52009DC0368

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 16.7.2009

COM(2009) 368 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Naključni ulovi kitov in delfinov v ribištvu: Poročilo o izvajanju nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 812/2004 in o znanstveni oceni učinkov uporabe zlasti zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež na kite in delfine v Baltskem morju, kot zahteva Uredba Sveta (ES) št. 2187/2005

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Naključni ulovi kitov in delfinov v ribištvu: Poročilo o izvajanju nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 812/2004 in o znanstveni oceni učinkov uporabe zlasti zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež na kite in delfine v Baltskem morju, kot zahteva Uredba Sveta (ES) št. 2187/2005

OZADJE

Uredba Sveta (ES) št. 812/2004

Uredba Sveta (ES) št. 812/2004[1] določa pravila za zmanjšanje naključnih ulovov kitov in delfinov z ribiškimi plovili. Uredba določa ribolovna območja z obvezno uporabo akustičnih odvračalnih naprav, znanih tudi kot brenčači, tehnične specifikacije in pogoje uporabe teh naprav ter območja, na katerih je potrebno izvajati programe o opazovanju na morju. Države članice so odgovorne za uporabo akustičnih naprav, za spremljanje njihove učinkovitosti in za izvajanje programov spremljanja v skladu s smernicami iz te uredbe.

Obveznosti poročanja

Člen 6 Uredbe (ES) št. 812/2004 določa, da morajo države članice Komisiji poslati izčrpno letno poročilo o izvajanju nekaterih določb Uredbe, med drugim „ocene skupnih naključnih ulovov kitov in delfinov v vsakem zadevnem ribolovu“.

V skladu s členom 7 navedene uredbe mora Komisija, potem ko prejme drugo letno poročilo držav članic, Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o dejavnostih te uredbe. Poročilo mora temeljiti na oceni poročil držav članic, ki jo izvedeta ICES in STECF.

Uredba Sveta (ES) št. 2187/2005

Uredba Sveta (ES) št. 2187/2005[2] vsebuje tehnične ukrepe za ohranitev ribolovnih virov v Baltskem morju.

Obveznosti poročanja

V skladu s členom 27 Uredbe (ES) št. 2187/2005 Komisija „najkasneje do 1. januarja 2008 zagotovi, da se opravi znanstvena ocena o učinkih uporabe zlasti zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež na kite in da se njene ugotovitve predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu“.

Združitev obeh poročil

Podatki, ki so potrebni za znanstveno oceno učinkov uporabe zlasti zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež na kite in delfine na podlagi Uredbe (ES) št. 2187/2005, so zelo podobni podatkom o naključnih ulovih iz programov o „opazovanju na morju“, ki so jih v skladu z Uredbo (ES) št. 812/2004 zbrale države članice. Še zlasti poročilo Komisije v skladu s členom 7 slednje Uredbe bo sestavljeno na podlagi poročil držav članic, ta pa bodo med drugim vsebovala ocene vseh naključnih ulovov kitov in delfinov v vsakem zadevnem ribolovnem območju. Obenem bodo poročila držav članic vključevala tudi oceno sklepov iz poročil znanstvenih opazovalcev ter vse ostale ustrezne informacije, vključno z morebitnimi raziskavami držav članic na področju zmanjševanja naključnega ulova kitov in delfinov na ribolovnih območjih. Obe poročili bi tako delno vsebovali iste informacije o naključnem ulovu kitov in delfinov z ribolovnimi orodji. Zato se je Komisija odločila združiti obe poročili, ki ju mora predložiti Evropskemu svetu in Parlamentu.

Potem ko je Komisija predhodno ocenila poročila držav članic, je v želji, da izboljša uporabo Uredbe, predlagala izvedbo delavnice o naključnih ulovih kitov in delfinov (24. in 25. marca 2009 v Bruslju). Sprejet je bil dogovor, da se sklepne ugotovitve delavnice vključijo v združeno poročilo, da bo to čim popolnejše ter bo vsebovalo vse razpoložljive informacije. Zaradi te okoliščine in ker so bila poročila nekaterih držav članic prejeta pozno, zahtevanega poročila ni bilo mogoče izdelati pravočasno v skladu z Uredbo (ES) št. 2187/2005.

VSEBINA IN METODOLOGIJA TEGA POROčILA

Komisija je prejela nacionalna poročila za leta 2004–2005 in 2006, ki so jih države članice predložile v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 812/2004. Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) ter Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) sta na zaprosilo analizirala zadevna nacionalna poročila glede njihove znanstvene vsebine in uresničevanja Uredbe (ES) št. 812/2004. To poročilo odraža njune sklepe.

ICES je na zaprosilo izvedel tudi znanstveno oceno učinkov uporabe zlasti zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež na kite in delfine v Baltskem morju. Rezultati zadevne ocene so vključeni v to poročilo skupaj z drugimi razpoložljivimi podatki o naključnih ulovih kitov in delfinov v Baltskem morju.

V okviru postopka za oceno izvajanja Uredbe (ES) št. 812/2004 je Komisija 24. in 25. marca 2009 v Bruslju organizirala delavnico. Glavni rezultati delavnice ter predlagani prihodnji ukrepi so prav tako predstavljeni v poročilu.

ANALIZA POROčIL DRžAV čLANIC O UREDBI (ES) šT. 812/2004

ICES[3] in STECF[4] sta v svojem pregledu nacionalnih poročil odkrila „precejšnje razlike v obliki in vsebini. Med državami članicami ni omembe vrednega sodelovanja. Večina v poročilih opisanih dosežkov je rezultat neodvisnih nacionalnih prizadevanj“. Kar zadeva podatke o naključnih ulovih, „je na voljo le malo najnovejših ocen o skupnem prilovu malih kitov in delfinov na posameznih ribolovnih območjih v evropskih vodah“3.

Komisija je sklenila, da prejeta nacionalna poročila večinoma ne ponujajo jasne slike o ukrepih, ki so jih države članice izvedle v skladu z Uredbo (ES) št. 812/2004. Samo nekatere države članice so med prednostne naloge postavile ublažitev naključnih ulovov kitov in delfinov. Francija in Združeno kraljestvo sta edini državi članici, ki sta zagotovili podatke o oceni skupnih letnih naključnih ulovov.

Komisija je ugotovila, da ima večina držav članic očitne težave z uresničevanjem Uredbe (ES) št. 812/2004, še posebej pri naslednjih zahtevah:

Obvezna uporaba akustičnih odvračalnih naprav. Tehnične specifikacije in pogoji uporabe

Države članice, ki so poročale o uporabi akustičnih odvračalnih naprav, znanih tudi kot brenčači, so ugotovile, da so te naprave zelo drage in tudi ne vedno učinkovite, kar pomeni, da lahko naprava, ki na nekatere vrste kitov in delfinov deluje kot odvračalna, s svojim signalom druge živali celo privablja. Ravnanje s takšnimi napravami je po poročanju držav članic problematično in ogroža varnost ribičev. Vendar nekatere države članice tudi izvajajo raziskovalne projekte, katerih cilj je razvoj učinkovitejših akustičnih odvračalnih naprav.

Komisija se zaveda, da uporaba brenčačev povzroča težave, in pozdravlja prizadevanja nekaterih držav članic pri njihovih raziskavah o brenčačih, tudi tistih držav članic, ki niso zavezane k uporabi teh naprav. Raziskave o učinkovitosti teh naprav ter drugi ukrepi za ublažitev še vedno potekajo tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Kot prednostno nalogo je treba postaviti raziskave in širjenje najboljših praks med različnimi državami članicami.

Ker so poročila držav članic o uporabi brenčačev nepopolna in nezadostna, razpoložljivi podatki pa prav tako pomanjkljivi, Komisija iz teh poročil ne more potegniti jasnega sklepa o učinkovitosti uporabe brenčačev, s katerim bi bilo mogoče zmanjšati naključne ulove kitov in delfinov.

Obvezno načrtovanje in izvajanje programov o opazovanju na morju ter spremljanje naključnih ulovov kitov in delfinov

Programi o opazovanju na morju se zaenkrat slabo uvajajo. Nekatere države članice trdijo, da nimajo zadostnih (finančnih ali človeških) virov za izvajanje takšnih programov oziroma s sprejetimi programi ne morejo pokriti vseh področij in podatkov, zato so poročila znanstvenih opazovalcev pogosto nepopolna. Med dvaindvajsetimi državami članicami jih je šest navedlo, da njihova ribiška dejavnost ne sodi v okvir Uredbe. Nekatere države članice so navedle podatke na podlagi raziskovalnih študij, ki potekajo na nacionalni ravni ali v okviru mednarodnih partnerstev. Druge države članice pridobivajo podatke od svojih nacionalnih pristaniških organov ali v pogovorih z ribiči. Le nekatere države so poročale o naključnih ulovih kitov in delfinov, zato je Komisija sklenila, da tako pomanjkljivi podatki ne ponujajo jasne slike o medsebojnih vplivih med ribištvom in populacijami kitov in delfinov. Komisija zato ne more izvesti izčrpne in objektivne analize naključnih ulovov kitov in delfinov v vodah Evropske unije.

Razprava

Poročanje o ukrepih, ki se izvajajo na podlagi Uredbe (ES) št. 812/2004, kaže, da si le redke države članice dovolj prizadevajo za uveljavitev te uredbe. Uresničevanje Uredbe od držav članic vsekakor zahteva veliko zavezo in trud, večina med njimi pa Uredbe iz zgoraj navedenih razlogov ni mogla upoštevati. Komisija ugotavlja, da je zavezanost za zmanjšanje nasprotij med ribištvom ter populacijami kitov in delfinov šele v začetni fazi.

Razlike med rezultati je mogoče razložiti z dejstvom, da so morale države članice to uredbo izvajati v različnih obdobjih na različnih območjih. Obenem so zaradi problemov, ki so neločljivo povezani z uporabo brenčačev, nekatere države članice zamujale z uporabo Uredbe. Namesto tega so sodelovale v različnih nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektih s ciljem izboljšanja tehnik in naprav za ublaževanje.

Komisija sofinancira številne projekte v okviru programa LIFE, ki je finančni instrument EU za podporo projektom ohranitve okolja in narave. Nekateri od teh projektov prispevajo k vzpostavljanju omrežja Natura 2000 v morskem okolju. V zadevnih projektih LIFE se pogosto obravnavajo načini, kako se izogniti naključnim ulovom morskih sesalcev ter kako jih zmanjšati ali drugače ublažiti.

Čeprav Uredba (ES) št. 812/2004 navaja ribolovna območja, katerim morajo države članice v zvezi z naključnim ujetjem in ubitjem kitov in delfinov posvetiti posebno pozornost, pa je treba obenem poudariti, da ukrepi za zmanjšanje učinka ribolova na vrste kitov in delfinov niso vezani samo na to uredbo. Države članice so že na podlagi člena 12 Direktive Sveta 92/43/EEG, t.i. Direktive o habitatih, zavezane, da z raziskavami ali potrebnimi ohranitvenimi ukrepi zagotovijo, da naključno ujetje in ubitje nima znatnega škodljivega vpliva na zadevno vrsto. Na podlagi Direktive o habitatih se vsem vrstam kitov in delfinov zagotavlja sistem stroge zaščite v njihovem naravnem območju razširjenosti. Države članice spremljajo stanje ohranjenosti kitov in delfinov ter vzpostavijo sistem za spremljanje naključnega ujetja in ubitja teh vrst. Obenem države članice v skladu s členom 6 sprejmejo ustrezne ukrepe, da na posebnih ohranitvenih območjih preprečijo slabšanje stanja habitatov vrst ter vznemirjanje vrst, za katere so bila območja določena. Številna takšna območja so bila določena za vrsti Phocoena phocoena in Tursiops truncatus .

ZNANSTVENA OCENA UčINKOV ZABODNIH MREž, ZAPLETNIH MREž IN TRISLOJNIH MREž NA KITE IN DELFINE V BALTSKEM MORJU

Vrsta morskega sesalca, ki se običajno pojavlja v Baltskem morju, je pristaniška rjava pliskavka ( Phocoena phocoena ). Populacija po ocenah znaša manj kot 1 000 primerkov[5]. Po poročilih držav članic v letih 2005 in 2006 na opazovanih ribolovnih območjih v Baltskem morju ni bilo naključnih ulovov kitov ali delfinov. Aprila 2008 je ICES Komisijo obvestil, da države članice niso zagotovile zadostnih podatkov za znanstveno oceno učinkov zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež na kite in delfine v Baltskem morju.

Očitno je, da manjkajo tudi drugi podatki o naključnih ulovih kitov in delfinov z ribolovnim orodjem v Baltskem morju. Razpoložljivi viri večinoma poročajo o nasedlih živalih z oznakami, kar zbuja sum, da so živali poginile v mrežah. Po poročilu v nedavni nemški študiji je leta 2007 na nemških obalah Baltskega morja nasedlo več kot 150 pristaniških rjavih pliskavk, pri čemer se je 47 % primerov štelo za naključne ulove ali domnevne naključne ulove[6]. Za popolno oceno učinkov zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež na naključne ulove kitov in delfinov v Baltskem morju podatki o nasedlih živalih ne zadostujejo, saj ne vsebujejo informacij o tem, kje in v kakšno orodje so bile živali ujete. Zato za zdaj ni mogoče potegniti točnih sklepov o učinkih zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež na kite in delfine v Baltskem morju.

Razprava

Trenutna populacija pristaniške rjave pliskavke v Baltskem morju je zaskrbljujoče nizka in šteje manj kot 1 000 primerkov5. Zgodovinska pričevanja tako o populaciji kot o stopnjah prilova kažejo, da je bila vrsta še do nedavnega številnejša ter razširjena v severnejši del Baltika[7],[8]. Z izjemo tveganja za osiromašeno genetsko raznovrstnost, ki omejuje zmožnost populacije za prilagoditev spremembam v okolju, so izlovljene populacije tudi bolj ranljive za naključne ulove kot zdrave populacije.

Razlogi za pomanjkanje podatkov o naključnih ulovih pristaniške rjave pliskavke v Baltskem morju so verjetno naslednji:

1. Majhna populacija baltske pristaniške rjave pliskavke.

2. Ribiči ne prijavijo ulova kitov ali delfinov. Poročila o nasedlih kitih in delfinih z oznakami v Baltskem morju namigujejo, da se prilovljene pristaniške rjave pliskavke mečejo nazaj v morje[9],[10].

Sklepi zadnjega načrta za obnovitev staleža baltske pristaniške rjave pliskavke na podlagi sporazuma ASCOBAN5 (Ohranitev malih kitov in delfinov v Baltskem in Severnem morju) potrjujejo te domneve: „Ob izredno nizki gostoti pristaniške rjave pliskavke ribiči redko opazijo ali ulovijo to žival… in (ribiči) težko sprejmejo trditve znanstvenikov ali okoljevarstvenikov, da prilov resno ogroža populacijo te vrste. Brez zmanjšanja prilova bo pristaniška rjava pliskavka ostala redka (zaradi česar bo težko pridobiti boljše ocene razširjenosti), prilov bo še naprej majhen (zaradi česar bo težko v celoti oceniti odstranjevanje), ribiči pa bodo nejeverni do sporočila, da prilov ogroža ohranjanje pristaniške rjave pliskavke“. Zaradi tega bi bilo zelo nespametno sklepati, da pomanjkanje poročil o prilovu pomeni, da prilov ne predstavlja težave.

DELAVNICA O IZVAJANJU UREDBE (ES) šT. 812/2004

Komisija se zaveda težav, ki so neločljivo povezane z izvajanjem Uredbe (ES) št. 812/2004, in namerava izboljšati stanje. Zato je v Bruslju 24. in 25. marca 2009 organizirala delavnico na to temo. Namen delavnice je bil zbrati podatke, pripraviti vsebinsko podlago za premisleke ter določiti nadaljnje ukrepe v zvezi z Uredbo (ES) št. 812/2004. Program je vseboval naslednje točke:

- Komisija predstavi oceno štirih let izvajanje Uredbe (ES) št. 812/2004;

- stanje populacij kitov in delfinov v vodah EU;

- pregled izvajanja Uredbe v različnih morskih območjih EU;

- zadnji znanstveni in tehnični napredki pri akustičnih odvračalnih napravah in drugih ukrepih za ublažitev.

Med udeleženci na delavnici so bili predstavniki nacionalnih uprav, predstavniki regionalnih svetovalnih svetov in Svetovalnega odbora za ribištvo in ribogojstvo (ACFA), znanstveniki ter obe službi Komisije, ki sta pristojni za zadevno področje.

Nekateri glavni rezultati delavnice so naslednji:

- Treba je izboljšati poznavanje razširjenosti in porazdeljenosti kitov in delfinov v vodah po vsej EU. Na delavnici se je obenem pokazalo, da pojavnost kitov in delfinov niha.

- Udeleženci so se strinjali, da so brenčači učinkovita odvračalna naprava za pristaniško rjavo pliskavko. Treba pa je izboljšati tehnične in praktične vidike njihove uporabe, ne da bi pri tem ogrozili varnost ribičev. Ribiči bi morali sodelovati v celotnem procesu od preizkusa do praktične uporabe teh naprav. Potekajo tudi raziskave o drugih blažilnih napravah in tehnikah. Če se bodo izkazale kot učinkovite, je treba preučiti druge možnosti poleg brenčačev.

- Obravnavati bi bilo treba uporabo blažilnih naprav in programov o opazovanju za plovila, manjša od 12 m in 15 m.

- Nekatere države članice so bile sposobne uvesti programe o opazovanju na morju v skladu s specifikacijami iz Uredbe (ES) št. 812/2004. Rezultati so pokazali, da je točnost podatkov, kot jo zahteva Uredba, zelo dvoumna in da jo je pri redkih prilovljenih vrstah včasih nemogoče doseči.

- Programi o opazovanju bi morali biti učinkovitejši, kar pomeni, da bi morali omogočiti opazovanje v okviru več uredb ter združevanje nacionalnih podatkovnih naborov. Premisliti je treba tudi o opazovanju območij, na katerih je uporaba brenčačev obvezna.

- Treba je izboljšati sodelovanje z industrijo ribištva z namenom, da se okrepijo informacije o izvajanju ukrepov za zmanjšanje naključnih ulovov kitov in delfinov ali drugih skupin živali, za katere ni komercialnega interesa.

SKLEPNE UGOTOVITVE IN PRIHODNJI UKREPI

Sklepi temeljijo na analizi nacionalnih poročil, rezultatih delavnice o izvajanju Uredbe (ES) št. 812/2004 (glej točko 5) in sklepih z znanstvene ocene o učinkih uporabe zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež na kite in delfine v Baltskem morju. Čeprav je bilo število naključnih ulovov v vodah EU po poročilih večine držav članic nizko ali sploh nično, znanstveni dokazi iz programov o opazovanju na morju ali post mortem analize nasedlih živali še naprej kažejo na konflikt med kiti in delfini ter ribiči. Podatki o populacijah kitov in delfinov so razdrobljeni in stanje populacije je še vedno nejasno.

Komisija ugotavlja, da so si nekatere države članice zelo prizadevale za pravilno izpolnjevanje Uredbe (ES) št. 812/2004, a obenem priznava, da nekatere države članice zaostajajo. Čeprav Komisija priznava možne razloge za kasnejšo spremembo Uredbe, pa za zdaj še ni bilo doseženo polno izvrševanje Uredbe v vseh državah članicah, zato tudi ni bilo mogoče oceniti učinka sedanjih ukrepov za ublažitev naključnih ulovov kitov in delfinov. Najboljše prakse, ki so bile predstavljene na delavnici, kažejo, da je v sedanjih okoliščinah mogoče doseči dobre rezultate. Uredba omogoča prožnost, ki jo je treba v celoti izkoristiti.

Ker je treba zmanjšati učinek ribolova na populacije kitov in delfinov v vodah EU, Komisija poziva države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za boljše izvajanje Uredbe (ES) št. 812/2004. Komisija želi obenem poudariti obveze držav članic v okviru Direktive o habitatih, da bodo spremljale naključno zajetje in ubitje vseh kitov in delfinov ter preprečile negativen vpliv naključnega zajetja in ubitja na populacije. V tem smislu morajo države članice sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito populacij kitov in delfinov tudi v zvezi z drugimi ribolovnimi dejavnostmi in drugimi področji, kjer so naključni ulovi problematični, Uredba (ES) št. 812/2004 pa jih ne ureja.

Kot nadaljnji ukrep po delavnici bo Komisija skrbno preučila naslednje glavne točke:

- v celoti uporabiti prožnosti na podlagi Uredbe (ES) št. 812/2004 kot odgovor na težave v zvezi s programi o opazovanju, orodji in območji;

- vključiti Črnega morja v Uredbo (ES) št. 812/2004;

- spodbuditi države članice, naj razširijo sedanje programe o opazovanju in po vzoru nekaterih držav članic vključijo opazovanja v zvezi z naključnimi ulovi kitov in delfinov;

- spodbuditi razpravo o ukrepih za ublažitev z gospodarskim sektorjem v okviru regionalnih svetovalnih svetov (RACs);

- določiti izmerljive cilje za najvišje sprejemljive ravni naključnih ulovov pri različnih populacijah kitov in delfinov.

Da bi uskladila informacije, o katerih poročajo države članice, bo Komisija obenem ponovno pregledala obliko poročanja, kot jo je podal ICES[11] in popravil STECF[12], ter poskrbela, da bi bila na voljo državam članicam. Od prihodnjega leta dalje Komisija od vseh zadevnih držav članic pričakuje popolna nacionalna poročila z vsemi potrebnimi podatki, kot to zahteva Uredba, ter vsemi drugimi ustreznimi podatki iz člena 6(2).

Tudi Skupnost mora podrobneje obravnavati kritično stanje baltske pristaniške rjave pliskavke in preučiti s tem povezane ukrepe. Po zadnjem nasvetu ICES bo „za najboljša prizadevanja pri ohranitvi kitov in delfinov najverjetneje treba vključiti zainteresirane strani“3. Komisija se s takšnim pristopom strinja in želi spodbuditi države članice in združenja zainteresiranih strani, naj preučijo možne načine za zmanjšanje naključnih ulovov pristaniške rjave pliskavke v Baltskem morju na minimum. Da bi izboljšala trenutno znanje, je Komisija nedavno objavila razpis za izvedbo študije o zbiranju podatkov o „prilovu kitov in delfinov v Baltskem morju, Kattegatu ter Øresundu in Beltih”.

[1] Uredba Sveta (ES) št. 812/2004, sprejeta aprila 2004, o podrobnih pravilih v zvezi naključnimi ulova kitov in delfinov pri ribolovu in o spremembi Uredbe (ES) št. 88/98.

[2] Uredba Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Soundu, spremembah Uredbe (ES) št. 1434/98 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 88/98.

[3] Mnenje ICES iz leta 2008. 1.5.1.2 Položaj malih kitov in delfinov ter prilov v evropskih vodah (dokument je dostopen na spletu).

[4] 28. POROčILO S PLENARNEGA ZASEDANJA ZNANSTVENEGA, TEHNIčNEGA IN GOSPODARSKEGA ODBORA ZA RIBIšTVO (PLEN-08-02) (dokument je možno dobiti na zahtevo).

[5] ASCOBAN, Načrt za obnovo staleža baltske pristaniške rjave pliskavke. Osnutek z 8. aprila 2009.

[6] Poročilo ICES WKFMMPA za leto 2008 ICES CM 2008/MHC:11 Poročilo z delavnice o upravljanju ribištva v zaščitenih morskih območjih.

[7] Koschinski, S (2002) Current knowledge on harbour porpoises (Phocoena phocoena) in the Baltic Sea (Sedanje znanje o pristaniški rjavi pliskavki (Phocoena phocoena) v Baltskem morju). Ophelia.

[8] Lindroth, A (1962) Baltic salmon fluctuations 2: porpoise and salmon. Reports of the institute of the Swedish Freshwater Research Drottningholm (Nihanja populacije baltskega lososa 2: rjava pliskavka in losos. Poročila inštituta Švedskega organa za sladkovodne raziskave v Drottingholmu).

[9] Siebert U. et al (2006) A decade of harbour porpoise occurrence in German waters – analyses of aerial surveys, incidental sightings and strandings ( Deset let pojavljanja pristaniške rjave pliskavke v nemških vodah – analize področnih raziskav, naključnih zapažanj in nasedanj ). Journal of Sea research.

[10] Švedska zvezna agencija za ohranitev narave in Švedski odbor za ribištvo (2008) Akcijski načrt za ohranitev pristaniške rjave pliskavke za obdobje 2008–2013.

[11] Predlog ICES je na voljo na spletni strani ICES.

[12] Na voljo pod točko 3.6.6. poročila z 28. plenarnega zasedanja Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (PLEN-08-02).