznosti začasnega sistema, da bo sistem VIS konec decembra 2009 pripravljen za delovanje.

Januarja 2008 je bila predložena prva različica opisa zasnove testov (TDD) za testiranje ustreznosti (FAT), ki je bila tudi poslana državam članicam. Države članice so zagotovile primere za funkcionalno testiranje, ki bodo pozneje v tem letu vključeni v opis zasnove testov za testiranje ustreznosti. Testiranje ustreznosti se je začelo 6. avgusta in je bilo izvedeno v šestih ciklih do 29. septembra. Končna različica opisa zasnove testov za testiranje ustreznosti (2.0), ki je bila predložena oktobra, vsebuje popravke, narejene med testiranjem ustreznosti, in je bila osnova za pripravo funkcionalnih testov sistemskih rešitev.

Protokol testiranja skladnosti (CTP) je bil posodobljen skladno s politično dogovorjenim pravnim okvirom in združitvijo s sistemom za ujemanje biometričnih podatkov. Marca je bila predložena nova različica. Zadnja različica (2.10) je bila državam članicam na voljo aprila. Protokol testiranja skladnosti se uporablja kot referenčni dokument za podrobno navedbo testov skladnosti in za razvoj opisa zasnove testov za testiranje skladnosti (CT TDD). V opisu zasnove testov za testiranje skladnosti, ki je bil predložen oktobra, so podrobno opisani vsi testi v zvezi s testiranjem skladnosti, ki ga morajo države članice izvesti po testiranju ustreznosti. Julija je bila sprejeta različica 2.30 načrta testiranj.

Aprila je bil dostavljen prvi osnutek opisa zasnove testov za nefunkcionalne teste sistemskih rešitev. V formalnem obdobju pregleda, ki je trajalo več mesecev, so imele Komisija in države članice veliko pripomb na te rezultate. Predloženih je bilo nekaj vmesnih različic, vendar je bila septembra državam članicam poslana različica 1.00 osnutka opisa zasnove testov za teste sistemskih rešitev. V celotni drugi polovici leta so se pregledovale nefunkcionalne in funkcionalne različice, decembra pa so se začeli funkcionalni testi sistemskih rešitev. Če se bo v opisu zasnove testov ugotovilo kakšno koli odstopanje, bodo ti primeri ponovno izvedeni.

2.1.7. Načrtovanje in sodelovanje na nacionalni ravni

Službe Komisije so v okviru odbora za SIS II v obdobju poročanja organizirale deset sestankov delovne skupine za vodje nacionalnih projektov držav članic, da bi razpravljali o vprašanjih načrtovanja, tveganjih in dejavnostih na ravni centralnih in nacionalnih projektov. Ustanovljeni so bili tudi svetovalna skupina za testiranje (TAG) za podporo odboru za SIS II ter upravni odbor za spremembe in skupina izvedencev za VIS Mail, in sicer z namenom razpravljanja o posebnih vidikih v zvezi s testiranji, spremembami sistemskih specifikacij oziroma z razvojem komunikacijskega mehanizma VIS Mail.

Poleg razpoložljivosti centralnega sistema VIS je operativnost sistema odvisna predvsem od napredka nacionalnih projektov. Napredek se med državami članicami razlikuje zaradi različnih okoliščin na nacionalni ravni. Z mesečnim poročanjem držav članic za ta srečanja so se povečale kakovost, doslednost in uporabnost razpoložljivih informacij o nacionalnih projektih. Leta 2008 so države članice o napredku poročale v mesečnih poročilih o napredku, in sicer skladno s statusom, ki ga imajo kot države, ki sodelujejo pri testiranju operativnega sistema oziroma testiranju ustreznosti začasnega sistema, ali kot druge države članice. V poročilih se je napredek meril s šestimi mejniki, ki vključujejo pripravljenost za priključitev v omrežje in okolje testiranja, za izvedbo testov skladnosti, pripravo konzularnih predstavništev v severni Afriki in za izvedbo testiranja z VIS Mail. Službe Komisije so prejele tudi informacije o napredku na nacionalni ravni v državah, ki bodo schengenski pravni red začele v celoti izvajati pozneje. Večina držav članic je dosledno poročala, da napreduje po načrtu za dosego teh mejnikov, vendar je očitno, da imajo številne države članice težave pri razvoju svojih nacionalnih sistemov. Zaradi različne stopnje pripravljenosti med državami članicami obstaja tveganje, da nacionalni sistemi nekaterih držav članic ne bodo pripravljeni za izvedbo dejavnosti testiranja in za povezavo s centralnim sistemom v skladu z dogovorjenim časovnim načrtom.

2.1.8. Skupina Prijatelji sistema VIS

Na sestanku strateškega odbora za meje, priseljevanje in azil (SCIFA) septembra 2008 je bila ustanovljena skupina, v kateri so visoki uradniki držav članic, ki jih imenuje ustrezni minister, za spremljanje nacionalnih projektov sistema VIS do začetka njegovega delovanja. Ta skupina med drugim zagotavlja, da države članice naredijo vse potrebno za zagotovitev, da njihovi vizumski organi (ali druga država članica v njihovem imenu) skladno z regionalnim načrtom uvedbe sistema VIS zberejo podatke o vlogah za pridobitev vizuma in jih pošljejo v sistem VIS.

Prvi sestanek skupine je bil decembra v Parizu pod francoskim predsedstvom. Skupina je na njem razpravljala o štirih zahtevkih za spremembe, ki jih je treba uvesti pred testiranjem operativnega sistema, ter o konzularnem sodelovanju, regionalnem razvoju, organizaciji projekta in podpori državam članicam. Skupina je Coreperju svetovala, da odobri spremembe, ki so jih zahtevale države članice, če pred zagonom sistema VIS ne bo drugih zahtevkov. Zaradi tega se bo začetek izvajanja sistema VIS prestavil za šest mesecev. Skupina Prijatelji sistema VIS bo pomagala tudi pri usklajevanju regionalnega načrta uvedbe sistema VIS, poslovnih postopkov in organizacije delovnega procesa na konzularnih predstavništvih in mejnih prehodih, odnosov z javnostmi (z vsemi zainteresiranimi stranmi) ter statističnih podatkov in poročil. Prav tako bo skupina v sodelovanju s Komisijo tudi sestavila kontrolni seznam, s katerim bo spremljala dejavnosti držav članic, povezane s tehničnimi pripravami ter pripravami na konzularnih predstavništvih in mejnih prehodih.

2.1.9. Uvedba sistema VIS na konzularnih predstavništvih in mejnih prehodih

Države članice skladno z osnutkom spremembe Skupnih konzularnih navodil na konzularnih predstavništvih od prosilcev za vizum zberejo biometrične identifikatorje, ki zajemajo podobo obraza in deset prstnih odtisov. V okviru priprav na uvedbo sistema VIS na konzularnih predstavništvih se je v celotnem obdobju poročanja še naprej izvajal pilotni projekt za zajemanje, shranjevanje in potrjevanje biometričnih podatkov prosilcev za vizum (BIODEV II), ki je bil podaljšan do konca marca 2009. Podaljšanje projekta zajema polovico držav, ki so prvotno sodelovale pri projektu BIODEV II (Francija, Belgija, Nemčija in Avstrija). Dosedanji rezultati so pokazali, da pridobitev kakovostnih prstnih odtisov prosilcev za vizum zahteva znatno usposabljanje operaterjev in po možnosti večkratno ponovno zajemanje sklopov teh podatkov, da se zmanjša delež napak pri vnosu podatkov.

Države članice bi morale biti skladno s spremenjenim Zakonikom o schengenskih mejah pripravljene na uporabo sistema VIS za preverjanje vseh imetnikov vizumov na vseh zunanjih mejnih prehodih dvajset dni po zagonu sistema VIS v prvi konzularni regiji. V sklepih Sveta med predsedstvom Združenega kraljestva je bilo določeno, da je prva konzularna regija severna Afrika in da bi morala biti nato uvedba sistema VIS v regijah, ki se določijo, dokončana v dveh letih, pri čemer se vrstni red določi s postopkom komitologije.

2.2. Projektno vodenje s strani Komisije

2.2.1. Načrtovanje in proračun

V splošnem proračunu za leto 2008 so skupne odobritve za prevzem obveznosti znašale 20 milijonov EUR, od katerih je bilo 2 000 000 EUR predvidenih kot rezerva. Odhodki so v letu 2008 v glavnem zajemali pripravo dodatnih elementov za biometrične podatke, zunanjo pomoč za vodenje projekta in zagotovitev kakovosti, stroške izkoriščanja za razvojno fazo in spremembe sistema VIS (zaradi sprememb pravnih besedil in zahtevkov držav članic za spremembe). Do konca obdobja poročanja je bilo prevzetih 88,21 % vseh obveznosti za VIS in plačanih 95,13 % odobritev plačil. Proračunska vrstica za sistem VIS je 18 02 05.

Odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za leto 2008

Razpoložljive odobritve za prevzem obveznosti | Porabljeno | Skupaj % | Razpoložljive odobritve plačil | Porabljeno | Skupaj % |

18 745 376,30 EUR | 16 535 020,04 EUR | 88,21 % | 14 657 396,30 EUR | 13 943 795,81 EUR | 95,13 % |

2.2.2. Obvladovanje tveganja

V skladu z najboljšo prakso se projektna tveganja nenehno določajo, ocenjujejo in spremljajo na treh ravneh. Glavni izvajalec, odgovoren za razvoj sistema, ocenjuje tveganja za dejavnosti, ki jih krije njegova pogodba (razvoj centralnega sistema, zagotavljanje podpore in usposabljanja). Države članice spremljajo tveganje v zvezi z nacionalnimi projekti. Službe Komisije ocenjujejo tudi splošna projektna tveganja, vključno z, na primer, nalogami glavnega izvajalca, odgovornega za razvoj sistema, nacionalnimi projekti, pripravo operativnih lokacij in sprejetjem pravnih instrumentov. Tveganja so razdeljena na visoko, srednjo in nizko stopnjo. Komisija z državami članicami redno razpravlja o tveganjih na sestankih vodij nacionalnih projektov in v okviru upravnega odbora projekta.

V obdobju poročanja je bilo ugotovljeno, da je največje tveganje to, da glavni izvajalec, odgovoren za razvoj sistema, ne bi mogel izpolniti svoje naloge s potrebno stopnjo kakovosti in v dogovorjenem roku. Veliko tveganje pomenijo tudi morebitni dodatni zahtevki za spremembe in zamude v zvezi z nacionalnimi sistemi. Tretje veliko tveganje je možnost, da zaradi spremembe Skupnih konzularnih navodil pride do funkcionalnih sprememb sistema VIS. Druga tveganja, ki se nanašajo na glavnega izvajalca, odgovornega za razvoj sistema, vključujejo sinhronizacijo med fazami testiranja ter upravljanje različic med sistemom VIS in sistemom za ujemanje biometričnih podatkov. Tveganje, ki se nanaša na države članice, zadeva pripravljenost na faze testiranja. Komisija in glavni izvajalec, odgovoren za razvoj sistema, si v tesnem sodelovanju prizadevata za ublažitev teh tveganj in njihovega učinka na projekt.

2.2.3. Upravni odbor projekta

V letu 2008 se je upravni odbor projekta sestal desetkrat, da bi skupaj z zainteresiranimi stranmi v projektu, z glavnim izvajalcem, odgovornim za razvoj sistema, in izvajalcem za zagotavljanje kakovosti ter s predstavniki prejšnjih in prihodnjih predsedstev proučil vprašanja in tveganja v zvezi z vodenjem projekta.

2.3. Sestanki odbora za SIS II

Leta 2008 je bilo organiziranih sedem sestankov odbora za SIS II, na katerih so razpravljali o napredku pri razvoju sistema VIS.

Poleg rednih sestankov odbora za SIS II so službe Komisije ustanovile delovne skupine za sistem VIS, v katerih so izvedenci držav članic in vodje nacionalnih projektov, z namenom razpravljanja o natančnih tehničnih vprašanjih in zagotavljanja informacij o trenutnem stanju centralnega projekta (glej poglavje 2.1.7).

2.3.1. Odbor za SISVIS

Leta 2008 je bil ustanovljen odbor za SISVIS[18] za pomoč Komisiji pri izvrševanju njenih izvedbenih pooblastil v zvezi z operativno fazo projektov sistemov SIS II in VIS. Za razliko od odbora za SIS II ta projekta nista skupaj na dnevnem redu, pač pa se izvedenci držav članic sestajajo v različnih sestavah. Ko je začela veljati Uredba VIS, je bil organiziran prvi sestanek sestave VIS v odboru za SISVIS. Na tem sestanku, ki je bil novembra, se je razpravljalo o poslovniku in osnutku specifikacij VIS Mail. Zasedba bo tudi v letu 2009 pristojna za odločitve iz postopka komitologije, povezane z izvedbenimi pravili.

2.3.2. Upravni odbor za spremembe

Upravni odbor za spremembe je bil ustanovljen v obdobju poročanja kot svetovalna delovna skupina odbora za SISVIS (zasedba VIS). Sprejema priporočila o konfiguracijskem upravljanju sistema VIS v razvojni fazi, vključno s testiranjem, za naknadne razprave na sestankih vodij nacionalnih projektov sistema VIS ter bo odgovoren odboru za SISVIS (zasedba VIS).

2.3.3. Svetovalna skupina za testiranje (TAG)

Svetovalna skupina za testiranje je bil ustanovljena v obdobju poročanja kot svetovalna delovna skupina odbora za SISVIS (zasedba VIS). Svetovalna skupina za testiranje zagotavlja uporabo strukturiranega postopka za obravnavanje in reševanje vprašanj v zvezi s testiranji ter svetuje glede zaključka testiranja sistema VIS. Daje priporočila o testiranjih sistema VIS med vsemi fazami testiranja, zlasti če države članice pri tem neposredno sodelujejo.

2.3.4. Skupina izvedencev za VIS Mail

Za podporo izvajanju mehanizma za komunikacijo VIS (VIS Mail), ki bo uporabljal infrastrukturo VIS in bo sestavljen iz centralnega posredovalnika elektronske pošte ter nacionalnih poštnih strežnikov in aplikacij, je bila februarja v okviru sestanka vodij nacionalnih projektov sistema VIS ustanovljena neformalna skupina izvedencev za VIS Mail.

Skupina izvedencev za VIS Mail se sestaja mesečno, sodeluje pa vsaj deset držav članic. Po sprejetju načrta na visoki ravni in strategije za izvajanje VIS Mail je bil na sestanku vodij nacionalnih projektov aprila 2008 narejen osnutek specifikacij za VIS Mail. Končno različico osnutka so vodje nacionalnih projektov sistema VIS oktobra neformalno podprli. Osnutek odločbe o specifikacijah VIS Mail je bil predložen odboru za SISVIS (zasedba VIS), ki bo v začetku leta 2009 zaprošen za mnenje o odločbi.

Skupina je vzporedno z oblikovanjem specifikacij VIS Mail razpravljala o natančnem načrtu za izvajanje sistema. Dokumentacijo, ki jo države članice potrebujejo za testiranje, delno predloži izvajalec, odgovoren za centralni posredovalnik elektronske pošte (izvajalec omrežja sistema VIS), delno pa skupina izvedencev za VIS Mail. Delo Komisije in držav članic ob sodelovanju izvajalca omrežja podpira izvajalec za pomoč pri podpori in kakovosti.

3. SKLEPNE UGOTOVITVE IN MOžNOSTI ZA PRIHODNOST

Leto 2008 je zaznamovalo izvajanje novega časovnega razporeda na podlagi analize sprejetega pravnega okvira in uspešnosti dejavnosti, ki so potrebne za vključitev sistema za ujemanje biometričnih podatkov v sistem VIS. Večji del prizadevanj v obdobju poročanja se je nanašal na dokončanje tehničnih specifikacij sistema in pripravo rezultatov v zvezi s testiranji. Izvajala so se testiranja ustreznosti, ki so bila tudi uspešno opravljena, potekale pa so tudi priprave za testiranja skladnosti z državami članicami. Z ustanovitvijo skupine Prijatelji sistema VIS je bilo dodatno okrepljeno sodelovanje z državami članicami na politični ravni. Časovni razpored za sistem VIS, potrjen leta 2007, se je na centralni ravni upošteval in bi bil dosežen, če proti koncu leta ne bi prišlo do soglasnega zahtevka držav članic za uvedbo štirih sprememb. Te spremembe so zahtevale podaljšanje roka za začetek delovanja sistema za šest mesecev. Vse zainteresirane strani si ob tesnem sodelovanju prizadevajo za uresničitev tega cilja leta 2009.

[1] Za četrto poročilo glej Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o razvoju vizumskega informacijskega sistema (VIS) v letu 2007 (COM(2008) 714 konč, 10.11.2008).

[2] UL L 213 , 15.6.2004, str. 5.

[3] Okvir komitologije za projekta SIS II in VIS v fazi razvoja je določen v členu 5(1) Uredbe št. 2424/2001 (UL L 328, 13.12.2001, str. 4).

[4] Ustanovljen s členom 51(1) Uredbe (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II).

[5] Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).

[6] Za podrobnosti glej poglavje 2.1.2.

[7] Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).

[8] Sklep Sveta 2008/633/PNZ z dne 23. junija 2008 o dostopu imenovanih organov držav članic in Europola do vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj (Sklep VIS ) – dokument Sveta 11077/07.

[9] Predlog Uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o spremembi Skupnih konzularnih navodil o vizumih za diplomatsko-konzularna predstavništva glede uvedbe biometričnih podatkov, vključno z določbami o organizaciji sprejema in obravnavanja vlog za izdajo vizuma – Medinstitucionalna zadeva 2006/0088 (COD).

[10] Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 105, 13.4.2006, str. 1).

[11] Osnutek predloga za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o Vizumskem zakoniku Skupnosti (COM(2006) 403 konč.).

[12] Zahtevki za spremembe so se nanašali na uvedbo biometričnih podatkov v sistem VIS, in sicer vključitev možnosti preverjanja z uporabo manj kot štirih prstov in opustitve točne navedbe prsta (prstov), ki se uporabi za preverjanje v sistemu. Dva druga zahtevka za spremembo sta se nanašala na posodobitev matrice vloge končnega uporabnika za sistem VIS in na razširitev pravice do dostopa za organe 3. stebra skladno s Sklepom Sveta 2008/633/PNZ z dne 23. junija 2008.

[13] Glej poglavje 2.1.6.

[14] DTS različica 1.22 in ICD različica 1.72.

[15] Pogodba je bila leta 2007 prekinjena zaradi poznega sprejetja pravne podlage za sistem VIS, ki je vplivalo na splošni časovni načrt.

[16] Konec leta so bile te države naslednje: Estonija, Nemčija, Italija, Norveška, Slovenija in Švedska.

[17] Seznam držav, ki bodo sodelovale pri PSAT, je odvisen od napredka njihovih priprav. V času pisanja tega poročila so to bile Avstrija, Češka, Francija, Madžarska, Latvija, Litva, Portugalska, Slovaška in Španija.

[18] Ustanovljen s členom 51(1) Uredbe (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II).