52009DC0116

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 13.3.2009

COM(2009) 116 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Strategija za raziskave, razvoj in inovacije na področju IKT v Evropi: kako do izboljšav? {SEC(2009) 289}

V tem sporočilu je predlagana strategija, s katero naj bi Evropa dosegla industrijsko in tehnološko vodstvo na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), privabila več naložb in strokovnega znanja s področja IKT ter zagotovila, da razvoj IKT v celoti koristi njenemu gospodarstvu in družbi.

Namen strategije je povečati prizadevanja na področju raziskav in inovacij IKT glede na evropska sredstva in doseči najboljši možni učinek v današnjem gospodarskem okviru. Je del priprav za evropski načrt za inovacije in raziskave, ki vključuje glavne tehnologije prihodnosti, vključno z IKT, kot je pozval Evropski svet[1].

IKT KOT OSNOVA PRI IZOBLIKOVANJU VREDNOT IN DRUžBENO-GOSPODARSKEGA RAZVOJA

IKT zagotavljajo pomembne infrastrukture in orodja za pridobivanje, delitev in širitev znanja. Povečujejo inovativno zmogljivost vseh sektorjev in prispevajo več kot 40 % skupne rasti produktivnosti[2].

Svetovni trg IKT je trenutno vreden 2 bilijona EUR in vsako leto zraste za 4 %. Evropa ima 34-odstotni delež, vendar dodana vrednost sektorja IKT predstavlja zgolj 23 % skupne vrednosti[3]. Sektor predstavlja 4,5 % evropskega BDP ali celo več, če štejemo tudi dodano vrednost IKT v ostalih sektorjih.

IKT so nepogrešljive tudi pri reševanju evropskih družbenih izzivov. Zagotavljajo npr. enkratne odzive na vedno večje potrebe, ki jih prinašajo trajnostno zdravstveno varstvo in prijetno staranje, večja varnost in zasebnost, gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika in pametni promet.

Pomembnost IKT se odraža v proračunskih sredstvih, namenjenih za raziskave in razvoj po vsem svetu, kjer IKT običajno predstavljajo več kot 30-odstotni delež[4]. To tudi potrjuje, da smo še vedno v začetni razvojni fazi IKT.

Če želi biti Evropa danes konkurenčna v svetovnem merilu, mora stalno povečevati solidno osnovno znanje s področja IKT, oblikovati razvoj IKT in čim prej najbolje uporabiti inovacije IKT.

POTREBA PO STRATEGIJI

Na poti iz gospodarske recesije

IKT zagotavljajo pomembna orodja za odpravo trenutne gospodarske upočasnitve[5], za uvedbo stabilnih gospodarstev, ki omogočajo večjo učinkovitost v našem javnem sektorju in zmanjšujejo naraščajoče stroške, povezane npr. s staranjem, energijo in okoljem.

Trenutna gospodarska kriza lahko izpodkoplje zadnje dosežke pri zasebnih naložbah v raziskave in razvoj IKT. Zato je toliko pomembnejše zagotoviti, da javne politike ustvarijo ustrezne pogoje za ohranitev in celo večjo podporo raziskavam in razvoju.

Nekatere inovacije IKT so danes zrele za širšo uvedbo in uporabo v modernih infrastrukturah. Širokopasovna omrežja npr. ustvarjajo povpraševanje po novih izdelkih in storitvah, medobratovalne vseevropske digitalne storitve, npr. e-podpis, e-identifikacija in e-oddaja javnih naročil, so pomembne za dobro delovanje enotnega trga, pametni prevozni sistemi pa prispevajo k čistejšemu, učinkovitejšemu in varnejšemu prevozu.

Nove priložnosti za vodenje

Gospodarstva, ki določajo smer in spremembe IKT, bodo tista, ki bodo najbolj izkoristila prednosti razvoja IKT.

Evropa ima priložnost, da vodi razvoj, obvladuje in oblikuje „internet prihodnosti“, ki bo postopoma nadomestil trenutni splet in fiksna in mobilna omrežja ter infrastrukturo za storitve[6]. Možnost povezovanja neštetih naprav pri hitrostih več kot 100 Mbitov/s, bo spremenila način komuniciranja in dostopanja do znanja, bistveno pa bo spremenila tudi proizvodne in distribucijske sisteme ter storitve v zasebnem in javnem sektorju.

Lahko bomo priča vedno večji udeležbi uporabnikov v skupnih omrežjih, sistemih vsak z vsakim in tudi novim oblikam digitalnih vsebin, ki jih ustvarijo uporabniki. Ljudje bodo morali biti sposobni ne samo pridobivati informacije, ampak biti do njih kritični in se iz njih kaj naučiti.

Evropa naj bi imela vodilni položaj tudi pri naslednji generaciji komponent in sistemov IKT ter izkoristila nove priložnosti, ki jih prinašajo nanoelektronika, fotonika in organska elektronika ter pametni sistemi, npr. za avtomobilske in zdravstvene trge. Hkrati je pomembno tudi, da je Evropa vodilna pri popolnoma novih tehnoloških paradigmah in novih večdisciplinarnih raziskavah in razvoju, ki so na meji med IKT in ostalimi področji.

Evropa mora biti vodilna tudi pri preobrazbah IKT, ki jih prinašajo družbeni izzivi. Vodilna mora biti npr. tudi pri razvoju osebnih zdravstvenih sistemov, podprtih z IKT, ki bodo bistveno izboljšali postavljanje diagnoz in zdravljenje bolezni[7] ter podaljšali neodvisnost starejših. Spodbujati mora tudi napredek orodij za spremljanje in nadzorovanje, ki so podprta z IKT, kar bo pomagalo optimizirati energijsko učinkovitost, varnost in varovanje v stavbah in prometu[8].

Evropa ima priznane prednosti na področjih IKT, kot so npr. telekomunikacijska oprema in storitve, podjetniška programska oprema, robotika, varnostne tehnologije in fotonika. Vodilna na svetu je tudi na trgih uporabe IKT, kot so telemedicina in medicinska oprema, v avtomobilski in letalski elektroniki in vgrajenih IKT, ki spodbujajo inovacije pri vseh izdelkih in storitvah. To nam omogoča odličen izhodiščni položaj za obvladovanje in oblikovanje razvoja IKT in izkoriščanje prihodnjih priložnosti.

V tem procesu mora Evropa spodbujati nove, prožnejše in bolj odprte inovacijske modele, ki glavnim uporabnikom in inovacijskim skupnostim zagotavljajo pomembno vlogo pri praktično usmerjenih raziskavah in razvoju.

Premalo naložb na področju raziskav, razvoja in inovacij IKT

V EU raziskave in razvoj IKT predstavljajo četrtino vseh zasebnih izdatkov za raziskave in razvoj, tretjino vseh zaposlenih na področju raziskav in razvoja ter petino vseh patentov[9]. Kljub temu predstavljajo izdatki v poslovnem sektorju IKT v EU manj kot polovico sredstev, namenjenih za raziskave in razvoj v ZDA, kar pomeni polovico skupne razlike pri zasebnih sredstvih za raziskave in razvoj.

Poleg tega je v EU vedno manj kvalificiranih ljudi, ki so zaposleni na področju raziskav in razvoja IKT, kar pomeni več tisoč nezasedenih mest[10].

Evropa ima razmeroma malo svetovno priznanih centrov odličnosti na področju IKT. Zato je manj privlačna za učence, študente in raziskovalce ter zasebne naložbe. Samo Kalifornija privablja dvakrat več tveganega kapitala kot cela Evropa[11].

Predkomercialno naročanje IKT se danes v Evropi premalo uporablja za posodabljanje javnih storitev. Predstavlja manj kot eno milijardo EUR v primerjavi z 10 milijardami EUR v ZDA[12]. To ne vpliva samo na kakovost in učinkovitost naših javnih storitev, ampak pomeni tudi zamujene priložnosti, da bi evropski dobavitelji odprli nove trge z ustvarjanjem konkurenčnih prednosti za prve tržne udeležence.

Ovire za rast panoge IKT

Število ustanovljenih in preživelih podjetij ter podjetij, ki so izstopila s trga, je v celi EU primerljivo s številom v konkurenčnih regijah. V drugih delih sveta pa se nova podjetja širijo hitreje, produktivnost novih udeležencev na trgu se močno razlikuje, najproduktivnejša podjetja pa se močno nagibajo k povečevanju svojih tržnih deležev[13].

Iz tega lahko sklepamo, da oviranje rasti v EU predstavlja večjo težavo kot oviranje ustanavljanja podjetij. Vzrokov, zakaj evropska mala in srednje velika podjetja (MSP) ne rastejo, je več, npr. suboptimalni pogoji za dostop na trg, inovacije in finančna sredstva kot tudi prevelika normativna obremenitev.

Razdrobljeni trgi za inovacije IKT

Razdrobljeni evropski trgi inovativnih izdelkov in storitev IKT so eden od glavnih dejavnikov, ki ovirajo naložbe in upočasnjujejo hitro rast MSP.

Okvirni pogoji za sisteme urejanja, standardizacije in pravice intelektualne lastnine je treba prilagoditi na nove razmere. Kljub liberalizaciji evropskega telekomunikacijskega sektorja pravi notranji trg telekomunikacij še ne obstaja. Standardizacijske strukture in postopki morajo postati bolj prilagodljivi in se hitreje odzvati, prav tako pa je treba jasneje razlikovati med zadevami, ki zahtevajo poseg države, in zadevami, ki jih je treba prepustiti dinamiki trga. Izboljšati je treba tudi sistem pravic intelektualne lastnine, in sicer z uvedbo patenta Skupnosti, ki bo inovativnim podjetjem IKT omogočal zaščititi naložbe na enotnem trgu[14].

Razdrobljeno javno povpraševanje po inovacijah, ki so podprte z IKT, in njihova počasna uveljavitev v javnem sektorju, sta tudi pomembni šibki točki. Prav tako je sodelovanje med javnimi organi, ki oddajajo inovativne rešitve, podprte z IKT (npr. za zdravje, prevoz, energijo), in tistimi, ki so pristojni za raziskave in razvoj ter inovacije, slabo. To povzroča nezadostno ozaveščenost o potrebah javnih storitev na eni in brezbrižnost do tehnoloških inovacij na drugi strani ter slabo povezanost med programi za raziskave, razvoj in inovacije ter oddajo naročil.

Razdrobljenost raziskav, razvoja in inovacij na področju IKT

Kljub nedavnim pionirskim prizadevanjem, kot so npr. skupne tehnološke pobude[15] (STP) in skupni raziskovalni programi sedmega okvirnega programa EU za raziskave in razvoj (7OP), so evropske raziskave in razvoj na področju IKT še vedno razdrobljeni[16].

Majhna povezanost je opazna tudi pri „trikotniku znanja“ med inovacijami, raziskavami in razvojem ter izobraževalnimi politikami, ki jih večinoma pripravijo različna ministrstva oziroma se pripravijo na različnih ravneh.

Posledice tega so podvojevanje prizadevanj, pomanjkanje kritične mase, težave pri obravnavanju skupnih izzivov in navsezadnje tudi suboptimalno vračanje naložb v raziskave in razvoj.

Zapleteni mehanizmi financiranja

EU, države članice (DČ) in medvladni organi imajo dodatne politike in ukrepe, s katerimi podpirajo raziskave, razvoj in inovacije v Evropi. Da bi zagotovila smernice o uporabi sredstev Skupnosti, je Evropska komisija (EK) objavila praktične smernice o možnostih financiranja raziskav in inovacij v EU. Kljub temu morebitnim upravičencem pogosto ni jasno, kateri finančni vir je za določeno dejavnost najprimernejši.

Čeprav je Ahova skupina v naknadni oceni evropskih raziskav in razvoja na področju IKT za leto 2008 zaključila, da je bilo upravljanje naložb dobro in da so bile naložbe uspešne pri doseganju svojih ciljev, je kljub izboljšavam, ki so bile uvedene od začetka sedmega okvirnega programa, zahtevala preprostejše in prožnejše mehanizme financiranja, ki naj bi temeljili na pristopu, usmerjenemu k udeležencem.

STRATEGIJA ZA DOSEGANJE VODILNEGA POLOžAJA

Če želi Evropa povečati svoje moči in izkoristiti nove priložnosti, ki jih prinašajo IKT, si mora za to bolj prizadevati. Učinkovitejša in bolj sistematična strategija za raziskave, razvoj in inovacije na področju IKT mora upoštevati ponudbo in povpraševanje, celotni krog inovacij in „trikotnik znanja“, predvideti več interakcije med uporabniki in proizvajalci ter boljšo povezanost politik na regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU, in sicer v skladu s široko zastavljeno strategijo EU za inovacije in upoštevajoč Evropski raziskovalni prostor.

To zahteva mobilizacijo virov in zainteresiranih strani na treh med seboj povezanih področjih:

1. povečati javne in zasebne naložbe v raziskave, razvoj in inovacije na področju IKT v Evropi ter izboljšati njihovo učinkovitost,

2. dati prednost raziskavam, razvoju in inovacijam na področju IKT v Evropi in zmanjšati razdrobljena prizadevanja,

3. poenostaviti nastanek novih javnih in zasebnih trgov za inovativne rešitve, ki so podprte z IKT.

Večje naložbe in večja učinkovitost naložb

Evropa mora povečati svoje naložbe, če želi v desetih letih podvojiti vrednost naložb v raziskave in razvoj IKT .

1. Treba je zagotoviti, da javne politike ustvarijo prave pogoje, ki bodo trajnostno podprli raziskave in razvoj.

Letni prispevki na ravni EU za skupne raziskave in razvoj IKT iz sedmega okvirnega programa se bodo povečali z 1,1 milijarde EUR v letu 2010 na 1,7 milijarde EUR v letu 2013 .

Države članice se pozivajo, da enako povečajo proračunska sredstva v okviru svojih nacionalnih programov tako, da prerazporedijo obstoječa javna sredstva in poiščejo nove načine, kako zagotoviti javna in zasebna sredstva, ter se hkrati izogniti učinkom nadomestitve ter zagotoviti, da si zasebni vlagatelji še naprej prizadevajo za najboljše zamisli. Glede na omejena proračunska sredstva se države članice tudi pozivajo, da najdejo načine, s katerimi bodo povečale učinkovitost javnih sredstev, namenjenih raziskavam in razvoju IKT.

Evropska komisija bo še naprej spremljala in primerjala naložbe v raziskave in razvoj IKT v EU9.

2. Povečano oddajanje javnih naročil za inovacije, raziskave in razvoj IKT bo povečalo kakovost naših javnih storitev in povečalo konkurenčne prednosti za prve udeležence na trgu.

Države članice se pozivajo, da povečajo oddajanje javnih naročil na področju inovacij, raziskav in razvoja IKT ter ga usmerijo bolj strateško in proučijo možnost predkomercialnega oddajanja naročil 11.

Evropska komisija bo podprla ukrepe, ki bodo spodbujali izmenjavo izkušenj , in proučila, kako spodbuditi skupno predkomercialno oddajanje naročil.

3. Povečati javna sredstva za raziskave in razvoj IKT je bistveno, vendar ni zadostno, če želimo privabiti zasebne naložbe. Koncepti, ki so bili preskušeni s skupnimi tehnološkimi pobudami v okviru sedmega okvirnega programa, so pokazali, kako javno-zasebna partnerstva privlačijo industrijo, če s skupnimi strategijami za razvoj tehnologij, združevanjem virov ter bolj prilagodljivimi in vitkimi operacijami pospešujejo inovativnost.

Evropska komisija bo proučila ostala področja, za katera so združene strategije in viri pomembni, kot je npr. internet prihodnosti , da bi videla, kako lahko javno-zasebna partnerstva spodbudijo inovacije in konkurenčnost. Proučila bo tudi, kako se lahko javno-zasebna partnerstva razvijejo na področju uporabe IKT in storitev, po možnosti v okviru drugih tem sedmega okvirnega programa, npr. z usklajenimi razpisi.

4. Drug pomemben dodatni vir podpore za raziskave, razvoj in inovacije IKT zagotavlja kohezijska politika .

Države članice in regije se spodbujajo, da še naprej vlagajo v raziskave, razvoj in inovacije, vključno s sofinanciranjem ustanavljanja in opremljanja ustanov za raziskave, razvoj in inovacije IKT , ter da podprejo nove pristope, kot so raziskave in razvoj, usmerjene v uporabnika in izkušnje.

5. Še posebej si je treba prizadevati za nadaljnjo poenostavitev dostopa podjetij, ne samo MSP in srednje velikih podjetij, do tveganega in zasebnega kapitala ter posojil za raziskave in razvoj IKT.

Evropska komisija bo ustanovila platforme za poglobitev dialoga med vlagatelji in inovatorji s področja IKT v Evropi. V okviru Evropskega investicijskega sklada, Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja v okviru sedmega okvirnega programa in drugih instrumentih EIB si bo še naprej prizadevala zagotoviti jamstva za naložbe v hitro rastočih podjetjih IKT. Podpirala bo tudi večjo svetovno ozaveščenost o evropskih tehnologijah in z njimi povezanih poslovnih priložnostih.

Poleg tega bo Evropska komisija še naprej izvajala politiko, katere namen je povečati nadaljnjo udeležbo MSP v IKT in sedmem okvirnem programu ter zunaj njega.

Države članice in regije se pozivajo, da poglobijo svoja prizadevanja na tem področju, zlasti z bolj usmerjenimi politikami grozdov in podporo za inovativna MSP , med drugim tudi s pobudo Eurostar, ki temelji na členu 169 Pogodbe, pri čemer naj upoštevajo smernice za tvegani kapital, okvir za raziskave, razvoj in inovacije ter novo uredbo o splošnih skupinskih izjemah.

Nacionalni in regionalni upravni organi držav članic lahko sodelujejo pri JEREMIE in uporabijo ERDDF za spodbujanje ustanavljanja novih podjetij in širjenje MSP.

Določitev prednostnih nalog in zmanjševanje razdrobljenosti

Evropa mora bolje povezati svoje politike in bolje zbrati ter usmeriti svoje vire, da bodo lahko v Evropi nastali centri odličnosti IKT v svetovnem merilu .

To zahteva močnejše sodelovanje med Skupnostjo, državami članicami, regijami, industrijo in akademskim svetom, pri čemer mora Skupnost poenostavljati večstransko nadnacionalno sodelovanje.

1. Prva stopnja usklajevanja je razvoj skupnih strategij in politik v celotni EU.

Države članice se pozivajo, da poglobijo dialog v forumu nacionalnih direktorjev za raziskave IKT ter močneje vključijo interakcijo med skupinami, kot so svetovalna skupina IKT in evropske tehnološke platforme na področju IKT.

V glavnih sektorjih, npr. v nanoelektroniki in spletnih storitvah, je potrebna skupna evropska vizija ne samo za raziskave in razvoj, ampak tudi in predvsem za celotno verigo razvoja inovacij in spretnosti ter za vlogo javnih politik pri povečevanju konkurence.

Odvisno od dela, ki so ga opravile evropske tehnološke platforme, bo Evropska komisija okrepila interesne skupine , ki pripravljajo načrte za raziskave in razvoj ter njihovo trženje in predlagajo prednostne naloge javnih politik za razvoj glavnih sektorjev v Evropi.

2. Če je pri reševanju izzivov treba združiti vire , je treba iti še dlje.

Evropska komisija bo na podlagi izkušenj, ki jih je pridobila v okviru projekta EUREKA, skupnih tehnoloških pobud in skupnega raziskovalnega programa „Podpora iz okolja pri samostojnem življenju“, proučila ostala področja, kjer bi se lahko s skupnimi ukrepi ustvarila potrebna kritična masa, in sicer za reševanje posebnih družbenih izzivov, npr. IKT za energijsko učinkovitost, ali za dosego natančno določenih ciljev, ki bi dali zagon industriji.

3. Drugo področje, kjer je večstransko sodelovanje med državami članicami in njihovimi regijami pomembno, so infrastrukture za raziskave in razvoj IKT ter na znanju temelječi inovacijski grozdi , ki gradijo na izkušnjah z visoko zmogljivim elektronskim komunikacijskim omrežjem GÉANT in infrastrukturo nadomrežja EGEE.

Države članice in regije se pozivajo, da okrepijo sodelovanje pri načrtovanju, izvajanju in delitvi infrastruktur za razvoj, raziskave in inovacije IKT , zlasti na področjih, ki zahtevajo velike naložbe, npr. nanoelektronika, organska elektronika in fototonika, računalniške naprave visokih zmogljivosti ter naprave za preskušanje omrežij, programske opreme in storitev. To je izredno pomembno pri združevanju prizadevanj, specializaciji in vzdrževanju zelo strokovnih grozdih inovacij in znanja.

Evropska komisija bo podprla platforme za sodelovanje med državami članicami na tem področju.

4. Novi instrumenti kot npr. skupnosti znanja in inovacij IKT v okviru Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) bodo imeli glavno vlogo pri združevanju ustreznih panog, podjetnikov ter inštitutov in univerz za raziskave in razvoj.

Centri znanja imajo pomembno vlogo pri mobilnosti raziskovalcev med industrijo in akademskim svetom, ki je eden od glavnih dejavnikov, s katerimi lahko povečamo privlačnost raziskovalnih poklicev na področju IKT .

Evropska komisija poziva upravni odbor EIT, da pri določevanju prednostnih področij za skupnosti znanja in inovacij IKT v celoti upošteva priložnosti in izzive IKT.

5. Na področju raziskav in razvoja IKT v EU je vedno manj kvalificiranega kadra.

Evropska komisija bo še naprej podpirala pobude „ nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta“, „digitalne spretnosti“ in „pobude za e-znanja“ [17], vključno z ukrepi, s katerimi bi spodbudili mlade in ženske, da se odločijo za poklic na področju IKT.

Lažji nastanek trgov inovacij

EU bi morala biti sposobna proizvesti in tržiti delež, ki je enak njenemu deležu na svetovnem trgu IKT . To zahteva ustrezne pogoje za rast podjetij IKT in tesnejše sodelovanje pri nastajanju novih trgov inovacij v EU.

Poleg splošnih političnih ukrepov, ki ustvarjajo ugodnejše pogoje za razvoj podjetij v EU, ima lahko javni sektor kot naročnik rešitev IKT odločilno vlogo pri spodbujanju inovacij IKT.

1. Politika za raziskave, razvoj in inovacije na področju IKT mora spodbujati druge politike (za zdravje, energijo, promet itn.), da bo lahko Evropa hitreje uresničila inovacije na vertikalnih trgih in posodobila svoje storitve glede na družbene izzive.

Države članice in regije se pozivajo, da spodbujajo tesnejše sodelovanje med uporabniki in proizvajalci inovacij IKT v različnih delih vlad in uprav. Tako bi lahko nastali skupni časovni načrti za uresničevanje potreb javnega sektorja z IKT .

Države članice in regije se prav tako pozivajo, da tesneje sodelujejo pri določanju in izvajanju javnega povpraševanja po inovacijah IKT . Tako bo mogoče, da bodo naročniki lahko delili tveganje in stroške, nastale pri inovacijah, raziskavah in razvoju, ter tako zagotovili medobratovalnost in koherentnost rešitev ter izkoristili ekonomije obsega.

Poleg tega se države članice in regije pozivajo, da poenostavijo nastajanje trgov inovacij na področju IKT kot sredstva za spodbujanje naložb in širjenja IKT.

Pri tem pobuda „Regije za gospodarsko spremembo“[18] pomembno pripomore k medregionalnemu sodelovanju.

Evropska komisija bo spodbujala izmenjavo izkušenj na vseh stopnjah.

2. Zagotavljanje medobratovalnosti in uvedba standardov sta bistvena, če želimo obsežneje prevzeti inovacije v EU.

Evropska komisija si bo še naprej prizadevala pregledati standardizacijski proces IKT , vključno z belo knjigo, predvideno za pomlad 2009. Pripravila bo seznam prednostnih ukrepov, s katerimi bo odpravila ovire za razvoj trgov inovacij IKT. V seznam ukrepov bo vključila predloge, s katerimi bo izboljšala odnose med raziskovalci, organizacijami za standardizacijo, forumi IKT in konzorciji IKT.

S pomočjo dela IKT okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (CIP) bo Evropska komisija pospešila in poglobila vrsto vseevropskih pilotnih projektov za preizkušanje, potrjevanje in uvedbo inovativnih rešitev IKT, zlasti za storitve v javnem sektorju . CIP bo podprl tudi MSP, ki izvajajo pilotne projekte za visoko inovativne tehnologije in storitve, ter razvoj odprtih platform za uporabniku prikrojene inovacije .

Uspeh teh pilotnih projektov bo odvisen od stalne podpore in udeležbe nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov v državah članicah , njihovo izvajanje pa je treba dopolniti z ukrepi na regionalni in lokalni ravni.

Projekti na evropski ravni od raziskav in razvoja do uvedbe

Da bi hitreje dosegli določene družbene cilje, Evropska komisija trenutno proučuje, kako podpreti vrsto dolgotrajnih usmerjenih projektov v pomembnem obsegu, ki upoštevajo celotni krog inovacij , na ta način tako razviti moderno vseevropsko infrastrukturo za storitve.

Na podlagi izkušenj z javno-zasebnimi partnerstvi, skupnimi tehnološkimi pobudami, pilotnimi projekti CIP in pobudo za vodilni trg bi vsak projekt zbral kritično maso virov, vključno z nepovratnimi sredstvi za raziskave in razvoj, predkomercialnim oddajanjem naročil ter podporo inovacijam in uvedbi. Primeri so:

(i) inovativne rešitve IKT za trajnostno zdravstveno varstvo . Učinkovito obvladovanje kroničnih bolezni zahteva natančne in zanesljive naprave za spremljanje zdravstvenega stanja in posamezniku prilagojeno zdravljenje. Raziskave in razvoj so potrebni tudi za učinkovito dostopanje do medicinskega znanja ter analizo in izmenjavo podatkov. Bistveni so preskušanje in potrjevanje novih postopkov zdravstvene oskrbe kot tudi izdajanje spričeval in standardizacija;

(ii) inovativne rešitve IKT za energijsko učinkovitost . Dinamično oblikovanje cen v distribucijskem omrežju zahteva nove elektronske platforme za trgovanje. Za zagotavljanje kakovosti električne energije so potrebni novi sistemi za spremljanje in nadzor ter „pametno“ merjenje;

(iii) infrastruktura za upravljanje elektronske identifikacije kot osnova za zaupanja vredne storitve e-vlade in e-poslovanja. Danes obilica rešitev povzroča razdrobljenost, zaprte rešitve ter pomanjkanje nadzora uporabnikov in preglednosti. Projekti sedmega okvirnega programa in pilotni projekti CIP, ki se trenutno izvajajo, predstavljajo pomemben korak k vseevropskemu projektu za izvajanje učinkovite infrastrukture za elektronsko identifikacijo.

V okviru priprav za evropski načrt za inovacije in raziskave bo potreben nadaljnji razmislek, kjer se bodo proučili in potrdili primeri , ki bi jim organizirana prizadevanja lahko koristila.

Poenostavitev in racionalizacija

Da bi bila udeležba inovativnih podjetij, zlasti MSP, pri ukrepih na lokalni in nacionalni ravni in na ravni EU privlačnejša ter da bi bile visoko tehnološke raziskave, razvoj in inovacije učinkovitejše, je treba dobro upravljati naložbe in zmanjšati upravno obremenitev.

Evropska komisija poziva Parlament in Svet , naj podpreta nova prizadevanja za zmanjšanje upravnih formalnosti in omogočita večjo prožnost postopkov programov. Javni organi na vseh ravneh so vabljeni, da podprejo Evropsko komisijo pri razvoju pristopa za podporo raziskavam in razvoju v Evropi, ki omogoča večja tveganja.

Mednarodno sodelovanje

Mednarodno sodelovanje pri obravnavi znanstvenih in tehnoloških izzivov bi moralo okrepiti položaj evropskih raziskav in razvoja, industrije ter tehnologij na svetovni ravni, saj partnerji izmenjujejo strokovna znanja ter razvijajo skupne načrte, standarde in medobratovalne rešitve. Mednarodni odzivi na svetovne družbeno-gospodarske izzive bi morali v svojih rešitvah spodbujati tudi politične cilje EU.

Evropska komisija si bo prizadevala za svetovna partnerstva za obravnavo nekaterih največjih prihodnjih izzivov na področju raziskav in razvoja IKT, kot so internet prihodnosti, obdelava in sporočanje kvantnih informacij ter IKT, ki so nastale po vzoru naravnih sistemov.

Države članice so že bile pozvane, da skupaj določijo prednostna področja , na katerih bi bila usklajena prizadevanja na ravni EU učinkovitejša[19].

SKLEPNE UGOTOVITVE

Kot največje svetovno gospodarstvo, ki predstavlja največji delež svetovnega trga IKT, lahko Evropa od svojih podjetij, vlad, središč za raziskave in razvoj ter univerz upravičeno pričakuje, da bodo imela vodilno vlogo pri razvoju IKT, da bodo več vlagala v inovacije na področju IKT ter ustvarjala nova podjetja.

Če bo Evropi uspelo pospešiti naložbe, po potrebi združiti sredstva ter zagotoviti konkurenčne trge, ki podpirajo inovacije, lahko pričakujemo, da bo do leta 2020:

- podvojila svoje zasebne in javne naložbe v raziskave in razvoj IKT , podvojila naložbe tveganega kapitala v hitro rastoča MSP na področju IKT ter potrojila uporabo predkomercialnega oddajanja naročil na področju IKT;

- vzpostavila dodatnih pet svetovno priznanih centrov odličnosti na področju IKT glede na zasebne in javne naložbe v ta središča;

- ustvarila nova inovativna podjetja na področju IKT , tako da bodo tretjino vseh poslovnih izdatkov za raziskave in razvoj IKT vložila podjetja, ki so nastala v zadnjih dvajsetih letih;

- evropski sektor IKT ustvaril vsaj delež, enak njegovemu deležu na svetovnem trgu IKT .

V tem sporočilu se za raziskave, razvoj in inovacije na področju IKT v Evropi predlaga kombinacija povečevanja povpraševanja ( demand pull ) in spodbujanja ponudbe ( supply push ). To zahteva povečanje naložb v programe na strani povpraševanja in ponudbe, tesnejše sodelovanje zainteresiranih strani in podporo projektom, ki upoštevajo celotni krog inovacij.

Ta strategija bi morala vzpostaviti trge z jasnejšim povpraševanjem uporabnikov, zagotoviti krajši krog inovacij, hitrejše odzive na družbeno-gospodarske izzive ter nove možnosti za industrijo v Evropi. Zaradi tega bi se naložbe hitreje vračale, Evropa pa bi bila privlačnejša za vlagatelje, podjetja in raziskovalce.

Države članice se pozivajo, da podprejo predlagano strategijo in nacionalne in regionalne organe ter zainteresirane strani iz zasebnega sektorja spodbujajo, naj sodelujejo pri pripravi prihodnjih ukrepov.

[1] Sklepi Evropskega sveta, 12.12.2008.

[2] EU KLEMS, 2007.

[3] Poročilo o evropski konkurenčnosti iz leta 2006, EITO, 2006.

[4] OECD: IKT in gospodarska rast, 2003.

[5] COM(2008) 800.

[6] COM(2008) 594.

[7] COM(2007) 860.

[8] COM(2008) 241.

[9] EC/JRC/IPTS: PREDICT.

[10] COM(2007) 496.

[11] E&Y: Global Venture Capital Insights and Trends report 2008 .

[12] COM(2007) 799.

[13] Poročilo o evropski konkurenčnosti iz leta 2008.

[14] COM(2008) 465.

[15] Artemis in Eniac.

[16] COM(2008) 468.

[17] COM(2008) 868, SEC(2008) 2629, COM(2007) 496.

[18] COM(2006) 675.

[19] COM(2008) 588.