Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52009AP0075

    Skupni sistem davka na dodano vrednost * Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. novembra 2009 o predlogu Direktive Sveta o spremembi nekaterih določb Direktive 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (10893/2009 – C7-0002/2009 – 2007/0238(CNS))

    UL C 285E, 21.10.2010, p. 118–121 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    21.10.2010   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    CE 285/118


    Torek, 24. novembra 2009
    Skupni sistem davka na dodano vrednost *

    P7_TA(2009)0075

    Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. novembra 2009 o predlogu Direktive Sveta o spremembi nekaterih določb Direktive 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (10893/2009 – C7-0002/2009 – 2007/0238(CNS))

    2010/C 285 E/24

    (Postopek posvetovanja – ponovno posvetovanje)

    Evropski parlament,

    ob upoštevanju predloga Sveta (10893/2009),

    ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2007)0677),

    ob upoštevanju svojega stališča z dne 8. julija 2008 (1),

    ob upoštevanju člena 93 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0002/2009),

    ob upoštevanju členov 55 in 59(3) svojega Poslovnika,

    ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0055/2009),

    1.

    odobri osnutek Sveta, kakor je bil spremenjen;

    2.

    poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

    3.

    poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

    4.

    poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, predloženo za posvetovanje;

    5.

    naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

    OSNUTEK SVETA

    SPREMEMBA

    Sprememba 1

    Predlog direktive – akt o spremembi

    Uvodna izjava 8

    (8)

    Bolgariji in Romuniji je bilo v okviru njunega pristopa dovoljeno, da malim podjetjem oprostita plačevanje davka in da še naprej uporabljata oprostitev za mednarodni prevoz potnikov. Zaradi jasnosti in doslednosti je treba ta odstopanja vključiti v samo Direktivo.

    (8)

    Bolgariji in Romuniji je bilo v okviru njunega pristopa dovoljeno, da malim podjetjem oprostita plačevanje davka in da še naprej uporabljata oprostitev za mednarodni prevoz potnikov. Zaradi jasnosti in doslednosti je treba ta odstopanja vključiti v samo direktivo. Zakonitost teh odstopanj in potrebo po njih je treba preveriti vsaj vsaki dve leti.

    Sprememba 2

    Predlog direktive – akt o spremembi

    Uvodna izjava 9

    (9)

    Kar zadeva pravico do odbitka, temeljno pravilo določa, da ta pravica velja samo, če davčni zavezanec uporablja blago in storitve za poslovno dejavnost . To pravilo bi bilo treba pojasniti in okrepiti glede dobave nepremičnin in s tem povezanih izdatkov , da bi zagotovili enako obravnavo davčnih zavezancev, kadar se nepremičnine, ki jih zavezanci uporabljajo za poslovno dejavnost, ne uporabljajo izključno za to dejavnost.

    (9)

    Kar zadeva pravico do odbitka, temeljno pravilo določa, da ta pravica velja samo, če davčni zavezanec uporablja blago in storitve za transakcije, ki omogočajo uveljavljanje pravice do odbitka . To pravilo bi bilo treba pojasniti in okrepiti glede dobave nepremičnin, da bi zagotovili enako obravnavo davčnih zavezancev, kadar se nepremičnine, ki jih zavezanci uporabljajo za poslovno dejavnost, ne uporabljajo izključno za to dejavnost. Zato je treba omejiti začetno pravico do uveljavljanja odbitka za rabo v zvezi s transakcijami, ki omogočajo uveljavljanje pravice do odbitka, ko obračun davka postane obvezen.

    Sprememba 3

    Predlog direktive – akt o spremembi

    Uvodna izjava 10

    (10)

    Medtem ko so nepremičnine in z njimi povezani izdatki najbolj očitni primeri, pri katerih sta pojasnilo in okrepitev pravila ustrezna, že zaradi vrednosti in ekonomske življenjske dobe takšnega premoženja ter dejstva, da je večnamenska uporaba tovrstnega premoženja v praksi običajna, pa je kljub temu primerno, da se v skladu z načelom subsidiarnosti državam članicam da pooblastilo za uporabo taistega pravila za premičnine, ki so trajne narave in so del poslovnih sredstev podjetja .

    (10)

    Ker so nepremičnine in z njimi povezani izdatki najbolj očitni primeri, pri katerih sta pojasnilo in okrepitev pravila ustrezna, že zaradi vrednosti in ekonomske življenjske dobe takšnega premoženja ter dejstva, da je večnamenska uporaba tovrstnega premoženja v praksi običajna, je treba začetno pravico do odbitka uporabljati za nepremičnine, ki jih je pridobil davčni zavezanec, in pomembne storitve s tem v zvezi, ki so zaradi svoje ekonomske vrednosti lahko izenačene z nakupom nepremičnine . Nasprotno pa je treba manjša popravila ali izboljšave z omejenim ekonomskim pomenom izključiti iz področja uporabe tega pravila.

    Sprememba 4

    Predlog direktive – akt o spremembi

    Uvodna izjava 11

    (11)

    Da bi zagotovili enakopravni sistem odbitkov za davčne zavezance v okviru novih pravil, bi bilo treba določiti sistem korekcij v skladu z drugimi pravili za popravek odbitkov, ki bi upošteval spremembe v poslovni in neposlovni uporabi zadevnega premoženja.

    (11)

    Da bi zagotovili enakopravni sistem odbitkov za davčne zavezance v okviru novih pravil, bi bilo treba določiti sistem korekcij v skladu s pravili za popravek odbitkov, ki bi upošteval spremembe v poslovni in neposlovni uporabi zadevnega premoženja za obdobje, ki ustreza obstoječemu obdobju korekcije za nepremičnine, pridobljene kot investicijsko blago .

    Sprememba 5

    Predlog direktive – akt o spremembi

    Člen 1 – točka 12

    Direktiva 2006/112/ES

    Člen 168 a – odstavek 1

    1.   Če se nepremičnina, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, uporablja pri izvajanju njegovih poslovnih dejavnosti ali jo zavezanec ali njegovo osebje uporabljajo v zasebne, ali bolj na splošno, v druge namene, se DDV na izdatke, povezane s to nepremičnino, odbije v skladu z načeli iz členov 167, 168, 169 in 173 samo za delež uporabe nepremičnine v poslovne namene davčnega zavezanca.

    Z odstopanjem od člena 26 se spremembe v deležu uporabe nepremičnine iz prvega pododstavka upoštevajo v skladu z načeli iz členov 184 do 192, kakor se uporabljajo v zadevnih državah članicah .

    1.   Če se nepremičnina, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, uporablja pri izvajanju njegovih poslovnih dejavnosti ali jo zavezanec ali njegovo osebje uporabljajo v zasebne, ali bolj na splošno, v druge namene, je začetna pravica do uveljavljanja odbitka, ko obračun DDV postane obvezen, omejena na sorazmerni delež dejanske poslovne uporabe premoženja za transakcije, ki omogočajo pravico do odbitka.

    Z odstopanjem od člena 26 se spremembe v deležu uporabe nepremičnine iz prvega pododstavka upoštevajo v skladu s pogoji iz členov 187, 188, 190 in 192 za korekcijo začetne pravice do uveljavljanja odbitka .

    Spremembe iz drugega pododstavka se v obdobju, ki ga določijo države članice na podlagi člena 187(1), upoštevajo za nepremičnine, pridobljene kot investicijsko blago.

    Sprememba 6

    Predlog direktive – akt o spremembi

    Člen 1 – točka 12

    Direktiva 2006/112/ES

    Člen 168 a – odstavek 2

    2.     Države članice lahko uporabljajo odstavek 1 tudi v zvezi z DDV na izdatke, povezane z drugim blagom, ki je po njihovi opredelitvi del poslovnih sredstev.

    črtano

    Sprememba 7

    Predlog direktive – akt o spremembi

    Člen 1 a (novo)

     

    Člen 1a

    Ocena

    Komisija oceni, v kakšnem obsegu bi bilo primerno pooblastiti države članice, da uporabljajo člen 168a(1) Direktive 2006/112/ES in splošne predpise o korekciji iz členov 184 do 192 te direktive za premičnine, ki so trajne narave in so del poslovnih sredstev. Pri tem mora biti namen vseh zakonodajnih predlogov uskladitev veljavnih predpisov, da bi v čim večjem obsegu odpravili dejavnike, ki bi lahko izkrivljali konkurenco in tako zagotovili pravilno delovanje notranjega trga. Takšnemu zakonodajnemu predlogu se priloži neodvisna ocena učinka, ki upošteva negativne in pozitivne vidike.


    (1)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0319.


    Top