52009DC0303

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 26.6.2009

COM(2009) 303 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju, delovanju in učinkovitosti domene .eu najvišje ravni

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju, delovanju in učinkovitosti domene .eu najvišje ravni (Besedilo velja za EGP)

1. OZADJE

Cilj uvedbe domene .eu najvišje ravni (Top Level Domain – TLD) je, da se osebam s stalnim prebivališčem, organizacijam in podjetjem Skupnosti zagotovi posebna vsesplošna evropska identiteta v internetu.

Namen tega poročila je obvestiti Evropski parlament in Svet o izvajanju, učinkovitosti in delovanju domene .eu TLD, kot določa člen 8 Uredbe (ES) št. 733/2002[1].

Poročilo obravnava zlasti najnovejši napredek v zvezi z domeno .eu TLD, ki se je dosegel od sprejetja prejšnjega poročila dne 6. julija 2007[2] do 31. marca 2009.

2. OKVIR DOMENE .EU

2.1. Pravni okvir

Podlaga za pravni okvir domene .eu sta zgoraj navedena Uredba (ES) št. 733/2002 o izvajanju domene .eu TLD in Uredba Komisije (ES) št. 874/2004 z dne 28. aprila 2004 o pravilih javnega reda. Ta dva instrumenta dopolnjuje več odločb Komisije o izbiri in imenovanju Registra. Register je oblikoval številna upravna pravila, ki urejajo njegovo dnevno poslovanje pri registraciji domenskih imen.

Da bi se uvedba regulativnega postopka s pregledom ustrezno upoštevala, je bila Uredba (ES) št. 733/2002 spremenjena z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008.

Romunija in Bolgarija sta k Evropski uniji pristopili 1. januarja 2007 in sta zato imeli možnost registrirati domenska imena, ki so bila že rezervirana zanju. Za zagotovitev pravne jasnosti je bila Priloga k Uredbi Komisije (ES) št. 874/2004, vključno s seznamom domenskih imen po državah in državami, ki jih lahko registrirajo, spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1255/2007.

Komisija je prav tako ugotovila, da je treba Uredbo Komisije (ES) št. 874/2004 spremeniti zaradi prilagoditve zahtevam IDN v okviru domene .eu.

2.2. Osnovna načela

Pravni okvir za domeno .eu določa ločevanje dolžnosti med Komisijo in Registrom .eu. Register .eu je nepridobitna organizacija, ki upravlja in vodi domeno .eu TLD neodvisno v skladu z načeli o nevmešavanju, samoupravljanju in samourejanju[3]. Komisiji je bila zaupana splošna nadzorna vloga. Vendar Komisija ni pristojna za sprejemanje odločitev o posebnih domenskih imenih in tudi ni pritožbeni organ za odločitve, ki jih sprejme Register.

Poleg tega temelji domena .eu TLD na modelu register – registrator, v skladu s katerim je Register odgovoren za upravljanje domene .eu TLD, vključno z vzdrževanjem pomembnih podatkovnih zbirk, akreditirani registratorji pa delujejo kot agenti, ki ponujajo registrantom svoje registracijske storitve. Register ne sme delovati kot registrator[4]. Ta pristop spodbuja konkurenčnost na trgu domenskih imen, na katerem je cilj registratorjev razširiti ponudbo, da bi pokrili različne potrebe registrantov in hkrati zagotovili konkurenčne cene.

2.3. Register

Evropski register za internetne domene (EURid), ki je nepridobitna organizacija s sedežem v Diegemu v Belgiji, je Komisija imenovala kot Register domene .eu TLD v skladu z razpisom za prijavo interesa z dne 21. maja 2003[5].

EURid je bil ustanovljen aprila 2003. Njegovi člani so organizacije, ki upravljajo nacionalne TLD za Belgijo, Italijo, Švedsko, Češko republiko in Slovenijo ter tudi ISOC-ECC (usklajevalni svet evropskega združenja Internet Society) in Businesseurope (konfederacija evropskih industrijskih zvez).

Kot je določeno v Uredbi (ES) št. 733/2002[6], je Komisija 12. oktobra 2004 z EURid podpisala pogodbo o koncesiji za storitve (pogodba) za pet let z možnostjo podaljšanja[7].

Komisija je 12. decembra 2008 v imenu Evropske skupnosti z EURid podpisala dodatno pogodbo, ki zagotavlja podaljšanje sedanje pogodbe za nadaljnjih pet let, tj. do 12. oktobra 2014. Dodatna pogodba bo začela veljati ob izteku veljavnosti sedanje pogodbe, tj. 12. oktobra 2009.

3. REGISTRACIJA IN UPORABA DOMEN .EU

Učinkovitost sistema domen .eu TLD je mogoče meriti na podlagi dveh meril: števila registriranih domenskih imen in učinkovitosti Registra.

3.1. Število registriranih domenskih imen

Domena .eu v svetovnem okviru

Za javno registracijo je bila domena .eu TLD dostopna od 7. aprila 2006. Tri leta pozneje je bilo registriranih več kot tri milijone domen .eu. Domena .eu je tako postala četrta najbolj priljubljena koda države TLD v Evropi in deveta najbolj priljubljena TLD na svetu. Ti podatki poudarjajo, da je javnost vedno bolj naklonjena domeni .eu.

Med evropskimi domenami ccTLD imajo več registracij od domene .eu le domene najvišje ravni z državno kodo za Nemčijo (.de), Združeno kraljestvo (.uk) in Nizozemsko (.nl). Na svetovni ravni imajo več registracij le naslednje generične TLD: .com, .net, .org, .info in tudi kitajska ccTLD (.cn) ter tri zgoraj navedene evropske ccTLD (glej Prilogo 1).

Razčlenitev po državi registranta

Večina domen .eu je registriranih v najbolj poseljenih državah ter v državah z močno tradicijo registriranja in uporabe domen. Največje povpraševanje po domenskih imenih .eu je v Nemčiji (30 % domen .eu), na Nizozemskem (14 %), v Združenem kraljestvu (12 %), Franciji (8 %) in na Poljskem (6 %)[8] (glej Prilogo 2).

Rast

Po izrazitem povečanju števila registracij domenskih imen v začetni fazi leta 2006 se je domena .eu TLD utrdila, njene stopnje rasti pa so podobne stopnjam rasti drugih evropskih ccTLD (+11 % leta 2007 in +11 % leta 2008). Razloga za tako rast sta dva: (i) število registracij novih domen se po koncu faze sončnega vzhoda postopno zmanjšuje na normalno raven, (ii) medtem ko se začetno zelo visoke stopnje podaljšanja več kot 80 % domen približujejo industrijskemu povprečju (trenutno 72 %).

Čeprav je bila 22-odstotna splošna rast registracij v obdobju 2006–2008 zadovoljiva, je bila rast posebej izrazita na Poljskem (+149 %), v Litvi (+142 %), Luksemburgu (+95 %) in na Irskem (+94 %) (glej Prilogo 3).

Hkratna rast števila registracij domene .eu in drugih evropskih TLD

Omeniti je treba, da rast števila registracij domene .eu sovpada s povečanjem števila nacionalnih domenskih imen v večini držav članic. Leta 2008 je bila na primer rast števila registracij nemške domene najvišje ravni (.de) 7-odstotna, domene .uk (Združeno kraljestvo) približno 11-odstotna, domene .nl (Nizozemska) pa 18-odstotna. To je v skladu s ciljem domene .eu TLD, da se osebam s stalnim prebivališčem v EU zagotovi možnost resnične evropske identitete v internetu kot dopolnitev in ne zamenjava obstoječih kod države TLD (ccTLD) v EU.

3.2. Uporaba domen .eu

Registracija in uporaba

Trend, da se domene .eu, potem ko so registrirane, tudi uporabljajo, je vse pogostejši v nasprotju z registriranjem kot zgolj previdnostnim ukrepom.

Domenska imena .eu postajajo reden pojav v evropskem kibernetskem prostoru in na elektronskem trgu. Domena .eu je priljubljena zlasti pri malih in srednje velikih podjetjih. Poleg tega velike in znane organizacije ter tudi nevladne organizacije in osebe s stalnim prebivališčem v EU vse pogosteje uporabljajo domenska imena .eu, ki jih registrirajo[9].

Celotna spletna stran institucij EU in njihovi elektronski naslovi so bili preusmerjeni na domeno .eu 9. maja 2006. Od takrat dalje institucije EU vsem osebam s stalnim prebivališčem v Evropi, organizacijam in podjetjem ponujajo enoten dostop v okviru .eu TLD: http://europa.eu.

Poleg evropskih organov uporabljajo domenska imena .eu vse pogosteje tudi institucije in agencije, programi in projekti, ki jih financira Evropska unija. Uradna spletna stran švedskega predsedstva EU je registrirana pod domenskim imenom .eu: www.se2009.eu.

Poleg tega je raziskava, ki jo je izvedel Register, pokazala, da približno 80 % vseh domenskih imen .eu vodi do delujoče spletne strani ali elektronskega poštnega strežnika[10]. Med delujočimi spletnimi stranmi je le ena petina strani samodejno preusmerila obiskovalca na drugo stran ali URL; ti podatki kažejo, da se domenska imena .eu dejavno uporabljajo v veliki večini primerov.

Ozaveščanje in podoba

V primerjavi z večino drugih evropskih ccTLD, ki so bile uvedene v devetdesetih letih 20. stoletja, se domena .eu obravnava kot nova domena. Zato ni presenetljivo, da domena .eu v smislu dojemanja zaostaja za drugimi TLD. Raziskava, ki jo je izvedel Register[11], je pokazala, da 79 % internetnih uporabnikov v Evropi pozna pojem TLD in domenskih imen ter da 63 % uporabnikov ve za obstoj domene .eu“. Med internetnimi uporabniki jih 45 % ve, da lahko kot osebe s stalnim prebivališčem v EU registrirajo domeno .eu, pri čemer jih 11 % razmišlja o možnosti, da bi registrirali domensko ime v okviru te TLD.

Opozoriti je treba, da imajo domene .eu dober ugled: po še eni raziskavi[12], ki se je izvedla v imenu EURid, uporabniki domene .eu ne dojemajo le kot resnično evropsko identiteto v internetu, ampak tudi menijo, da so domene .eu inovativne in sodobne.

4. USPEšNOST REGISTRA

4.1. Storitve in pristojbine

V zadnjih dveh letih si je Register prizadeval za dodatno izboljšanje svojih storitev za registratorje. Register zagotavlja storitve za registratorje v vseh uradnih jezikih Evropske unije. Poleg sedeža v Diegemu (Belgija) je EURid odprl podružnice v Stockholmu, Pragi in Pisi, da bi bil še bližje registratorjem.

Ker domene .eu trži približno 1 000 akreditiranih registratorjev domene .eu, je ključna redna izmenjava med Registrom in registratorji, ki Registru zagotavlja vpogled v potrebe in razvoj trga. Zato sta bila ustanovljena dva posvetovalna organa, ki ju sestavljajo predstavniki registratorjev, in sicer Svetovalni odbor registratorjev in Svet za zahteve registratorjev. Svetovalni odbor registratorjev svetuje upravnemu odboru EURid v zvezi s poslovnimi vprašanji, Svet za zahteve registratorjev pa je osredotočen na tehnične zadeve. Poleg tega je začel Register septembra 2008 neprekinjeno izvajati podporne storitve za skupnost registratorjev in tako zagotovil stalno podporo.

Storitve, ki jih zagotavlja Register za registratorje, so zadovoljive: glede na raziskavo, ki se je izvedla v imenu Registra, je bilo več kot 90 % registratorjev, ki so se odzvali, zadovoljnih ali zelo zadovoljnih s podporo EURid, pri čemer jih je 86 % menilo, da registracijskega sistema ni treba izboljšati[13]. Kljub temu bi registratorji želeli izboljšanje na nekaterih področjih, kot so postopki za trgovanje in prenose domenskih imen ter sledenje spremembam, ki se izvedejo zaradi sistemskih posodobitev.

EURid je aprila 2007 sprejel kodeks ravnanja, na katerega se lahko registratorji prostovoljno naročijo. Naročniki se strinjajo, da bodo ravnali v skladu s pogoji iz listine kodeksa, zaradi česar imajo pravico do uporabe uradnega logotipa naročnika kodeksa ravnanja, ki jim omogoča, da se odlikujejo kot ponudniki najboljših storitev.

Pristojbine in cene

Komisija je spremljala veleprodajne registracijske pristojbine za domeno .eu, pri čemer je upoštevala finančni položaj Registra in tudi celotni okvir TLD. Zaradi velikega zanimanja za domeno .eu in velikega števila registracij je Register uspešno znižal veleprodajne registracijske pristojbine: 1. januarja 2007 sta se registracijska pristojbina in pristojbina za letno obnovitev znižali z 10 EUR na 5 EUR; dodatno znižanje na 4 EUR je začelo veljati 1. februarja 2008. Komisija bo še naprej spremljala razmere in predlagala, naj Register preuči možnost dodatnega znižanja, če in ko je to izvedljivo[14].

Opozoriti je treba, da Register zaračuna veleprodajno pristojbino akreditiranim registratorjem domene .eu, ki nato določijo lastne maloprodajne cene za registrante. Veliko registratorjev združi svoje storitve, tako da vključijo na primer paketa spletnega gostovanja in elektronske pošte. Danes je najnižja dejanska maloprodajna cena za domensko ime v okviru domene .eu približno 5 EUR, ki gotovo ni višja od najnižje tržne cene za domene .com, .net, .uk, .de in druge glavne domene najvišje ravni.

4.2. Finančna vzdržnost

Komisija je spremljala finančni položaj Registra, ki je ključni sestavni del vzdržnosti domene .eu. Ker je bila registracija obsežnejša od pričakovane, se je ustvaril prihodek, ki je do zdaj presegal stroške. Komisija se je na ta dosežek odzvala v skladu z ustreznimi določbami pravnega okvira in pogodbo.

Komisija je zahtevala, da EURid vnaprej redno in vsako leto določi in načrtuje svoje naložbe ter ustrezno raven rezerv. Register v ta namen vsako leto zadrži del presežka, ostanek pa se prenese v proračun Skupnosti.

Komisija je hkrati zahtevala, da Register stalno analizira možnost znižanja veleprodajne registracijske pristojbine (glej zgoraj). Tako znižanje je nujno za priznavanje nižjih stroškov za vsako domensko ime zaradi vse večjega števila registracij. Poleg tega je znižanje pristojbine najboljši način za omejitev prenosljivega presežka z namenom, da sredstva ostanejo pri imetnikih domenskega imena.

Opozoriti je treba, da morajo za zagotovitev finančne vzdržnosti Registra letni prihodki vedno pokriti letne izdatke in sredstva, potrebne za naložbe in rezerve, tudi če se število registracij – ali rast registracij – zmanjšuje. V skladu z načelom razumnosti se morajo pristojbine znižati po znižanju stroškov in ne pred tem.

Zaradi tega pristopa je Register postopno znižal veleprodajno pristojbino v skladu z vse večjim številom registracij, vendar z zakasnitvijo. Zato se je znižal tudi presežek, ne da bi ogrozil finančno vzdržnost. Leta 2006 je presežek znašal 11,3 milijona EUR, od katerih je bilo 8,9 milijona EUR prenesenih v proračun Skupnosti. Leta 2007 je bil presežek 10,9 milijona EUR, od katerih je bilo prenesenih 6,9 milijona EUR. Predhodni podatki za leto 2008 kažejo, da bo presežek približno 5 milijonov EUR, od katerih bo Register v proračun Skupnosti prenesel približno 4 milijone EUR. Zneski, ki se ne prenesejo v proračun Skupnosti, se vložijo v večjo kakovost storitev ali uporabijo za oblikovanje ustreznih rezerv.

Dejavnosti Registra so tako v obdobju poročanja temeljile na zanesljivi finančni podlagi. Poslovni prihodki so presegli poslovne stroške, presežki pa so bili zadostni za kritje potreb naložb in obveznosti.

4.3. Neprekinjeno poslovanje in prilagodljivost

V zadnjih dveh letih je Register dodatno posodabljal svoje tehnične sisteme. Eden od ključnih izzivov je bil izboljšati odpornost z zagotovitvijo presežka vseh ključnih dejavnosti. V tem smislu posodablja Register zrcalno spletno mesto, ki se upravlja v Pragi in ki omogoča popolno podvajanje funkcij glavnega spletnega mesta.

Poleg tega je Register uvedel tehnologijo za pošiljanje komur koli (anycast), ki omogoča razširjanje dvojnikov imenskih strežnikov domene .eu po vsem svetu. S preprečitvijo, da bi neuspeh na enem mestu ogrozil celotno infrastrukturo Registra, se bo zagotovila večja stabilnost, če se povezava enega od teh strežnikov prekine ali če strežnik postane nedosegljiv. Z omrežjema za pošiljanje komur koli, ki ju uporablja EURid, upravljata dva različna ponudnika podpore za pošiljanje komur koli. S to heterogenostjo se še dodatno krepita stabilnost in vzdržljivost domene .eu.

Kot zahteva Pogodba, je Register pripravil načrt neprekinjenega poslovanja, vključno z analizo glavnih funkcij Registra ter s tem povezanimi tveganji in protiukrepi. Vključuje tudi načrt kriznega upravljanja ter scenarije in postopke za neprekinjeno poslovanje, ki zadevajo posamezne vrste nevarnosti.

Revizijo načrta neprekinjenega poslovanja je izvedel neodvisni revizor. Namen te ocene je bil preveriti načrtovanje neprekinjenega poslovanja EURid na podlagi najboljše industrijske prakse. Poročilo potrjuje, da se EURid ukvarja z izvajanjem ukrepov za neprekinjeno poslovanje, pri čemer navaja, da postopek še ni dokončan.

Poleg tega je EURid obvestil Komisijo o svojih ukrepih za izboljšanje zanesljivosti svojih operacijskih sistemov s povečanjem odpornosti in uspešnosti podatkovne zbirke in storitev registracije.

4.4. Spori o domenskih imenih

Zaradi morebitne znatne tržne vrednosti nekaterih domenskih imen so pravni spori na tem področju pogosti.

Alternativni postopek za reševanje sporov

Pravni okvir domene .eu zajema alternativni postopek reševanja sporov (ADR) za reševanje sporov o domenskih imenih na podlagi .eu TLD. Sistem zagotavlja postopkovna jamstva za zadevne stranke in se uporablja brez poseganja v kateri koli sodni postopek, ki ga je morda sprožila katera koli zainteresirana stranka proti imetniku domenskega imena ali odločitvi Registra.

EURid je imenoval praško arbitražno sodišče pri Gospodarski zbornici Češke republike in Kmetijski zbornici Češke republike (češko arbitražno sodišče), da zagotovi alternativni postopek za reševanje sporov o domenskih imenih .eu. V skladu s pravnim okvirom domene .eu se lahko spori o domeni .eu v okviru sistema ADR sprožijo zaradi (i) nepoštenosti ali neprimernih registracij tretjih strank ali (ii) proti odločitvam, ki jih sprejme Register. Spori se lahko vložijo v katerem koli uradnem jeziku EU.

Raven pristojbin za postopke ADR temelji na načelu kritja stroškov. Pristojbine ADR so se od leta 2006 večkrat znižale in znašajo najmanj 1 300 EUR[15], zaradi česar se ugodno primerjajo s pristojbinami, ki jih zaračunajo podobni arbitražni organi[16].

Število primerov ADR, ki so bili sproženi na češkem arbitražnem sodišču, se je bistveno zmanjšalo, tj. s približno 200 primerov na četrtletje v letu 2006 na približno 25 primerov na četrtletje v tem letu. V začetni fazi je bila večina sporov sproženih proti Registru (približno 73 %), medtem ko so bili ostali primeri sproženi proti imetnikom domenskega imena .eu. Razmere so se medtem spremenile; zdaj je večina primerov sproženih proti imetnikom domenskega imena .eu. To potrjuje, da je začetno veliko število sporov o domenskih imenih zadevalo registracije v obdobju sončnega vzhoda, v katerem so pritožniki izpodbijali odločitve Registra s sklicevanjem na potrditev prednostnih pravic imetnikov domenskega imena .eu[17].

Sodni primeri v zvezi z domnevnimi neprimernimi registracijami domenskih imen

EURid je stranka v sodnih primerih, ki jih obravnavata nacionalni sodišči v Belgiji in Grčiji. Ti primeri zadevajo domnevno skladiščenje domenskih imen[18].

V enem primeru je belgijsko sodišče izdalo predhodno odredbo, v kateri je zahtevalo, da EURid ponovno omogoči približno 74 000 domenskih imen, in naložilo kazen 25 000 EUR za domensko ime na uro zamude. EURid je upošteval odredbo z izjemo 20 domenskih imen, ker so bila v postopkih ADR. Zato so se bančni računi EURid blokirali za znesek 4 190 000 EUR (kar je 1 % terjane kazni). Postopek še vedno poteka, pri čemer do zdaj ni bilo še nobenega zaslišanja v glavni zadevi.

4.5. Primeri, ki jih obravnava Sodišče Evropskih skupnosti

Kar zadeva primere v zvezi z domeno .eu, ki jih obravnava Sodišče Evropskih skupnosti in v katerih je stranka Komisija, je Sodišče prve stopnje leta 2007 v zadevi „Galileo“, v kateri se je izpodbijala upravičenost do rezervacije imena „galileo.eu“ za uporabo institucij in organov Skupnosti, zavrnilo zahtevek kot nesprejemljiv (T-46/06). V pritožbi, ki je bila vložena zoper sklep Sodišča prve stopnje v tej zadevi, je Sodišče Evropskih skupnosti potrdilo sodbo Sodišča prve stopnje (C-483/07).

V drugi zadevi „Inet Hellas“, ki jo Sodišče prve stopnje še vedno obravnava, izpodbija pritožnik razlago Uredbe Komisije (ES) št. 874/2004 v zvezi s prepovedjo registracije domenskih imen z dvema črkama, ki predstavljajo države, ki niso članice EU (T-107/06).

Poleg tega je Oberster Gerichtshof v Avstriji na Sodišče Evropskih skupnosti naslovil vprašanja za predhodno odločanje v zvezi z razlago Uredbe (ES) št. 874/2004 (C-569/08). Zadeva še vedno poteka.

4.6. Internacionalizirana domenska imena (IDN)

Registracija domenskih imen v okviru domene .eu TLD je zdaj mogoča le z uporabo znakov v standardni latinični pisavi, tj. črk od „a“ do „z“, številk od „0“ do „9“ in znaka „-“[19].

Pravni okvir za domeno .eu določa, da se internacionalizirana domenska imena (IDN) uvedejo takoj, ko je to tehnično mogoče[20]. Ker je registracija takih domenskih imen v okviru TLD zdaj mogoča, pripravlja EURid uvedbo IDN v okviru domene .eu TLD, kar bo omogočilo uporabo diakritičnih znakov, kot je „é“, „ö“, „ç“ ali „č“, in nelatiničnih pisav.

Po prilagoditvi pravnega okvira zaradi upoštevanja zahtev IDN[21] se pričakuje, da se bodo IDN v okviru domene .eu TLD uvedla v letu 2009.

5. SKLEPNE UGOTOVITVE

Domena .eu najvišje ravni je tri leta po uvedbi postala za Evropejce cenjena možnost pri izbiranju identitete v internetu. Z več kot tremi milijoni domenami je domena .eu presegla pričakovanja in je dobro uveljavljena med najpomembnejšimi desetimi svetovnimi TLD. Po začetnem velikem številu registracij je trend, da se domene .eu, potem ko so registrirane, tudi uporabljajo, vse pogostejši v nasprotju z registriranjem kot zgolj previdnostnim ukrepom, ki čaka na poznejšo odločitev o njihovi uporabi. Danes podjetja, organizacije in posamezniki vse pogosteje sprejemajo domenska imena .eu zaradi edinstvene koristi, ki jo ponujajo. Število spornih domenskih imen se stalno zmanjšuje, sistem ADR pa je učinkovit pri varovanju pravic registrantov. Poleg tega deluje Register nemoteno in v skladu z najboljšimi industrijskimi praksami.

Kljub temu se bo Register v prihodnjih letih soočil z vrsto izzivov. Najbolj neposredni mejnik bo uvedba IDN.

Poleg tega bi lahko skorajšnja uvedba novih generičnih TLD in negotovo gospodarsko okolje omejilo rast registracij domen .eu. Zato je potreben proaktiven strateški pristop. Register si mora prizadevati zlasti za dodatno ozaveščanje o obstoju domene .eu TLD in krepitev spoznavanja te domene. Tako se bo povečalo število registracij in spletnih strani .eu, ki jih bodo po možnosti sprejeli priznana podjetja in organizacije.

Ob upoštevanju dinamičnih značilnosti okolja TLD mora Register še naprej ohranjati ter širiti dialog in izmenjave z internetno skupnostjo. Tako bo lahko Register ugotovil pomembne tržne novosti in še naprej sprejemal najboljše prakse. Komisija bo nadaljevala z natančnim spremljanjem razvoja domene .eu TLD, pri čemer bo zagotovila izpolnjevanje potreb oseb s stalnim prebivališčem v EU, organizacij in podjetij EU.

PRILOGE

PRILOGA 1: DESET NAJVEČJIH DOMEN NAJVIŠJE RAVNI PO ŠTEVILU REGISTRIRANIH DOMENSKIH IMEN (MAREC 2009)

TLD | Število registriranih domen |

.com | 79 439 607 |

.cn | 13 854 687 |

.de | 12 652 025 |

.net | 12 099 536 |

.org | 7 472 142 |

.uk | 7 382 123 |

.info | 5 137 681 |

.nl | 3 285 095 |

.eu (*) | 3 049 034 |

.biz | 2 025 576 |

Vir: http://domainsinfo.fr/.

(*) Število registracij za domeno .eu se posodablja vsak dan na strani:http://www.eurid.eu/sl/o-nas/dejstva-podatki/statisticni-podatki.

PRILOGA 2: ŠTEVILO DOMEN .EU PO DRŽAVAH STALNEGA PREBIVALIŠČA REGISTRANTOV (MAREC 2009)

Država | Število domen .eu, marec 2009 |

Avstrija | 74 767 |

Belgija | 92 404 |

Bolgarija | 9 578 |

Ciper | 53 051 |

Češka republika | 82 020 |

Danska | 45 167 |

Estonija | 8 179 |

Finska | 14 876 |

Francija | 251 744 |

Nemčija | 930 467 |

Grčija | 25 169 |

Madžarska | 29 148 |

Irska | 59 612 |

Italija | 166 454 |

Latvija | 7 166 |

Litva | 9 416 |

Luksemburg | 27 256 |

Malta | 2 916 |

Nizozemska | 415 474 |

Poljska | 176 328 |

Portugalska | 11 789 |

Romunija | 20 204 |

Slovaška | 18 609 |

Slovenija | 6 385 |

Španija | 70 390 |

Švedska | 81 979 |

Združeno kraljestvo | 377 820 |

Vir: EURid.

PRILOGA 3: RAST ŠTEVILA DOMEN .EU PO DRŽAVAH STALNEGA PREBIVALIŠČA REGISTRANTOV V OBDOBJU 2006–2008

Država | Rast števila domen .eu, 2006–2008* |

Avstrija | +27 % |

Belgija | +23 % |

Bolgarija** | +58 % |

Ciper | –41 % |

Češka republika | +65 % |

Danska | +18 % |

Estonija | +43 % |

Finska | +57 % |

Francija | +56 % |

Nemčija | +19 % |

Grčija | +44 % |

Madžarska | +32 % |

Irska | +94 % |

Italija | +14 % |

Latvija | 0 % |

Litva | +142 % |

Luksemburg | +95 % |

Malta | –85 % |

Nizozemska | +36 % |

Poljska | +149 % |

Portugalska | –2 % |

Romunija** | +40 % |

Slovaška | +74 % |

Slovenija | +71 % |

Španija | +33 % |

Švedska | –10 % |

Združeno kraljestvo | –14 % |

EU | +22 % |

* Od 31. decembra 2006 do 31. decembra 2008.

** Podatki za Bolgarijo in Romunijo veljajo za obdobje 2007–2008, ker se je registracija domen .eu začela po njunem pristopu k EU 1. januarja 2007.

Vir: EURid.

[1] Uredba (ES) št. 733/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. aprila 2002 o izvajanju domene .eu najvišje ravni (UL L 113, 30.4.2002, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Prvi del (UL L 311, 21.11.2008, str. 1).

[2] COM(2007) 385 konč. (UL C 191, 17.8.2007, str. 17)http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2007:0385:FIN:SL:PDF.

[3] Glej uvodno izjavo 9 Uredbe (ES) št. 733/2002.

[4] Člen 3(4) Uredbe (ES) št. 733/2002.

[5] Odločba Komisije 2003/375/ES z dne 21. maja 2003 o imenovanju Registra domene .eu najvišje ravni (UL L 128, 24.5.2003, str. 29).

[6] Člen 3(1) navaja: „Pogodba med Komisijo in Registrom mora biti časovno omejena in obnovljiva.“

[7] Za dodatne informacije o EURid glej http://www.eurid.eu/content/view/12/26/lang,en/.

[8] Zadnji podatki z razčlenitvijo po državah so na voljo na strani:http://www.eurid.eu/sl/novinarsko-sredisce/dejstva-podatki.

[9] Primeri dejavne uporabe domenskih imen .eu so na strani: http://www.eurid.eu/sl/novinarsko-sredisce/zakaj-eu.

[10] Http://www.eurid.eu/files/2007_q1_report.pdf.

[11] http://www.eurid.eu/sl/content/two-thirds-online-europeans-are-aware-eu.

[12] Https://www.centr.org/main/4607-CTR/version/default/part/AttachmentData/data/Admin14%20-%20Linden-%20.eu%20branding%20study.pdf.

[13] http://www.eurid.eu/sl/content/eu-registrars-are-generally-satisfied-eurid-give-some-suggestions-improvements.

[14] Člen 4(2)(c) Uredbe (ES) št. 733/2002 določa, da „Register […] nalaga pristojbine, neposredno povezane z nastalimi stroški“. Poleg tega je v členu I(I)(6) pogodbe o koncesiji za storitve navedeno, da „se v primeru zabeleženja presežka, ki se ne vloži v večjo kakovost storitev, tak presežek prenese v proračun Skupnosti vsako leto, v katerem se presežek pojavi. Prouči se potreba po zagotovitvi ustrezne rezerve za poslovanje.“

[15] Vir: Češko arbitražno sodišče: http://adr.eu/arbitration_platform/fees.php.

[16] Pristojbine, ki jih zaračuna Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO), znašajo najmanj 1 500 USD (http://www.wipo.int/amc/en/domains/fees/index.html).

[17] Kot določa Uredba Komisije (ES) št. 874/2004, imajo imetniki prednostnih pravic, ki jih priznava ali vzpostavlja nacionalna zakonodaja in/ali zakonodaja Skupnosti, in javni organi koristi od določenega časovnega obdobja („obdobja sončnega vzhoda“), v katerem je registracija njihovih domenskih imen izključno rezervirana za te imetnike prednostnih pravic in javne organe.

[18] Skladiščenje domenskih imen je praksa, pri kateri nekateri registratorji pridobijo nadzor nad domenskimi imeni, zato da so njihovi imetniki ali da jih „skladiščijo“ za lastno uporabo in/ali dobiček. Skladiščnik poskuša običajno preprodati domensko ime po višji ceni.

[19] Glej tudi pogoje EURid, razdelek 2.2: http://www.eurid.eu/files/trm_con_SL.pdf.

[20] Člen 6 Uredbe Komisije (ES) št. 874/2004 določa, da „[r]egister opravlja registracijo domenskih imen v vseh abecednih znakih uradnih jezikov, če so na voljo ustrezni mednarodni standardi.“

[21] UL L xxx, xx.xx.2009 (še ni objavljeno).