52008PC0910

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 14.1.2009

COM(2008) 910 konč.

2008/0268 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za projekte zunaj Skupnosti

(2009/[•]/ES)

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA |

110 | Razlogi za predlog in njegovi cilji Ta predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta ureja podaljšanje proračunskega jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki (EIB) za financiranje iz lastnih virov v različnih državah nečlanicah. Prejšnja mandata EIB, tj. splošni mandat za dodeljevanje posojil zunaj Skupnosti (Sklep Sveta 2008/580/ES) in posebni mandat za projekte v Rusiji, Ukrajini, Republiki Moldaviji in Belorusiji (Sklep Sveta 2005/48/ES), sta se iztekla leta 2007. 19. decembra 2006 je Svet sprejel Sklep 2006/1016/ES o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za projekte zunaj Skupnosti (UL L 414, 30.12.2006, str. 95). Sklep je temeljil na členu 181a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Evropski parlament je pri Sodišču Evropskih skupnosti sprožil postopek za razveljavitev Sklepa Sveta 2006/1016/ES z utemeljitvijo, da bi moral biti ta sklep sprejet na podlagi členov 179 in 181a Pogodbe ES namesto samo na podlagi člena 181a. Sodišče je 6. novembra 2008 izreklo sodbo v zadevi C-155/07 (Parlament proti Svetu), pri čemer je razsodilo v prid Parlamentu in razveljavilo Sklep 2006/1016/ES, vendar je ohranilo njegovo veljavnost za 12 mesecev, da se lahko nadomesti s sklepom, sprejetim na podlagi dvojne pravne podlage (člena 179 in 181a skupaj) v skladu s postopkom soodločanja. Namen tega predloga je EIB zagotoviti jamstvo Skupnosti, ki bo imelo iste značilnosti kot jamstvo, zagotovljeno v razveljavljenem sklepu, ter vključiti jamstvo, ki ga trenutno vsebuje Sklep Sveta 2008/847/ES z dne 4. novembra 2008 o upravičenosti srednjeazijskih držav v skladu s Sklepom 2006/1016/ES o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj Skupnosti (UL L 301, 12.11.2008, str. 13). |

120 | Splošni okvir Dejavnosti EIB zunaj EU običajno obsegajo približno 10–15 odstotkov vseh njenih dejavnosti (6,4 milijarde EUR leta 2007, od tega 3,7 milijarde EUR na podlagi jamstva Skupnosti). Trenutno njene dejavnosti potekajo v glavnem na območjih predpristopnih in sredozemskih držav, precej dejavna je tudi v Aziji, Latinski Ameriki in Južni Afriki, svojo prisotnost pa postopno povečuje tudi v Rusiji, Vzhodni Evropi in na južnem Kavkazu. Dejavnosti v državah AKP se izvajajo na podlagi Sporazuma iz Cotonouja s sredstvi Evropskega razvojnega sklada ali EIB na podlagi jamstva držav članic in jih predlog ne zajema. EIB običajno izvaja dejavnosti zunaj EU kot podporo zunanji politiki EU na podlagi uradnih mandatov, ki ji jih dodeli EU; več zaporednih mandatov je razširilo geografsko območje dejavnosti EIB. Države partnerice, ki niso članice EU, gledajo na financiranje, predvideno v takšnih sklepih, kot na pomembno podporo EU. Poleg tega jamstvo Skupnosti preprečuje, da bi tovrstno financiranje, ki pogosto prinaša bistveno višjo raven tveganja kot financiranje EIB v okviru EU, vplivalo na kreditno sposobnost banke, in ji omogoča, da ohrani ugodne posojilne obrestne mere zunaj EU. Najnovejši podatki o dejavnostih EIB na podlagi jamstva Skupnosti so v Poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o dejavnostih Evropskih skupnosti v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil v letu 2007 (COM(2008) 590 konč.) in v k njemu priloženem delovnem dokumentu služb Komisije (SEC(2008)2504). Drugo pomembno poročilo je Poročilo proračunskemu organu o jamstvih, ki jih krije splošni proračun – stanje na dan 31. decembra 2007 (COM(2008) 451 konč.) skupaj s k njemu priloženim delovnim dokumentom služb Komisije (SEC(2008) 2249). Upoštevajo se tudi Poročilo COM(2006) 323 in dva delovna dokumenta služb Komisije (SEC(2006) 790 in SEC(2006) 789), ki sta bila predstavljena Evropskemu parlamentu in Svetu v zvezi s predlogom Komisije (COM(2006) 324 konč.), ki je privedel do sprejetja razveljavljenega sklepa. Financiranje EIB v tretjih državah pomembno dopolnjuje omejena proračunska sredstva EU in tako prispeva k večji učinkovitosti in prepoznavnosti zunanjih ukrepov EU. Medtem ko je zunanja proračunska pomoč Skupnosti namenjena državam z nižjimi prihodki in podpori socialnih sektorjev, so dejavnosti EIB posebej pomembne za države s srednje visokimi prihodki ter za infrastrukturni, finančni in gospodarski sektor. Ker je bila EIB prvotno ustanovljena in finančno organizirana za delovanje v EU, so mandati na podlagi jamstva Skupnosti ključna orodja, ki ji omogočajo delovanje zunaj EU, saj zagotavljajo potrebno politično in finančno podporo Skupnosti državam in projektom, ki sicer ne bi izpolnjevali standardnih smernic in meril EIB. |

130 | Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Predlagani sklep bi zagotovil nadaljnje jamstvo Skupnosti za dodeljevanje posojil EIB zunaj Skupnosti, z nadomestitvijo in popolnoma v skladu z razveljavljenima sklepoma Sveta 2006/1016/ES in 2008/847/ES. |

140 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Zunanje dejavnosti EIB, zlasti pa dejavnosti, navedene v tem predlogu, bodo dopolnjevale dejavnosti, ki naj bi se izvajale na podlagi instrumentov zunanje pomoči, tj. instrumentov predpristopne pomoči, evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja ter instrumenta za stabilnost. Dejavnosti EIB bodo v celoti podpirale zunanje ukrepe EU, kakor so določeni v različnih dokumentih o politikah iz predlaganega pravnega akta ali kakor bodo sčasoma določeni v prihodnjih dokumentih o politikah EU. Povezovanje zunanje dejavnosti EIB s politikami EU se bo krepilo na podlagi tesnejšega sodelovanja med Komisijo in EIB. Ta proces se bo začel s tesnejšim povezovanjem v postopku načrtovanja, zlasti pri akcijskih načrtih ali predpristopnih dokumentih in državnih ali regionalnih strateških dokumentih, ter v okviru določanja in izvajanja projektov. Tako okrepljeno sodelovanje bo pomagalo zagotoviti, da se bo usmerjenost novih instrumentov ES v ciljne politike odražala tudi v izvajanju mandata. Obseg tega sodelovanja se bo širil različno v različnih regijah, glede na vlogo, ki jo igra EIB v regiji, in možnosti za povezavo s politikami EU v okviru predpristopne strategije, strategije evropskega sosedstva in partnerstva ter strategije za financiranje razvojnega sodelovanja. Komisija predvideva tudi zgodnje posvetovanje z EIB glede posameznih projektov. Financiranje EIB ne bo vključeno v kritje jamstva Skupnosti, če Komisija poda negativno mnenje o takšnem financiranju v okviru postopka, predvidenega v členu 21 statuta EIB. EIB si bo prizadevala za nadaljnje izboljševanje usklajenosti in krepitev sodelovanja z mednarodnimi finančnimi institucijami, kot sta Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) ali Svetovna banka, po potrebi pa tudi z evropskimi bilateralnimi institucijami na podlagi memorandumov o soglasju, ki zajemajo različne regije iz mandata. V okviru mandata bodo vzpostavljeni izboljšani postopki poročanja, ki bodo zagotovili ustrezno spremljanje usklajenosti z zunanjo politiko in cilji Unije ter sodelovanja z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami. Ti postopki so v skladu s postopki, predvidenimi v razveljavljenem Sklepu 2006/1016/ES. |

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN PRESOJA VPLIVA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

211 | Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev Opravljeno je bilo posvetovanje z EIB. |

212 | Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje Stališča EIB so upoštevana v tem predlogu. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

221 | Zadevna strokovna področja in izvedenska mnenja Strokovno znanje in izkušnje s finančnega in gospodarskega področja |

222 | Uporabljena metodologija Podatki niso na voljo. |

223 | Glavne organizacije/strokovnjaki, s katerimi so potekala posvetovanja EIB. |

2249 | Povzetek prejetih in uporabljenih nasvetov |

225 | Stališča EIB so upoštevana v tem predlogu. |

226 | Sredstva, uporabljena za javno objavo izvedenskih mnenj Podatki niso na voljo. |

230 | Presoja vpliva Za tretje države, vključene v dejavnosti EIB na podlagi jamstva Skupnosti, je na splošno značilna višja raven tveganja kot za države EU, predvsem zaradi makroekonomske, finančne in/ali politične nestabilnosti, kar se kaže v bonitetnih stopnjah teh držav za zunanja posojila. EIB posluje po načelih dobrega bančništva, njen statut pa določa omejitve glede tveganj, ki jih lahko prevzame. Zato lahko EIB, če nima jamstva Skupnosti z vključenim političnim in državnim tveganjem, prevzame ustrezna tveganja samo v državah z dolgoročno bonitetno oceno. Jamstvo Skupnosti za projekte zunaj EU Evropski investicijski banki zagotavlja zahtevano varnost, ki ji omogoča financiranje projektov, ki podpirajo zunanjepolitično delovanje Skupnosti, brez vpliva na bonitetno stopnjo AAA EIB. Druga možnost, pregledana v okviru predloga, ki je privedel do sprejetja razveljavljenega Sklepa 2006/1016/ES, je bila, da se ne zagotovi jamstvo Skupnosti. Vendar bi to povzročilo, da EIB v več držav ne bi vstopila oziroma bi se iz njih umaknila, in znatno zvišalo stroške financiranja za projekte, ki se izvajajo v drugih državah. Glede na potrebo po uskladitvi posredovanj EU v različnih državah iz različnih regij se je ta možnost štela kot politično nezaželena. Višji stroški financiranja za predlagatelje projektov iz ustreznih držav bi zmanjšali privlačnost dejavnosti EIB, s čimer bi se zmanjšal vpliv EIB na postavljanje političnih pogojev EU (npr. na področju javnih naročil, okolja itd.). Enaki argumenti bi veljali tudi, če bi Skupnost EIB zaračunavala jamstvo, ker bi to na koncu prav tako povzročilo zvišanje stroškov za predlagatelje. Pričujoči predlog popolnoma v skladu z določbami razveljavljenega sklepa prinaša sorazmerno uravnoteženost med potrebo, da ima EIB proste roke pri izvajanju finančnih dejavnosti v skladu s svojo poslovno prakso in vzporednim podpiranjem zunanjepolitičnega delovanja EU, ter potrebo, da se jamstvo Skupnosti omeji, tako glede izpostavljenosti tveganju kot glede vrste projektov, ki bodo vanj vključeni. Vključitev Komisije kot pristojne za jamstvo Skupnosti zagotavlja tudi trdno politično podporo financiranju, ki ga zagotovi EIB. Pomemben učinek takšne podpore je znatno večja verjetnost izterjave neplačanih zneskov zaradi skupnega pritiska EIB in Komisije na posojilojemalce, ki zamujajo z vračilom posojila. To potrjuje dejstvo, da so bila posojila v edinih dveh primerih, v katerih se je EIB v preteklosti sklicevala na jamstvo (nekdanja Jugoslavija in Argentina), na koncu vrnjena. |

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

305 | Povzetek predlaganih ukrepov Ukrep bo EIB zagotovil jamstvo za dejavnosti zunaj EU do najvišjih dovoljenih zneskov, ki se določijo v predlogu, ki zajema dejavnosti, odobrene v obdobju 2007–2013. Vmesni pregled mandata se bo opravil leta 2010, kar bo po potrebi omogočilo preusmeritev prednostnih nalog in morebitno podelitev neobveznega mandata, kot je določeno v pravni podlagi. |

310 | Pravna podlaga Zakonodajni predlog bo temeljil na členih 179 in 181a Pogodbe v skladu z razsodbo Sodišča ES. |

329 | Načelo subsidiarnosti Predlog je v izključni pristojnosti Skupnosti. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja. |

Načelo sorazmernosti Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov: |

331 | Financiranje EIB se bo še naprej upravljalo v skladu z njenimi predpisi in postopki. Jamstvo Skupnosti se je izkazalo za učinkovito in cenovno ugodno sredstvo za kritje političnega in državnega tveganja pri izvajanju zunanjih dejavnosti EIB. Od leta 1994 deluje Jamstveni sklad za zunanje ukrepe, ki zagotavlja proračunu Skupnosti likvidnostno rezervo v primeru neizpolnjevanja kreditnih obveznosti pri posojilih z jamstvom. Obnova jamstva Skupnosti bo omogočila nadaljevanje obstoječe učinkovite in ekonomsko upravičene prakse. Komisija in EIB bosta podpisali sporazum o določbah in postopkih za odobritev jamstva Skupnosti. Da bi racionalizirala pripravo in oceno projektov, bo EIB še naprej izboljševala usklajenost in krepila sodelovanje z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami in evropskimi bilateralnimi institucijami, kjer bo to ustrezno. |

Izbira instrumentov |

341 | Predlagani instrumenti: drugi. |

342 | Druga sredstva ne bi bila primerna iz naslednjih razlogov: Za vzpostavitev jamstva na ravni Skupnosti je potreben sklep Evropskega parlamenta in Sveta. |

4. PRORAčUNSKE POSLEDICE |

401 | Finančno poročilo, vključeno v zakonodajni predlog, povzema zadevne proračunske posledice. Te posledice izhajajo iz potrebe po razveljavitvi določb o jamstvu Skupnosti iz Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe za obdobje finančnega okvira 2007–2013. |

5. DODATNE INFORMACIJE |

520 | Razveljavitev veljavne zakonodaje Sprejetje predloga bo povzročilo razveljavitev obstoječe zakonodaje. |

Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti |

531 | Predlog vključuje klavzulo o pregledu. |

532 | Predlog vsebuje klavzulo o reviziji. |

533 | Predlog vsebuje klavzulo o časovni omejitvi veljavnosti. |

570 | Podrobnejša obrazložitev predloga Člen 1 navaja, da bo v obdobju 2007–2013 jamstvo Skupnosti krilo financiranje EIB do višine skupnega zneska 27 800 milijonov EUR, vključno z neobveznim mandatom v višini 2 000 milijonov EUR. Jamstvo se omeji na 65 % skupnega zneska izplačanih posojil in jamstev, zagotovljenih v okviru financiranja EIB, zmanjšanega za povrnjene zneske in povečanega za vse ustrezne zneske. Skupni najvišji določeni znesek se razdeli po regijah, z naslednjimi zavezujočimi regionalnimi najvišjimi določenimi zneski: a) Predpristopne države: 8 700 milijonov EUR. b) Sosedske in partnerske države: 12 400 milijonov EUR. Ta znesek se razdeli na dva okvirna najvišje določena podzneska, tj. za Sredozemlje: 8 700 milijonov EUR ter za Vzhodno Evropo, Južni Kavkaz in Rusijo: 3 700 milijonov EUR. c) Azija in Latinska Amerika: 3 800 milijonov EUR, ki se razdelijo na tri okvirne najvišje določene podzneske, tj. za Latinsko Ameriko: 2 800 milijona EUR in za Azijo (vključno s Srednjo Azijo): 1 000 milijonov EUR. d) Južnoafriška republika: 900 milijonov EUR. e) Neobvezni mandat: 2 000 milijonov EUR. Člen 2 obravnava seznam držav, na katere se nanaša pravni akt, in njihovo upravičenost. Podroben seznam zadevnih držav je v Prilogi 1 k predlaganemu sklepu. Člen 3 podrobno opisuje zahteve glede povezanosti zunanjih dejavnosti EIB s politikami EU na podlagi tesnejšega sodelovanja med Komisijo in EIB ter izboljšanega poročanja. Poleg tega financiranje EIB ne bo vključeno v kritje jamstva Skupnosti, če Komisija poda negativno mnenje o takšnem financiranju v okviru postopka, predvidenega v členu 21 statuta EIB. Člen 4 podrobno opisuje načine za okrepitev sodelovanja z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami. Člen 5 pojasnjuje naravo jamstva Skupnosti, ki bo krilo politična ali deželna tveganja pri financiranjih, ki jih bo odobrila EIB. Člen 6 vključuje izboljšano poročanje in zahteve glede računovodskih informacij za EIB in Komisijo. Člen 7 določa pristojnost EIB pri uveljavitvi morebitnih zahtevkov za izterjavo v imenu Komisije ter se sklicuje na sporazum, ki ga bosta sklenili Komisija in EIB, o določitvi podrobnih določb in postopkov. Člen 8 navaja, da se bodo podrobne določbe in postopki za jamstvo Skupnosti določili v sporazumu o jamstvu, ki ga skleneta Komisija in EIB. Člen 9 navaja, da bo Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. junija 2010 predložila vmesno poročilo o izvajanju predlaganega sklepa, ki mu bo po potrebi dodan predlog njegove spremembe na podlagi zunanje ocene, formalni pogoji katere so opredeljeni v Prilogi II k predlogu sklepa. Člen 10 določa, kako predlagani sklep krije financiranja EIB, sprejeta na podlagi razveljavljenega sklepa. V skladu s sodbo Sodišča ostane jamstvo Skupnosti za ta financiranja še naprej veljavno kljub razveljavitvi Sklepa Sveta 2006/1016/ES. Oddelek z „uvodnimi izjavami“ med drugim opisuje politično ozadje predloga in podrobno opredeljuje obseg dejavnosti EIB v različnih regijah. |

E-13218 | (Obrazložitveni memorandum potrjen – 13 218 znakov – v skladu z normativom DGT.) |

2008/0268 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne [•]

o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za projekte zunaj Skupnosti

(2009/[•]/ES)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 179 in člena 181a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evropska investicijska banka („EIB“) opravlja dejavnosti zunaj Evropske skupnosti („Skupnost“) v podporo zunanji politiki Skupnosti že od leta 1963.

(2) Večina teh dejavnosti je bila izvedena na zahtevo Sveta, zanje pa se je uporabilo proračunsko jamstvo Skupnosti, ki ga upravlja Komisija. Nazadnje je bilo jamstvo Skupnosti vzpostavljeno za obdobje 2000-2007 s Sklepom Sveta 2008/580/ES z dne 23. junija 2008 o odobritvi jamstva Skupnosti za izgube pri posojilih za projekte zunaj Skupnosti (jugovzhodne sosede, sredozemske države, Latinska Amerika in Azija ter Južnoafriška republika)[1] ter sklepoma 2001/777/ES[2] in 2005/48/ES[3] za posojila v posameznih regijah.

(3) Da se podprejo zunanji ukrepi Skupnosti brez vplivanja na boniteto EIB, bi bilo treba EIB ponuditi proračunsko jamstvo Skupnosti za dejavnosti zunaj Skupnosti. EIB bi bilo treba spodbuditi, da poveča obseg svojih dejavnosti zunaj Skupnosti brez opiranja na jamstvo Skupnosti, predvsem v predpristopnih in sredozemskih državah ter v državah iz drugih regij z dolgoročno bonitetno oceno, hkrati pa bi bilo treba pojasniti naravo jamstva Skupnosti, ki naj bi krilo politična ali državna tveganja.

(4) Jamstvo Skupnosti bi moralo kriti izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za upravičene investicijske projekte EIB, ki se izvajajo v državah, vključenih v instrument za predpristopno pomoč[4] („IPA“), evropski sosedski in partnerski instrument[5] („ENPI“) ter instrument za financiranje razvojnega sodelovanja[6] („DCI“), kjer je bilo financiranje s posojili ali jamstvom odobreno v skladu s podpisanim sporazumom, ki ni niti potekel niti ni bil preklican („financiranje EIB“).

(5) Zneski, ki jih krije jamstvo Skupnosti na podlagi tega sklepa, morajo biti najvišji dovoljeni zneski za financiranje EIB na podlagi jamstva Skupnosti, Ne štejejo se za ciljne vrednosti, ki jih mora EIB nujno doseči.

(6) V zadnjih letih je Skupnost svojo zunanjo politiko spremenila in razširila. To še zlasti velja za predpristopno strategijo, evropsko sosedsko politiko, obnovljena partnerstva z Latinsko Ameriko in Srednje-Vzhodno Azijo ter strateška partnerstva EU z Rusijo, Srednjo Azijo, Kitajsko in Indijo.

(7) Od leta 2007 naprej bodo zunanje odnose Skupnosti podpirali tudi novi finančni instrumenti, kot so IPA, ENPI, DCI in instrument za stabilnost[7].

(8) Financiranje EIB bi moralo biti v skladu z zunanjo politiko Skupnosti in jo podpirati, vključno z njenimi posebnimi regionalnimi cilji. Z zagotavljanjem celovite usklajenosti z dejavnostmi Skupnosti mora financiranje EIB dopolnjevati ustrezne politike, programe in instrumente pomoči Skupnosti v različnih regijah. Poleg tega mora biti v finančne cilje EIB v vseh upravičenih regijah vključeno varstvo okolja in energetske varnosti držav članic. Financiranje EIB bi se moralo izvajati v državah, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje iz sporazumov o političnih in makroekonomskih vidikih, ki jih Skupnost sklene z zadevnimi stranmi na visoki ravni.

(9) Okrepiti bi bilo treba politični dialog med Komisijo in EIB ter strateško načrtovanje in usklajenost financiranja EIB in Komisije. Povezanost dejavnosti EIB zunaj Skupnosti s politikami Skupnosti bi bilo treba okrepiti na podlagi tesnejšega sodelovanja med EIB in Komisijo na centralni in področni ravni. Takšno izboljšano usklajevanje bi moralo med drugim vključevati zgodnje medsebojno posvetovanje glede političnih vprašanj, priprave dokumentov, pomembnih za obe strani, in novih projektov. Zlasti pomembno bo zgodnje posvetovanje o strateških programskih dokumentih, ki jih pripravita Komisija ali EIB, da se doseže čim večja sinergija med dejavnostmi EIB in Komisije ter izmeri napredek pri doseganju ustreznih političnih ciljev Skupnosti.

(10) Financiranje EIB v predpristopnih državah bi moralo upoštevati prednostne naloge, določene v partnerstvih za pristop in evropskih partnerstvih, sporazumih o stabilizaciji in pridruževanju in v pogajanjih s Skupnostjo. Ukrepi Skupnosti na Zahodnem Balkanu bi se morali še naprej postopno preusmerjati od obnove k predpristopni podpori. Poleg tega bi si morala v tem okviru EIB s svojimi dejavnostmi po potrebi prizadevati tudi za spodbujanje vidika vzpostavljanja institucij, v sodelovanju z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami („IFI“), ki delujejo v regiji. V obdobju 2007–2013 bi se moral povečati obseg financiranja v državah kandidatkah (Hrvaška, Turčija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija) v okviru predpristopne pomoči, ki jo da na voljo EIB, in ki bi se sčasoma moralo razširiti, da bi zajelo potencialne države kandidatke na Zahodnem Balkanu v skladu z njihovim napredkom v pristopnem procesu.

(11) Kar se tiče držav, vključenih v ENPI, bi morala EIB nadaljevati in krepiti svoje dejavnosti na področju Sredozemlja in se pri tem bolj usmeriti v razvoj zasebnega sektorja. V zvezi s tem so potrebni sodelovanje partnerskih držav za lažji razvoj zasebnega sektorja in krepitev strukturne reforme, zlasti reforme finančnega sektorja, ter drugi ukrepi za lažje izvajanje dejavnosti EIB, zlasti za zagotovitev, da lahko EIB izdaja obveznice na lokalnih trgih. Glede Vzhodne Evrope, Južnega Kavkaza in Rusije bi morala EIB v zadevnih državah okrepiti dejavnosti ob upoštevanju ustreznih pogojev, skladnih s sporazumi o političnih in makroekonomskih vidikih, ki jih na visoki ravni sklene Skupnost z zadevnimi državami. V tej regiji bi morala EIB financirati projekte, ki so bistvenega pomena za Skupnost, s področja prometne, energetske, telekomunikacijske in okoljske infrastrukture. Prednostno je treba obravnavati projekte za izgradnjo osi vseevropskega omrežja, projekte s čezmejnimi posledicami za eno ali več držav članic in obsežne projekte, ki spodbujajo regionalno povezovanje na podlagi boljše povezljivosti. Na okoljskem področju bi morala EIB v Rusiji dati prednost predvsem projektom v okviru Okoljskega partnerstva držav na severu. Na področju energetike so zlasti pomembni strateški projekti s področja energetske oskrbe in transporta energije. Financiranje EIB v tej regiji bi se moralo izvajati v tesnem sodelovanju z Evropsko banko za obnovo in razvoj („EBRD“), predvsem v skladu s pogoji, ki se določijo v tristranskem memorandumu o soglasju, ki ga sklenejo Komisija, EIB in EBRD.

(12) Financiranje EIB v azijskih in latinskoameriških državah se bo postopno uskladilo s strategijo sodelovanja EU v teh regijah ter bo dopolnjevalo instrumente, ki se financirajo iz proračunskih virov Skupnosti. EIB bi si morala prizadevati za postopno razširitev svojih dejavnosti v več držav iz teh regij, vključno z manj uspešnimi državami. Za podporo ciljev Skupnosti bi se moralo financiranje EIB v azijskih in latinskoameriških državah usmeriti v okoljsko trajnost (vključno z zmanjševanjem sprememb podnebja) in projekte energetske varnosti ter v nadaljnjo podporo prisotnosti EU v Aziji in Latinski Ameriki prek neposrednih tujih naložb in prenosa tehnologije ter znanja in izkušenj. Ob upoštevanju stroškovne učinkovitosti bi morala biti EIB sposobna tudi neposrednega sodelovanja z lokalnimi podjetji, zlasti na področju okoljske trajnosti in energetske varnosti. Vmesni pregled bo ponovno preučil cilje financiranja EIB v Aziji in Latinski Ameriki.

(13) V Srednji Aziji bi se morala EIB bolj usmeriti v projekte s področja energetske oskrbe in transporta energije, ki koristijo tudi energetskim interesom Skupnosti ter so skladni s političnimi cilji Skupnosti glede raznolikosti energetskih virov in kjotskih zahtev ter glede izboljšanja varstva okolja in te cilje podpirajo. Financiranje EIB v Srednji Aziji bi se moralo izvajati v tesnem sodelovanju z EBRD, predvsem v skladu s pogoji, ki se določijo v tristranskem memorandumu o soglasju, ki ga sklenejo Komisija, EIB in EBRD.

(14) Za dopolnitev dejavnosti EIB na podlagi Sporazuma iz Cotonouja za afriške, karibske in pacifiške države bi se morala EIB usmeriti v infrastrukturne projekte javnega interesa (vključno s komunalno infrastrukturo, oskrbo z električno energijo in vodo) ter podporo zasebnega sektorja, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji. Izvajanje določb o gospodarskem sodelovanju v okviru Sporazuma o trgovinskem in razvojnem sodelovanju med EU in Južno Afriko bo še naprej spodbujalo dejavnosti EIB v tej regiji.

(15) Da bi se povečala usklajenost celotne podpore Skupnosti v zadevnih regijah, je treba iskati priložnosti, da se financiranje EIB povezuje z ustreznimi proračunskimi viri Skupnosti v obliki zagotavljanja pomoči, tveganega kapitala in subvencioniranih obrestnih mer poleg tehnične pomoči za pripravo in izvajanje projektov ali za izboljšanje pravnega in regulativnega okvira z instrumentoma IPA, ENPI, instrumentom za stabilnost in, za Južno Afriko, z DCI.

(16) EIB že tesno sodeluje z mednarodnimi finančnimi in evropskimi bilateralnimi institucijami. To sodelovanje poteka na podlagi memorandumov o soglasju, sklenjenih za posamezne regije, ki jih morajo odobriti vodstveni organi EIB. Pri financiranju zunaj Skupnosti, ki spada na področje uporabe tega sklepa, bi si morala EIB, kadar je to ustrezno, prizadevati za dodatno izboljšanje usklajevanja in sodelovanja z mednarodnimi finančnimi institucijami in evropskimi dvostranskimi institucijami, vključno, v ustreznih primerih, s sodelovanjem na področju pogojev za sektorje, večjo uporabo sofinanciranja in udeležbo skupaj z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami v globalnih pobudah, kot so na primer pobude za usklajevanje pomoči in večjo učinkovitost.

(17) Treba bi bilo izboljšati poročanje EIB in Komisije o financiranju EIB. Komisija bi morala na podlagi informacij, ki jih prejme od EIB, letno poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o financiranjih EIB, izvedenih na podlagi tega sklepa. Poročilo bi moralo vsebovati predvsem poglavje o dodani vrednosti v skladu s politikami Skupnosti ter poglavje o sodelovanju s Komisijo, drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami in dvostranskimi donatorji, vključno s sofinanciranjem.

(18) Jamstvo Skupnosti, ki se vzpostavi s tem sklepom, bi moralo vključevati financiranje EIB, sklenjeno v obdobju, ki se začne 1. februarja 2007 in konča 31. decembra 2013. Da se bodo lahko ocenili razvojni dosežki v prvi polovici tega obdobja, bi morali EIB in Komisija pripraviti vmesni pregled izvajanja tega sklepa. Ta pregled bi moral vključevati predvsem zunanjo oceno, formalni pogoji za katero so opredeljeni v Prilogi II.

(19) Financiranje EIB bi bilo treba še naprej upravljati v skladu s predpisi in postopki EIB, vključno z ustreznimi nadzornimi ukrepi ter ustreznimi predpisi in postopki, ki se nanašajo na Računsko sodišče in OLAF.

(20) Jamstveni sklad za zunanje ukrepe („Jamstveni sklad“), ustanovljen z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2728/94 z dne 31. oktobra 1994, bi moral še naprej zagotavljati likvidnostno rezervo za proračun Skupnosti za izgube pri financiranju EIB[8].

(21) EIB bi morala po posvetovanju s Komisijo pripraviti okvirni večletni načrt za sklepanje svojih financiranj, da se zagotovi ustrezno proračunsko načrtovanje za zagotovitev sredstev Jamstvenega sklada. Komisija bi morala ta načrt upoštevati v svojem rednem proračunskem načrtovanju, predloženem proračunskemu organu.

(22) Z razsodbo z dne 6. novembra 2008 v zadevi C-155/07 (Parlament proti Svetu) je Sodišče Evropskih skupnosti razveljavilo Sklep Sveta 2006/1016/ES z dne 19. decembra 2006 o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za projekte zunaj Skupnosti[9]. Sklep 2006/1016/ES je bil razširjen na pet srednjeazijskih držav (Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan) s Sklepom Sveta 2008/847/ES z dne 4. novembra 2008 o upravičenosti srednjeazijskih držav v skladu s Sklepom 2006/1016/ES o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za projekte zunaj Skupnosti[10].

(23) Vendar je Sodišče odredilo, da se veljavnost Sklepa 2006/1016/ES ohrani za financiranja EIB, sklenjena v obdobju 12 mesecev od datuma izreka navedene sodbe, do začetka veljavnosti novega sklepa, sprejetega na ustrezni pravni podlagi, tj. členov 179 in 181a Pogodbe ES skupaj.

(24) Zato je treba sprejeti nov sklep Evropskega parlamenta in Sveta, da se zagotovi nadaljnje nespremenjeno jamstvo zadevnih financiranj EIB zunaj Skupnosti –

SKLENILA:

Člen 1

Jamstvo in najvišji določeni zneski

1. Skupnost odobri Evropski investicijski banki („EIB“) splošno jamstvo („jamstvo Skupnosti“) za plačila, ki jih EIB ne prejme, čeprav so ji dolgovana, za posojila in posojilna jamstva za upravičene investicijske projekte EIB, ki se izvajajo v državah, ki jih vključuje ta sklep, če je bilo financiranje s posojilom ali jamstvom odobreno v skladu s podpisanim sporazumom, ki ni niti potekel niti ni bil preklican („financiranje EIB“) ter v skladu s predpisi in postopki EIB in v podporo ustreznih zunanjepolitičnih ciljev Skupnosti.

2. Jamstvo Skupnosti se omeji na 65 % skupnega zneska izplačanih posojil in jamstev, zagotovljenih v okviru financiranja EIB, zmanjšanega za povrnjene zneske in povečanega za vse ustrezne zneske.

3. Najvišji določeni znesek financiranj EIB za obdobje, navedeno v odstavku 6, zmanjšan za preklicane zneske, ne sme preseči 27 800 milijonov EUR. Ta najvišji določeni znesek se razdeli na dva dela:

(a) osnovni najvišji določeni znesek s fiksno najvišjo vrednostjo 25 800 milijonov EUR, vključno z njegovo regionalno razporeditvijo, določeno v odstavku 4, za pokritje celotnega obdobja, navedenega v odstavku 6;

(b) neobvezni mandat v višini 2 000 milijonov EUR. O celotnem ali delnem aktiviranju tega neobveznega zneska in njegovi regionalni razporeditvi odločita Evropski parlament in Svet v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe. Ta odločitev je odvisna od izida vmesnega pregleda, določenega v členu 9.

4. Osnovni najvišji določeni znesek iz odstavka 3(a) se razdeli na naslednje zavezujoče regionalne najvišje določene zneske:

(a) predpristopne države: 8 700 milijonov EUR;

(b) sosedske in partnerske države: 12 400 milijonov EUR;

ki se razdelijo na naslednje okvirne najvišje določene podzneske:

(i) Sredozemlje: 8 700 milijonov EUR;

(ii) Vzhodna Evropa, Južni Kavkaz in Rusija: 3 700 milijonov EUR;

(c) Azija in Latinska Amerika: 3 800 milijonov EUR;

ki se razdelijo na naslednje okvirne najvišje določene podzneske:

(i) Latinska Amerika: 2 800 milijonov EUR;

(ii) Azija (vključno s Srednjo Azijo): 1 000 milijonov EUR;

(d) Južnoafriška republika: 900 milijonov EUR.

5. Znotraj regionalnih najvišjih določenih zneskov se lahko upravni organi EIB odločijo, da do 10 % regionalnega najvišjega določenega zneska prerazporedijo med podzneski.

6. Jamstvo Skupnosti krije financiranje EIB, sklenjeno v obdobju, ki se začne 1. februarja 2007 in konča 31. decembra 2013. Na podlagi tega sklepa za financiranja EIB, sklenjena na podlagi sklepov Sveta 2006/1016/ES in 2008/847/ES, še naprej velja jamstvo Skupnosti.

7. Če do izteka obdobja, navedenega v odstavku 6, Evropski parlament in Svet ne sprejmeta sklepa za odobritev novega jamstva Skupnosti EIB za financiranje zunaj Skupnosti, se navedeno obdobje avtomatično podaljša za šest mesecev.

Člen 2

Udeležene države

1. Seznam upravičenih in potencialno upravičenih držav za financiranje EIB na podlagi jamstva Skupnosti je v Prilogi I.

2. Za države, navedene v Prilogi I in označene z „*“, ter za druge države, ki niso navedene v Prilogi I, o upravičenosti takšne države za financiranje EIB na podlagi jamstva Skupnosti odločita Evropski parlament in Svet za vsak primer posebej v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe.

3. Jamstvo Skupnosti krije samo financiranje EIB, ki se izvaja v državah, ki so sklenile okvirni sporazum z EIB, v katerem se določijo pravni pogoji, pod katerimi se bo izvajalo takšno financiranje EIB.

4. V primeru resnih dvomov o političnih ali gospodarskih razmerah v določeni državi se lahko Evropski parlament in Svet odločita, da se v navedeni državi opusti novo financiranje EIB na podlagi jamstva Skupnosti v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe.

5. Jamstvo Skupnosti ne krije financiranja EIB v določeni državi, če je bil sporazum, ki se nanaša na takšno financiranje EIB, podpisan po pristopu te države k EU.

Člen 3

Skladnost s politikami Skupnosti

1. Okrepi se skladnost zunanjih ukrepov EIB z zunanjo politiko in cilji Skupnosti, s ciljem doseči čim večjo sinergijo med zagotavljanjem posojil EIB ter finančnimi in proračunskimi sredstvi Evropske unije, zlasti z rednim in sistematičnim dialogom ter zgodnjim posvetovanjem o:

(a) strateških dokumentih, ki jih pripravi Komisija, kot so nacionalni in regionalni strateški dokumenti, akcijski načrti in predpristopni dokumenti;

(b) dokumentih EIB za strateško načrtovanje in uvedbi novih projektov;

(c) drugih političnih in operativnih vidikih.

2. Sodelovanje bo potekalo različno v različnih regijah, glede na vlogo EIB in politike Skupnosti v posameznih regijah.

3. Financiranje EIB ne bo vključeno v kritje jamstva Skupnosti, če Komisija poda negativno mnenje o takšnem financiranju v okviru postopka, predvidenega v členu 21 statuta EIB.

4. Skladnost financiranja EIB z zunanjimi politikami in cilji Skupnosti se spremlja v skladu s členom 6.

Člen 4

Sodelovanje z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami

1. Financiranje EIB vedno pogosteje poteka, če je ustrezno, v sodelovanju med EIB in drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami („IFI“) ali evropskimi bilateralnimi institucijami in/ali v obliki njihovega sofinanciranja, da se zagotovijo najboljše sinergije, sodelovanje in učinkovitost ter ustrezna delitev tveganja in skladni pogoji za projekte in sektorje.

2. To sodelovanje se olajša z usklajevanjem, ki poteka predvsem v okviru Memoranduma o soglasju, če je ustrezno, ki ga sklenejo Komisija, EIB ter najpomembnejše mednarodne finančne institucije in evropske bilateralne institucije, ki delujejo v različnih regijah.

3. Sodelovanje z mednarodnimi finančnimi institucijami in drugimi donatorji se bo ocenilo v vmesnem pregledu, določenem v členu 9.

Člen 5

Kritje in pogoji jamstva Skupnosti

1. Pri financiranju EIB, ki se sklene z državo ali za katerega jamči država, in drugih oblikah financiranja EIB, sklenjenega z regionalnimi ali lokalnimi organi oblasti ali javnimi podjetji ali zavodi v državni lasti ali pod državnim nadzorom, če je bila za takšne druge oblike financiranja opravljena ustrezna ocena kreditnega tveganja EIB ob upoštevanju okoliščin kreditnega tveganja v zadevni državi, jamstvo Skupnosti krije vsa plačila, ki jih EIB ne prejme, vendar so ji dolgovana („skupno jamstvo“).

Za namene tega člena in člena 6(4) izraz država vključuje Zahodni breg in Gazo, ki ju zastopa palestinska vlada, ter Kosovo, ki ga zastopa Misija začasne uprave Združenih narodov.

2. Pri financiranju EIB, ki ni zajeto v odstavku 1, jamstvo Skupnosti krije vsa plačila, ki jih Banka ne prejme, vendar so ji dolgovana, če je prejem plačil preprečila uresničitev enega od naslednjih političnih tveganj („jamstvo pri političnem tveganju“):

(a) nekonvertibilnost valute;

(b) razlastitev;

(c) vojna ali državljanski nemiri;

(d) odklonitev pravnega varstva pri kršitvi pogodbe.

Člen 6

Poročanje in računovodstvo

1. Komisija letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o financiranju EIB, ki se zagotovi na podlagi tega sklepa. Poročilo mora vključevati oceno učinka in učinkovitosti financiranja EIB na ravni projekta, sektorja, države in regije ter prispevek financiranja EIB k izpolnjevanju zunanjepolitičnih ciljev Skupnosti ob upoštevanju operativnih ciljev EIB. Vključuje tudi oceno obsega sodelovanja med EIB in Komisijo ter med EIB in drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami in dvostranskimi donatorji.

2. Za namene odstavka 1 EIB predloži Komisiji letna poročila o financiranju EIB, zagotovljenem na podlagi tega sklepa, in o uresničevanju zunanjepolitičnih ciljev Skupnosti, vključno s sodelovanjem z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami.

3. EIB Komisiji zagotovi potrebne statistične, finančne in računovodske podatke o posameznih financiranjih EIB, da izpolni svoje poročevalske dolžnosti ali zahteve Evropskega računskega sodišča, in revizijsko potrdilo o neporavnanih zneskih za financiranje EIB.

4. Za namene obračunavanja in poročanja Komisije o tveganjih, ki jih krije skupno jamstvo EIB, EIB zagotovi Komisiji svojo oceno tveganja in informacije o oceni financiranja, zagotovljenega posojilojemalcem ali dolžnikom z jamstvom, ki niso države.

5. EIB zagotovi informacije iz odstavkov 2, 3 in 4 na svoje stroške.

Člen 7

Izterjava plačil, ki jih izvede Komisija

1. Če Komisija izvede plačilo na podlagi jamstva Skupnosti, EIB v imenu in za račun Komisije izterja terjatve za izplačane zneske.

2. EIB in Komisija skleneta sporazum, v katerem podrobno opredelita določbe in postopke za izterjavo terjatev, najkasneje do datuma sklenitve sporazuma iz člena 8.

Člen 8

Garancijski sporazum

EIB in Komisija skleneta sporazum o jamstvu, v katerem podrobno opredelita določbe in postopke v zvezi z jamstvom Skupnosti.

Člen 9

Pregled sklepa

1. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. junija 2010 predloži vmesno poročilo o izvajanju tega sklepa, ki mu bo po potrebi dodan predlog njegove spremembe na podlagi zunanje ocene, formalni pogoji katere so opredeljeni v Prilogi II k temu sklepu.

2. Komisija predloži zaključno poročilo o uporabi tega sklepa do 31. julija 2013.

Člen 10

Končne določbe

Sklep 2008/847/ES se razveljavi.

Člen 11

Uporaba

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

V Bruslju, [•] 2009.

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[•] [•]

PRILOGA I

Regije in države, ki jih vključujeta člena 1 in 2

A. PREDPRISTOPNE DRŽAVE

1. Države kandidatke

Hrvaška, Turčija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija.

2. Možne države kandidatke

Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija, Kosovo v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244 (1999).

B. SOSEDSKE IN PARTNERSKE DRŽAVE

1. Sredozemlje

Alžirija, Egipt, Zahodni breg in Gaza, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija (*), Maroko, Sirija, Tunizija.

2. Vzhodna Evropa, Južni Kavkaz in Rusija

Vzhodna Evropa: Republika Moldavija, Ukrajina, Belorusija (*).

Južni Kavkaz: Armenija, Azerbajdžan, Gruzija.

Rusija: Rusija.

C. AZIJA IN LATINSKA AMERIKA

1. Latinska Amerika

Argentina, Bolivija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Kostarika, Ekvador, El Salvador, Gvatemala, Honduras, Mehika, Nikaragva, Panama, Paragvaj, Peru, Urugvaj, Venezuela.

2. Azija

Azija (brez Srednje Azije):

Afganistan (*), Bangladeš, Butan, Brunej, Kambodža (*), Kitajska (vključno s posebnima upravnima regijama Hong Kong in Macao), Indija, Indonezija, Irak (*), Južna Koreja, Laos, Malezija, Maldivi, Mongolija, Nepal, Pakistan, Filipini, Singapur, Šrilanka, Tajvan (*), Tajska, Vietnam, Jemen.

Srednja Azija:

Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan.

D. JUŽNA AFRIKA

Južna Afrika.

PRILOGA II

Vmesno poročilo in formalni pogoji za oceno mandata EIB za zunanja posojila

Vmesni pregled

Obsežni vmesni pregled zunanjega financiranja EIB se bo izvedel do leta 2010. Pregled bo temeljil na neodvisni zunanji oceni, ki se bo posredovala tudi Evropskemu parlamentu in Svetu. Ta pregled bo osnova za odločitev Evropskega parlamenta in Sveta o tem, ali bosta podelila neobvezni mandat za povečanje jamstva, predvidenega s tem sklepom, za obdobje po letu 2010, in v kakšnem obsegu, ali bosta v mandat vključila druge spremembe ter kako bosta zagotovila najvišjo dodano vrednost in učinkovitost financiranja EIB. Komisija bo vmesni pregled predstavila Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. junija 2010 kot osnovo za kateri koli predlog sprememb mandata.

Okvir ocene

Vključeval bo:

a. oceno zunanjega financiranja EIB. Deli ocene se bodo izvedli v sodelovanju z ocenjevalnimi službami EIB in Komisije;

b. oceno širšega vpliva dodeljevanja zunanjih posojil EIB na sodelovanje z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami in drugimi viri financiranja.

Ocenjevanje bo nadzoroval in vodil upravljalni odbor, sestavljen iz več „modrih“ oseb, ki jih imenuje svet guvernerjev EIB, ter po enega predstavnika EIB in Komisije. Upravljalni odbor bo vodila ena od teh „modrih“ oseb.

Upravljalni odbor bo imel podporo ocenjevalnih služb EIB in Komisije ter zunanjih strokovnjakov. Ti zunanji strokovnjaki bodo izbrani s postopkom javnega razpisa, ki ga bo vodila Komisija. Upravljalni odbor bo svetoval o formalnih pogojih in merilih za izbiro zunanjih strokovnjakov. Stroške zunanjih strokovnjakov bo krila Komisija iz proračunske vrstice, namenjene zagotavljanju sredstev za Jamstveni sklad.

Upravljalni odbor bo predložil končno poročilo o oceni in sprejel jasne sklepe na podlagi zbranih informacij, iz katerih bo izhajala odločitev vmesnega pregleda, ali naj se za preostanek mandata uporabi neobvezni znesek in kakšna naj bo regionalna razporeditev kakršnega koli dodatnega financiranja.

Obseg ocene

Ocena bo zajemala prejšnje mandate (2000–2006) in prva leta mandata 2007–2013 do konca leta 2009. Preučila bo obseg financiranja projektov in izplačil po državah ter dejavnosti na področju tehnične pomoči in tveganega kapitala. Glede na učinke na ravni projekta, sektorja, regije in države bodo v oceni sprejeti sklepi o:

a. poglobljeni oceni ustreznosti ter delovanja (učinkovitosti, uspešnosti in trajnosti) financiranja EIB glede na posebne regionalne cilje, kot so bili prvotno določeni v okviru ustreznih zunanjih politik Skupnosti, in njegove dodane vrednosti (izvede se v sodelovanju z ocenjevalno službo EIB in službami Komisije);

b. oceni skladnosti z zadevnimi zunanjimi politikami in strategijami Skupnosti ter dodatnosti in dodane vrednosti financiranja EIB v prvih letih mandata 2007–2013 v okviru posebnih regionalnih ciljev v mandatu 2007–2013 in ustreznih kazalcev, ki jih določi EIB (izvede se v sodelovanju z ocenjevalno službo EIB in službami Komisije).

V teh ocenah se bo dodana vrednost financiranja EIB izmerila na podlagi treh elementov: podpore političnih ciljev Skupnosti, kakovosti samih projektov in alternativnih virov financiranja.

a. analiza finančnih potreb upravičencev, njihove absorpcijske sposobnosti in razpoložljivosti drugih virov zasebnega ali javnega financiranja zadevnih naložb;

b. ocena sodelovanja in usklajenosti dejavnosti med EIB in Komisijo;

c. ocena sodelovanja in sinergij med EIB ter mednarodnimi in dvostranskimi finančnimi institucijami in agencijami.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. NASLOV PREDLOGA:

Predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za projekte zunaj Skupnosti.

2. OKVIR ABM/ABB (UPRAVLJANJE PRORAČUNA NA PODLAGI DEJAVNOSTI/OBLIKOVANJE PRORAČUNA NA PODLAGI DEJAVNOSTI)

Zadevno področje in povezana dejavnost:

Področje politike: gospodarske in finančne zadeve

Dejavnost ABB: financiranje in instrumenti

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1. Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

01 04 01 14 | Vplačila v Jamstveni sklad za nove dejavnosti |

3.2. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva:

Posojila in jamstva za posojila EIB, ki jih krije jamstvo Skupnosti („financiranje EIB“), lahko EIB odobri od 2007 do 2013. Celoten čas trajanja ukrepa in njegovega finančnega vpliva se bo določil z rokom zapadlosti sklenjenih financiranj EIB.

3.3. Značilnosti proračuna:

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančnem okviru |

01 04 01 14 | obvezni | nediferencirani[11] | NE | NE | NE | 4 |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1. Finančna sredstva

4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

Naslednja razpredelnica povzema ocenjena proračunska sredstva, potrebna za financiranje Jamstvenega sklada, ki so izračunana v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2728/94 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe[12] in na podlagi predlaganega mandata za dodelitev posojil EIB v višini 27,8 milijard EUR med 2007 in 2013, od katerih sta 2 milijardi EUR namenjeni neobveznemu mandatu.

Podatki za izračune „običajnega“ zagotavljanja sredstev so podrobno navedeni v tabeli 8.1.

- • Za leto 2007: niso bila zagotovljena nobena sredstva. Po pristopu Bolgarije in Romunije se je iz Jamstvenega sklada v splošni proračun povrnil pavšalni znesek 254 milijonov EUR v skladu z Uredbo Sveta št. 2273/2004.

• Za leto 2008: presežek v višini 125,75 milijona EUR se je prenesel v leto 2008 kot „prihodki“.

• Za leto 2009: izračuni temeljijo na ciljni vrednosti z dne 31. 12. 2007 in v predhodni predlog proračuna za leto 2009 je bila vključena zagotovitev sredstev v višini 91,60 milijona EUR skupaj z zneskom 0,5 milijona EUR za zunanjo oceno v okviru vmesnega pregleda mandata EIB za zunanja posojila.

• Za obdobje 2010–2013 izračuni temeljijo na ocenah obsega sklenjenih financiranj EIB in izplačil v novem mandatu. Ocene so bile pripravljene na podlagi informacij EIB in se lahko spreminjajo glede na razvoj projekta.

Pri finančnem načrtovanju proračunske postavke 4 je bil dan na stran znesek v vrednosti 1,4 milijarde EUR, s pavšalnim zneskom 200 milijonov EUR letno. Čeprav se skupni predvideni znesek v vrednosti 1,4 milijarde EUR ohrani kot „maksimalne proračunske potrebe“, se profil lahko med programskim obdobjem prilagodi, da se upošteva negativni razvoj dogodkov, kot sta kopičenje neizpolnjenih obveznosti[13] in neugodna ocena premoženja[14], da se obvladajo izredne razmere, kot je prikazano v „maksimalnih proračunskih potrebah“ skupaj (glej razpredelnico spodaj).

Odhodki iz poslovanja[15] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1. | a | 0,0 | 0,0 | 92,1 | 294,0 | 301,0 | 536,0 | 1223,1 |

Odobritve plačil (OP) | b | 0,0 | 0,0 | 92,1 | 294,0 | 301,0 | 536,0 | 1223,1 |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije[16] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4. | c | - | - | - | - | - | - | - |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | 0,0 | 0,0 | 92,1 | 294,0 | 301,0 | 536,0 | 1223,1 |

Odobritve plačil | b+c | 0,0 | 0,0 | 92,1 | 294,0 | 301,0 | 536,0 | 1223,1 |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije[17] |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5. | d | 0,9 | 0,9 | 0,9 | 0,9 | 0,9 | 1,7 | 6,2 |

Upravni stroški, ki jih referenčni znesek ne krije, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6. | e | - | - | - | - | - | - | - |

Predvideni stroški financiranja ukrepa skupaj |

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 0,9 | 0,9 | 93,0 | 294,9 | 301,9 | 537,7 | 1229,3 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 0,9 | 0,9 | 93,0 | 294,9 | 301,9 | 537,7 | 1229,3 |

Podrobnosti o sofinanciranju

Sofinanciranje ni predvideno.

4.1.2. Skladnost s finančnim načrtovanjem

( Predlog je skladen s sedanjim finančnim načrtovanjem.

( Predlog bo povzročil ponovno načrtovanje programov za ustrezne razdelke finančnega okvira.

( Predlog lahko zahteva uporabo določb iz Medinstitucionalnega sporazuma[18] (tj. instrument prilagodljivosti ali revizija finančnega okvira).

4.1.3. Finančni vpliv na prihodke

( Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

( Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

4.2. EPDČ za človeške vire (vključno z uradniki, začasnim in zunanjim osebjem) – glej podrobnosti v točki 8.2.1.

Letne potrebe | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012–2013 |

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 14 |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1. Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno kriti

Kot je podrobno razloženo v obrazložitvenem memorandumu, je Sodišče 6. novembra 2008 razveljavilo Sklep Sveta 2006/1016/ES. Veljavnost razveljavljenega sklepa se ohrani za financiranja EIB, sklenjena v obdobju, ki se zaključi 6. novembra 2009, pred začetkom veljavnosti novega sklepa, sprejetega na ustrezni pravni podlagi, tj. členov 179 in 181a Pogodbe ES skupaj. Zato je treba predlagati nov sklep, če bo Skupnost še naprej zagotavljala jamstvo za financiranje EIB zunaj Skupnosti v podporo političnim ciljem EU.

5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti, skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in možne sinergije

Financiranje EIB zunaj EU je zelo prepoznavno in učinkovito orodje, ki podpira zunanje ukrepe EU. Glavne prednosti posredovanja EIB v takšnih državah so prenos strokovnega znanja in izkušenj na predlagatelje projektov ter uporaba okoljskih standardov in standardov za javno naročanje pri financiranih projektih. Poleg navedenih prednosti EIB v celoti prenaša tudi finančne prednosti, ki izhajajo iz jamstva Skupnosti, in privlačne stroške financiranja EIB za končne upravičence v obliki konkurenčnih obrestnih mer.

Mandat, ki ga krije jamstvo Skupnosti, zagotavlja potrebno politično in finančno podporo Skupnosti za države in projekte, ki sicer ne bi izpolnjevali običajnih smernic in meril EIB.

Financiranje EIB bo dopolnjevalo dejavnosti, ki se bodo izvajale na podlagi novih instrumentov za zunanjo pomoč. Za dodatno povečanje podpore zunanji politiki EU v vsaki posamezni regiji se bo krepila povezanost med prednostnimi nalogami EIB in politikami EU. To se bo doseglo z vzpostavitvijo trdnejšega okvira za dialog in sodelovanje med EIB in Komisijo pri opredeljevanju regionalnih politik, državnih strategij in na projektni ravni. Financiranje EIB se bo lahko koristno združevalo s proračunskimi viri EU v obliki odobritve pomoči, tveganega kapitala in subvencioniranih obrestnih mer, skupaj s tehnično pomočjo za pripravo projektov in njihovo izvajanje ali krepitvijo pravnega in regulativnega okvira.

5.3. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Glavni cilj predloga je spodbujati prispevek EIB pri doseganju političnih ciljev EU s financiranjem investicijskih projektov. Cilji, ki se bodo skušali uresničiti s financiranjem EIB v okviru mandata, se bodo razlikovali po regijah in so podrobno opisani v predlaganem pravnem aktu. Pomemben cilj predlaganega ukrepa je tudi spodbujanje sodelovanja z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami.

Doseganje ciljev se bo merilo predvsem z obsegom financiranja EIB po regijah in sektorjih ter z obsegom financiranja EIB, ki ga bodo sofinancirale druge mednarodne finančne institucije in/ali programi Komisije.

5.4. Metoda izvedbe (okvirno)

( Centralizirano upravljanje

( neposredno Komisija

( posredno s prenosom na:

( izvajalske agencije

( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

( z državami članicami

( s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti)

Opombe:

Predlog v skladu z obstoječimi določbami predvideva, da Evropski parlament in Svet pooblastita EIB za financiranje investicijskih projektov v skladu z njenimi predpisi in postopki. Za upravljanje jamstva Skupnosti je pristojna Komisija. EIB in Komisija skleneta sporazum, v katerem podrobno opredelita določbe in postopke za izvajanje tega sklepa.

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1. Sistem nadzora

Financiranje EIB na podlagi jamstva Skupnosti bo upravljala EIB v skladu s svojimi predpisi in postopki, vključno z ustreznimi ukrepi za revizijo, nadzor in spremljanje. Kot predvideva statut EIB, je revizijska komisija EIB, ki ji pomagajo zunanji revizorji, pristojna za preveritev, ali so se dejavnosti EIB in njeno knjigovodstvo ustrezno izvajali. Finančna poročila EIB letno potrjuje njen svet guvernerjev.

Če Komisijo zastopa direktor ali namestnik direktorja, upravni odbor odobri vsako financiranje EIB in spremlja, ali upravljanje EIB poteka v skladu s statutom in splošnimi navodili, ki jih določi svet guvernerjev.

Obstoječi tristranski sporazum med Komisijo, Računskim sodiščem in EIB iz oktobra 2003 podrobno določa pravila, v skladu s katerimi mora Računsko sodišče opraviti revizije financiranja EIB na podlagi jamstva Skupnosti.

V skladu s členom 6 predloga Komisija vsako leto poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o financiranju EIB, izvedenem v skladu s tem sklepom, sestavi letna poročila, ki jih pripravi EIB, zagotovi informacije o odobrenem financiranju v različnih regijah ali sektorjih ter o sodelovanju z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami.

EIB Komisiji zagotovi tudi potrebne statistične, finančne in računovodske podatke o posameznih financiranjih EIB, da izpolni svoje poročevalske dolžnosti ali zahteve Evropskega računskega sodišča, in revizijsko potrdilo o neporavnanih zneskih posojil za financiranje EIB.

6.2. Vrednotenje

6.2.1. Predhodno vrednotenje

Ocena obstoječega jamstva Skupnosti za dejavnosti EIB zunaj EU je v Poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o dejavnostih Evropskih skupnosti v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil v letu 2007 (COM(2008) 590 konč.) in v k njemu priloženem delovnem dokumentu služb Komisije (SEC(2008)2504). Drugo pomembno poročilo je Poročilo proračunskemu organu o jamstvih, ki jih krije splošni proračun – stanje na dan 31. decembra 2007 (COM(2008) 451 konč.) skupaj s k njemu priloženim delovnim dokumentom služb Komisije (SEC(2008) 2249). Upoštevajo se tudi Poročilo COM(2006) 323 in dva delovna dokumenta služb Komisije (SEC(2006) 790 in SEC(2006) 789), ki sta bila predstavljena Evropskemu parlamentu in Svetu v zvezi s predlogom Komisije (COM(2006) 324 konč.), ki je privedel do sprejetja razveljavljenega sklepa.

6.2.2. Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Namen zakonodajnega predloga je, da se EIB zagotovi jamstvo Skupnosti z enakimi značilnostmi, kot jih je imelo jamstvo, zagotovljeno z razveljavljenim Sklepom 2006/1016/ES, in da se vključi jamstvo, ki ga trenutno vsebuje Sklep 2008/847/ES.

6.2.3. Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja

Vmesni pregled mandata se bo opravil leta 2010, kar bo po potrebi omogočilo preusmeritev prednostnih nalog in morebitno podelitev neobveznega mandata, kot je določeno v pravni podlagi. V tem okviru bo leta 2009 izvedena zunanja ocena. Komisija bo pripravila zaključno poročilo o mandatu EIB do 31. julija 2013.

7. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

EIB nosi glavno odgovornost za sprejetje ukrepov proti goljufijam, zlasti z izvajanjem financiranih dejavnosti „politike EIB za preprečevanje in odvračanje od korupcije, goljufij, dogovarjanja, izsiljevanja, pranja denarja in financiranja terorizma pri dejavnostih Evropske investicijske banke“, ki je bila sprejeta aprila 2008.

Predpisi in postopki EIB med podrobnimi ureditvami za boj proti goljufijam in korupciji vključujejo tudi pristojnost OLAF za izvedbo notranjih preiskav. Predvsem je julija 2004 svet guvernerjev EIB sprejel sklep „o pogojih za notranje preiskave v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in vseh nezakonitih dejavnosti, ki škodujejo finančnim interesom Skupnosti“.

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

(v mio EUR)

2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012–13 |

Uradniki ali začasno osebje[19] (XX 01 01) | A*/AD | 4 | 4 | 4 | 4 | 4 | 8 |

B*, C*/AST | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 6 |

Osebje, financirano[20] iz člena XX 01 02 |

Drugo osebje[21], financirano iz člena XX 01 04/05 |

SKUPAJ | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 14 |

8.2.2. Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Najpomembnejše naloge, ki izhajajo iz upravljanja jamstva Skupnosti, so:

– priprava zakonodajnih predlogov in sporazumov o jamstvu,

– vodenje odobritvenega postopka,

– vodenje letnega proračunskega postopka,

– letno poročanje Svetu in Parlamentu,

– upravljanje pozivov za plačilo,

– spremljanje upravljanja Jamstvenega sklada,

– računovodstvo,

– odnosi z Računskim sodiščem, Parlamentom in Svetom.

8.2.3. Človeški viri – viri delovnih mest (po sistemizaciji)

( Delovna mesta, trenutno dodeljena za upravljanje programa, ki se nadomesti ali podaljša

( Delovna mesta, ki so bila vnaprej dodeljena v okviru dejavnosti APS/PDB za leto 2009

( Delovna mesta, potrebna v naslednjem postopku LSP/PPP

( Delovna mesta, ki bodo zapolnjena s prerazporeditvijo obstoječih človeških virov znotraj službe (notranja prerazporeditev)

( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena pri izvajanju LSP/PPP za zadevno leto

Potrebe po človeških in upravnih virih se bodo pokrile v okviru dodelitve, odobrene upravni službi v okviru letnega postopka za dodelitev.

8.2.4. Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije (XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012–2013 | SKUPAJ |

Druga tehnična in upravna pomoč |

– notranja |

– zunanja |

Tehnična in upravna pomoč skupaj | - | - | - | - | - | - | - |

8.2.5. Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki jih referenčni znesek ne krije

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012–2013 |

Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | 0,854 | 0,854 | 0,854 | 0,854 | 0,854 | 1,708 |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) | - | - | - | - | - | - |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki jih referenčni znesek NE krije) skupaj | 0,854 | 0,854 | 0,854 | 0,854 | 0,854 | 1,708 |

8.2.6. Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno) |

2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012–2013 | SKUPAJ |

XX 01 02 11 01 – Misije |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference |

XX 01 02 11 03 – Odbori[23] |

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi |

2 Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) |

3 Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki jih referenčni znesek NE krije), skupaj | - | - | - | - | - | - | - |

[1] UL L 186, 15.7.2008, str. 30 (kodificirana različica).

[2] UL L 292, 9.11.2001, str. 41.

[3] UL L 21, 25.1.2005, str. 11.

[4] Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 (UL L 210, 31.7.2006, str. 82).

[5] Uredba (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 (UL L 310, 9.11.2006, str. 1).

[6] Uredba (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 (UL L 378, 27.12.2006, str. 41).

[7] Uredba (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 (UL L 327, 24.11.2006, str. 1).

[8] UL L 293, 12.11.1994, str. 1.

[9] UL L 414, 30.12.2006, str. 95.

[10] UL L 301, 12.11.2008, str. 13.

[11] Nediferencirana sredstva, v nadaljnjem besedilu NS.

[12] Zadnjo spremembo Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2728/94 je sprejel Svet 30. januarja 2007 (Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 89/2007).

[13] 100 milijonov EUR na leto izvira iz aktiviranja jamstva pri večjih zamudah (glej „izravnalni mehanizem“ iz COM (2005) 130 z dne 5.4.2005).

[14] Da se ocenijo posledice za zagotavljanje sredstev pri morebitnih nihanjih vrednosti premoženja Jamstvenega sklada, so bile narejene naslednje predpostavke:– trajanje portfelja 3,3 leta;– enoodstotno zvišanje obrestnih mer na leto;– razvoj sredstev Jamstvenega sklada, ki izhaja iz predvidenega „običajnega zagotavljanja sredstev“.Za leti 2007 in 2008 ne bo posledic zaradi prehodnega obdobja.

[15] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova xx. Razpredelnica vključuje za leto 2009 znesek 0,5 milijona EUR, ki se bo iz Jamstvenega sklada črpal za zunanjo oceno v okviru vmesnega pregleda.

[16] Odhodki iz člena xx 01 04 naslova xx.

[17] Odhodki iz poglavja xx 01, razen odhodkov iz člena xx 01 04 ali xx 01 05.

[18] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[19] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

[20] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

[21] Stroški zanje so vključeni v referenčni znesek.

[22] S sklicevanjem na posebno oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga za zadevno(-e) izvajalsko(-e) agencijo(-e).

[23] Opredeliti vrsto odbora in skupino, v katero spada.