29.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 141/50

—

se strinja s stališčem, da so spolne zlorabe in spolno izkoriščanje otrok, vključno z otroško pornografijo, ki jih je treba skupaj z drugimi oblikami izkoriščanja – kot so beračenje, vključenost v mreže drobnega kriminala ali odvzem organov – obravnavati v celotnem sklopu trgovine z ljudmi, hude kršitve človekovih pravic ter zlasti človekovega dostojanstva in otrokovih pravic in terjajo brezkompromisen skupni pristop EU;

—

se zaveda, da je pornografskih podob spolnih zlorab otrok in drugih oblik spolnega izkoriščanja otrok čedalje več in da se širijo z uporabo novih tehnologij ter da ukrepi za preprečevanje navedenega niso bili dovolj hitri in učinkoviti; zato se je treba na ta pojav ustrezno odzvati na vseh ravneh, vključno z izobraževanjem in razvijanjem veščin osebja ustreznih organov na lokalni in regionalni ravni, da bi pripomogli k odkrivanju in preprečevanju tovrstnih dejavnosti;

—

se strinja, da morajo biti kazni učinkovite, odvračilne in sorazmerne z resnostjo kaznivega dejanja, tudi zaradi učinkovitejših preiskav in pregona ter izboljšanja mednarodnega kazenskega pregona in pravosodnega sodelovanja;

—

podpira stališče, da huda kazniva dejanja, kot so spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija ter druge oblike izkoriščanja, povezane s trgovino z ljudmi, zahtevajo celovit pristop, ki zajema pregon storilcev kaznivih dejanj, zaščito otrok, ki so žrtve, ter preprečevanje in nadzor tega pojava, vključno z osveščanjem javnosti in izobraževalnimi ukrepi;

—

opozarja, da je trgovanje z ljudmi tako svetovno vprašanje kot tudi lokalen problem; zato je nujno, da imajo lokalne oblasti vodilno vlogo v tem boju. Ukrepi kazenskega in sodnega pregona so lahko učinkoviti le, če obstaja obsežno partnerstvo, v katerega so vključene vse ravni uprave, organizacije delodajalcev, zasebni sektor, sindikati in nevladne organizacije.

Poročevalec

:

g. Ján Oravec (SK/EPP), župan mesta Štúrovo

1.

se strinja s stališčem, da so spolne zlorabe in spolno izkoriščanje otrok, vključno z otroško pornografijo, ki jih je treba skupaj z drugimi oblikami izkoriščanja – kot so beračenje, vključenost v mreže drobnega kriminala ali odvzem organov – obravnavati v celotnem sklopu trgovine z ljudmi, hude kršitve človekovih pravic ter zlasti človekovega dostojanstva (člen 1 Listine o temeljnih pravicah) in otrokovih pravic (člen 24 Listine o temeljnih pravicah in Konvencije ZN o otrokovih pravicah iz leta 1989) in terjajo brezkompromisen skupni pristop EU;

2.

znova poudarja, da sta lokalna in regionalna raven, ki sta najbližje državljanom, lahko prva kontaktna točka za žrtve spolne zlorabe. Boljša razdelitev sredstev bo poleg strategij za zatiranje tega pojava pripomogla k bolj celostnemu političnemu ukrepanju;

3.

se zaveda, da je pornografskih podob spolnih zlorab otrok in drugih oblik spolnega izkoriščanja otrok čedalje več in da se širijo z uporabo novih tehnologij ter da ukrepi za preprečevanje navedenega niso bili dovolj hitri in učinkoviti; zato se je treba na ta pojav ustrezno odzvati na vseh ravneh, vključno z izobraževanjem in razvijanjem veščin osebja ustreznih organov na lokalni in regionalni ravni, da bi pripomogli k odkrivanju in preprečevanju tovrstnih dejavnosti;

4.

meni, da okvirni sklep Sveta 2004/68/PNZ o boju proti spolnemu izkoriščanju otrok in otroški pornografiji, ki ima obsežno čezmejno razsežnost, zbližuje zakonodaje držav članic, tako da te kazensko preganjajo najhujše oblike spolne zlorabe otrok in spolnega izkoriščanja, razširijo pristojnosti svojih zakonodaj in zagotovijo minimalno raven pomoči žrtvam – po izrečeni sodbi, kakor tudi prej;

5.

meni, da sta Izbirni protokol h Konvenciji OZN o otrokovih pravicah o prodaji otrok, otroški prostituciji in otroški pornografiji ter zlasti Konvencija Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnimi zlorabami ključna koraka v procesu izboljševanja mednarodnega sodelovanja na tem področju; poziva države članice, naj dejavneje nadaljujejo s procesom ratifikacije Konvencije Sveta Evrope;

6.

podpira stališče, da huda kazniva dejanja, kot so spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija ter druge oblike izkoriščanja mladoletnikov, povezane s trgovino z ljudmi, zahtevajo celovit pristop, ki zajema pregon storilcev kaznivih dejanj, zaščito otrok, ki so žrtve, ter preprečevanje in nadzor tega pojava, vključno z osveščanjem javnosti in izobraževalnimi ukrepi. Vsak ukrep za preprečevanje teh dejanj je treba izvajati v korist otrok in ob spoštovanju njihovih pravic. Okvirni sklep 2004/68/PNZ je treba nadomestiti z novim instrumentom, ki bi določal celovit pravni okvir za doseganje tega namena in otroke v vseh državah članicah varoval pred kriminalci iz katere koli države članice;

7.

podpira stališče, da so za hude oblike spolnih zlorab otrok in spolnega izkoriščanja potrebne učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni. To vključuje zlasti nove oblike spolnih zlorab in spolnega izkoriščanja, ki jih olajšuje uporaba informacijskih tehnologij. Prav tako je treba razjasniti opredelitev otroške pornografije in jo približati opredelitvi iz mednarodnih instrumentov. Uskladiti je treba tudi predpise o postopkih, da se zagotovi enaka obravnava storilcev kaznivih dejanj, zlasti pa, da se preprečijo nepotrebne zamude, ki lahko oslabijo rehabilitacijsko razsežnost kazni;

8.

preiskovanje kaznivih dejanj in vlaganje obtožnic je treba poenostaviti, da se upoštevajo težave otrok žrtev pri prijavi zlorabe in anonimnost storilcev kaznivih dejanj na spletu. Določiti je treba jasna pooblastila za preiskavo ter jasno opredeliti materialno in krajevno sodno pristojnost;

9.

poudarja, da bo lahko mestna in občinska policija, ki je najbolje seznanjena z lokalnimi razmerami in ima zato pomembno vlogo pri odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj, uspešno sodelovala v boju proti tem zločinom samo, če bo imela dostop do podatkovnih baz, če bo usposobljena za odkrivanje tovrstnih kaznivih dejanj in če bo dobila ustrezna pooblastila;

10.

se strinja, da bi bilo treba spremeniti pravila o sodni pristojnosti, da bi zagotovili sodni pregon posameznikov iz Evropske unije, ki otroke spolno zlorabljajo ali izkoriščajo, tudi takrat, ko kazniva dejanja zagrešijo zunaj Evropske unije, zlasti v okviru tako imenovanega spolnega turizma. Vendar mora EU uporabiti svoj politični in gospodarski vpliv, da bi ustvarili podobno pravno okolje tudi v državah, ki niso članice EU;

11.

se strinja, da bi morali imeti otroci, ki so žrtve, enostaven dostop do pravnih sredstev in da ne bi smeli trpeti zaradi udeležbe v kazenskih postopkih; treba bi bilo vedno uporabljati različne tehnologije, ki so na voljo za snemanje pričanja žrtev, zlasti v primeru otrok. To bo zmanjšalo potrebo po ponovitvah zaslišanja ali po neposrednem stiku med žrtvami in storilci;

12.

priznava, da je treba storilce zaradi preprečevanja in čim večjega zmanjšanja povratništva vedno presojati glede nevarnosti, ki jo predstavljajo, in glede možnega tveganja ponovitve spolnih deliktov nad otroki, ter da bi morali imeti tudi dostop do učinkovitih intervencijskih programov ali ukrepov na prostovoljni osnovi, pri katerih bi lahko aktivno sodelovale tudi lokalne oblasti; priznava, da morajo biti storilci zaradi preprečevanja in čim večjega zmanjšanja povratništva vedno predmet presoje glede nevarnosti, ki jo predstavljajo, in glede možnega tveganja ponovitve spolnih deliktov nad otroki, ter da bi morali imeti tudi dostop do učinkovitih intervencijskih programov ali ukrepov na prostovoljni osnovi, pri katerih bi lahko aktivno sodelovale tudi lokalne oblasti;

13.

predlaga, da se obsojenim storilcem v primerih, ko je to primerno zaradi nevarnosti, ki jo predstavljajo, in zaradi možnega tveganja ponovitve kaznivih dejanj začasno ali stalno prepreči opravljanje dejavnosti, ki vključujejo redne stike z otroki. Izvajanje takih prepovedi v vsej EU bi bilo treba olajšati ter v proces učinkovito vključiti lokalne in regionalne oblasti;

14.

za boj proti otroški pornografiji bi bilo treba – zlasti kadar izvirno gradivo ni na ozemlju EU – vzpostaviti mehanizme za preprečevanje dostopa z ozemlja Unije do spletnih strani, za katere se ugotovi, da vsebujejo ali razširjajo otroško pornografijo;

15.

ta okvirni sklep se v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti omejuje na zahtevani minimum za dosego teh ciljev na evropski ravni ter ne presega tistega, kar je potrebno za ta namen;

16.

ugotavlja, da ta okvirni sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava Listina o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti človeško dostojanstvo, prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, pravice otrok, pravico do svobode in varnosti, svobodo izražanja in obveščanja, varstvo osebnih podatkov, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sojenja ter načela zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni. Namen tega okvirnega sklepa je zlasti zagotovitev polnega spoštovanja navedenih pravic. Ta okvirni sklep ni namenjen urejanju sporazumnih spolnih dejavnosti med mladoletnimi osebami.

17.

opozarja, da je trgovanje z ljudmi tako svetovno vprašanje kot tudi lokalen problem; zato je nujno, da imajo lokalne oblasti vodilno vlogo v tem boju. Ukrepi kazenskega in sodnega pregona so lahko učinkoviti le, če obstaja obsežno partnerstvo, v katerega so vključene vse ravni uprave, organizacije delodajalcev, zasebni sektor, sindikati in nevladne organizacije;

18.

se strinja, da je trgovina z ljudmi hudo kaznivo dejanje, pogosto v okviru organiziranega kriminala, in huda kršitev človekovih pravic. Zato podpira celovit, enoten in brezkompromisen pristop EU k temu pojavu, upoštevajoč, da je to ena od njenih prednostnih nalog.

19.

podpira zavezanost Evropske unije k preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej in k zaščiti pravic oseb, ki so žrtev te trgovine. V ta namen sta bila sprejeta Okvirni sklep Sveta 2002/629/PNZ z dne 19. julija 2002 o boju proti trgovini z ljudmi in načrt EU o najboljših praksah, standardih in postopkih za preprečevanje in boj proti trgovini z ljudmi (2005/C 311/01);

20.

pozdravlja dejstvo, da ta okvirni sklep sprejema integriran in celosten pristop k boju proti trgovini z ljudmi. Strožje preprečevanje in strožji pregon ter varstvo pravic žrtev sta glavna cilja tega okvirnega sklepa. Otroci se zaradi svoje starosti lahko znajdejo v negotovem položaju, so bolj ranljivi in zato v večji nevarnosti, da postanejo žrtve trgovine z ljudmi. Vse določbe tega okvirnega sklepa je v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 treba uporabljati v luči čim večjih koristi otrok;

21.

meni, da sta Protokol Združenih narodov za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, iz leta 2000, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, in Konvencija Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi iz leta 2005 ključna koraka v procesu krepitve mednarodnega sodelovanja za boj proti trgovini z ljudmi. Da bi izboljšali proces približevanja zakonodaje, ta okvirni sklep sprejema široko opredelitev kaznivega dejanja, ki je vključena v zgoraj navedene instrumente Združenih narodov in Sveta Evrope. Opredelitev zajema različne vrste žrtev – poleg žensk tudi mladoletnike in moške, ter različne oblike izkoriščanja – ne samo spolnega, temveč tudi otroško delo in napeljevanje k beračenju in drobnemu kriminalu, kakor tudi trgovino z ljudmi z namenom odstranitve organov, ki je lahko povezana s trgovino z organi in je huda kršitev človekovega dostojanstva in telesne nedotakljivosti;

22.

se strinja, da morajo biti kazni učinkovite, odvračilne in sorazmerne z resnostjo kaznivega dejanja, tudi zaradi učinkovitejših preiskav in pregona ter izboljšanja mednarodnega kazenskega pregona in pravosodnega sodelovanja. Oteževalne okoliščine morajo upoštevati potrebo po zaščiti posebno žrtev v ranljivem položaju, vključno z vsemi otroškimi in odraslimi žrtvami, ki so ranljive zaradi osebnih okoliščin ali fizičnih ali psiholoških posledic kaznivega dejanja; v vsakem primeru je potrebno sodelovanje vseh organov za zaščito mladoletnikov in varstvo človekovih pravic, pa tudi učinkovite preiskave organov kazenskega pregona ter učinkovita sodna praksa;

23.

podpira stališče, da je treba žrtve – po odločitvi pristojnega organa – zaščititi pred kazenskim pregonom in kaznovanjem zaradi nezakonitih dejavnosti, v katere so bile vpletene, ker je bilo to neposredna posledica podvrženosti kateremu koli od nezakonitih sredstev, ki jih uporabljajo trgovci z ljudmi, kot so kršitve zakonov o priseljevanju, uporaba ponarejenih dokumentov ali kazniva dejanja, ki so predmet zakonodaje o prostituciji. Vendar pa je treba okoliščine presojati dosledno in previdno. Dodatni cilj take zaščite je, da bi žrtve spodbudili, da nastopijo kot priče v kazenskih postopkih;

24.

čeprav Okvirni sklep Sveta z dne 15. marca 2001 o položaju žrtev v kazenskem postopku (2001/220/PNZ) določa niz pravic oškodovancev v kazenskih postopkih, vključno s pravico do zaščite in odškodnine, so žrtve trgovine z ljudmi prav tako v ranljivem položaju in zato so v zvezi z njimi potrebni posebni ukrepi. Take žrtve, ki trpijo posledice kriminalnih dejavnosti, povezanih s trgovino z ljudmi, vključno z odstranjevanjem organov, je treba zaščititi pred zastraševanjem in sekundarno viktimizacijo, tj. dodatno viktimizacijo ali travmami, ki izhajajo iz načina izvajanja kazenskega postopka. Poleg tega je treba določiti posebna sredstva za zagotovitev učinkovite zaščite in odškodnine;

25.

meni, da je treba žrtvam omogočiti, da učinkovito uveljavijo svoje pravice. Zato mora biti žrtvam – v nekaterih primerih vedno obvezno – pred kazenskim postopkom, med njim in po njem na voljo primerna pomoč. Ta okvirni sklep določa obveznost za države članice, da vsem žrtvam nudijo pomoč, ki mora biti zadostna, da se jim omogoči okrevanje in zagotovi zaščita;

26.

izraža prepričanje, da trgovina z ljudmi zajema izjemno visoke denarne zneske in da storilci te nezakonite dejavnosti kopičijo bogastvo, ter poziva države članice, da zaseženo premoženje storilcev kaznivih dejanj uporabijo za financiranje dodatnih terapevtskih storitev in za vključevanje prizadetih otrok;

27.

medtem ko Direktiva 2004/81/ES ureja vprašanje izdajanja dovoljenj za prebivanje žrtvam trgovine z ljudmi, ki so državljani tretjih držav, in Direktiva 2004/38/ES ureja uveljavljanje pravice državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, vključno z varstvom pred izgonom, ta okvirni sklep določa posebne varstvene ukrepe za vse žrtve trgovine z ljudmi in ne obravnava pogojev za njihovo prebivanje na ozemlju držav članic niti katerega koli drugega vprašanja, ki spada v pristojnost Skupnosti;

28.

meni, da mora vsaka država članica poleg ukrepov, namenjenih odraslim, zagotoviti, da so posebni varstveni ukrepi na voljo tudi otrokom, ki so žrtve trgovine z ljudmi;

29.

pozdravlja pobudo, da bi morala vsaka država članica uvesti in/ali okrepiti ukrepe za preprečevanje trgovine z ljudmi, vključno z ukrepi za odvračanje od povpraševanja, ki spodbuja vse oblike izkoriščanja, s pomočjo raziskav, obveščanja, osveščanja in izobraževanja ter medijske kampanje na ravni EU za spodbujanje celovite opredelitve trgovine z ljudmi in boj proti pojavu tako imenovane sekundarne viktimizacije; pri takšnih pobudah bi morala vsaka država sprejemati vidik enakosti spolov in pristop, ki upošteva pravice otrok;

30.

[Direktiva 2009/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o določitvi minimalnih standardov o kaznih za delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU] določa kazni za delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, ki sicer niso bili obtoženi ali obsojeni zaradi trgovanja z ljudmi, vendar uporabljajo delo ali storitve, ki jih opravlja oseba, za katero vedo, da je žrtev takšne trgovine. Odbor meni, da bi morale države članice poleg tega obravnavati možnost uvedbe kazni za uporabnike vseh storitev, h katerim so bile prisiljene osebe, za katere vedo, da so žrtve trgovine z ljudmi;

31.

se strinja s predlogom za vzpostavitev nacionalnih sistemov za spremljanje, kot so Nacionalni poročevalci ali enakovredni mehanizmi, da bi lahko zbirali podatke in opravili presoje o trendih na področju trgovine z ljudmi, merili rezultate ukrepov proti trgovini z ljudmi ter svetovali vladam in parlamentom na področju razvoja ukrepov proti trgovini z ljudmi; ;

32.

poudarja, da je treba obravnavati tudi razloge, zaradi katerih lahko organizirane skupine trgujejo z ljudmi. Ti razlogi so v glavnem brezup ter pogosto nevzdržne ekonomske in socialne razmere v izvornih državah. Mnoge žrtve so z obljubami o izboljšanju njihovega položaja dobesedno potisnjene v roke organiziranih skupin. Te skupine nato izkoristijo svoje žrtve za delo na črno, prostitucijo, prosjačenje, odvzem organov ali druge nezakonite dejavnosti;

33.

opozarja, da ima mestna in občinska policija ključno vlogo pri odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj in vzrokov zanje ter pri nadzoru situacije na kraju samem. To delo lahko opravlja le, če ima dostop do podatkovnih baz, če je usposobljena za odkrivanje tovrstnih kaznivih dejanj in če ima ustrezna pooblastila;

34.

močno podpira ukrepe Evropske unije za preprečevanje nezakonitega priseljevanja, saj so nezakoniti priseljenci dejansko potencialne žrtve trgovine z ljudmi;

35.

priznava, da lahko zato, ker cilja tega okvirnega sklepa, namreč boja proti trgovini z ljudmi, ne morejo zadovoljivo uresničevati države članice same in ker ga je zato mogoče – zaradi obsega in učinkov – laže uresničevati na ravni Unije, slednja sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je navedeno v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji in kakor določa člen 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v omenjenem členu, ta okvirni sklep ne prekoračuje okvirov, potrebnih za dosego navedenega cilja;

36.

ugotavlja, da ta okvirni sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije, in sicer človeško dostojanstvo, prepoved suženjstva, prisilnega dela in trgovine z ljudmi, mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, pravice otrok, pravico do svobode in varnosti, svobodo izražanja in obveščanja, varstvo osebnih podatkov, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sojenja ter načela zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni;

37.

priznava, da žrtve trgovine z ljudmi zaradi svojih izkušenj vedno doživljajo duševne pretrese in so stigmatizirane ter da so lokalne in regionalne oblasti pogosto odgovorne za rehabilitacijo in storitve v zvezi s preselitvijo. To vlogo jim je treba priznati, zagotoviti pa bi bilo treba tudi ustrezne vire za pomoč pri temu procesu.