52008PC0469

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 23.7.2008

COM(2008) 469 konč.

2008/0160 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o trgovini z izdelki iz tjulnjev

(predložila Komisija) {SEC(2008) 2290}{SEC(2008) 2291}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

( Razlogi za predlog in njegovi cilji

Namen tega predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta je prepovedati dajanje izdelkov iz tjulnjev v promet, njihov uvoz v Skupnost in tranzit. Trgovina s takšnimi izdelki bi bila mogoča le ob izpolnjevanju določenih pogojev glede načina in postopka ubijanja ter odiranja tjulnjev. Predlog določa tudi obveznost informiranja, ki bo zagotavljala, da so izdelki iz tjulnjev, katerih prodaja bi bila mogoča z odstopanjem od sicer veljavne prepovedi, bodisi jasno prepoznani kot izdelki, ki prihajajo iz držav, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, bodisi so jih ubili in odrli posamezniki, ki spadajo pod pristojnost držav, ki izpolnjujejo navedene pogoje.

Prepovedi naj bi nadomestile različne sprejete ali načrtovane ukrepe posameznih držav članic za prepoved uvoza izdelkov iz tjulnjev, njihove proizvodnje oziroma distribucije, tako da bi trgovina s temi izdelki v Skupnosti potekala v skladu z usklajenimi pogoji. Določbe osnutka Uredbe naj bi tudi zagotovile, da izdelkov iz tjulnjev, proizvedenih zunaj Skupnosti, ni mogoče uvoziti v Skupnost, jih prevažati čez Skupnost ali izvažati iz nje.

Izdelki iz tjulnjev se uvažajo v Skupnost in z njimi se v Skupnosti trguje. Razpoložljivi dokazi kažejo, da večina teh izdelkov izvira iz tretjih držav, čeprav se delno proizvajajo tudi v Skupnosti, saj tjulnje ubijajo in odirajo tudi na Finskem in Švedskem, medtem ko izdelke iz tjulnjev proizvajajo v drugih državah članicah, kot je na primer Združeno kraljestvo (Škotska), kjer uporabljajo kože tjulnjev, uvožene iz drugih držav.

Javnost zaradi ubijanja in odiranja tjulnjev ter trgovine z izdelki iz tjulnjev, usmrčenih in odrtih s povzročanjem nepotrebnih bolečin, stiske in drugih oblik trpljenja, ki jih tjulnji kot sesalci z razvitimi čutili lahko občutijo, že več let zaskrbljeno opozarja na vprašanje ustreznega ravnanja z živalmi. Javnost je torej zaskrbljena zaradi etičnih razlogov. Komisija je v zadnjih letih prejela veliko pisem in peticij v zvezi s tem vprašanjem, v katerih državljani ogorčeno nasprotujejo trgovini z izdelki iz tjulnjev, proizvedenimi na takšen način.

Zaradi zaskrbljenosti državljanov je več držav članic sprejelo ali pa sprožilo postopek sprejemanja ali proučevanja zakonov za omejitev ali prepoved gospodarskih dejavnosti, povezanih s proizvodnjo izdelkov iz tjulnjev. Nacionalni zakonodajni organi vprašanje rešujejo na različne načine, in sicer z ukrepi za prepoved uvoza, proizvodnje, trženja ali dajanja v promet izdelkov iz tjulnjev ali nekaterih vrst tjulnjev. Zaradi večje ozaveščenosti in pritiskov javnosti na nacionalne zakonodajne organe držav članic bodo verjetno ti sprejeli nove zakonodajne pobude, s katerimi se bodo poskušali odzvati na vedno večjo zaskrbljenost javnosti.

Dve državi članici sta že sprejeli zakone za omejevanje trgovine z izdelki iz tjulnjev.

Medtem ko strogi predpisi v nekaterih državah članicah omejujejo trgovino z izdelki iz tjulnjev (ali pa jo bodo morda kmalu), pa v drugih državah članicah na tem področju niso sprejeli nobenih ukrepov, tako da v Skupnosti obstajajo različni pogoji trgovanja z izdelki iz tjulnjev med posameznimi državami članicami (ali skupinami držav članic). Notranji trg je zato razdrobljen, saj morajo trgovci svojo poslovno prakso ustrezno prilagoditi različnim pogojem trgovanja, ki veljajo v posamezni državi članici.

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti ne daje posebne pravne podlage, s katero bi lahko Skupnost s predpisi urejala etična vprašanja kot taka. Kljub temu pa na področjih, na katerih Pogodba pooblašča Skupnost za sprejemanje predpisov, če so izpolnjeni pogoji iz pravne podlage, zakonodajalcu Skupnosti ni mogoče preprečiti, da bi se pri sprejemanju zakonodajnih ukrepov oprl na etične pomisleke. S tem v zvezi je treba opozoriti, da Pogodba omogoča Skupnosti sprejemanje ukrepov za vzpostavitev in ohranitev notranjega trga, kar v skladu s členom 14 Pogodbe pomeni trg brez notranjih meja.

Glede na sodno prakso Sodišča je pri razhajanju med zakoni in drugimi predpisi držav članic, ki bi lahko ovirali temeljne svobode in tako neposredno vplivali na delovanje notranjega trga, upravičeno sprejeti ukrepe Skupnosti za preprečevanje nastanka takih ovir. S temi ukrepi se lahko glede na okoliščine začasno ali dokončno prepove trženje izdelka ali izdelkov[1].

Med posameznimi državami članicami obstajajo razlike v zakonih in drugih predpisih glede izdelkov iz tjulnjev. Dve izmed njih sta že prepovedali trženje teh izdelkov, tretja pa je sporočila, da to namerava storiti. V drugih državah članicah poteka intenzivna javna razprava o potrebi po takšni zakonodaji. Po mnenju avtorjev je namen navedenih ukrepov ustaviti trgovanje z izdelki iz tjulnjev, in sicer predvsem zaradi etičnih razlogov v zvezi z vprašanjem ustreznega ravnanja z živalmi. Navedeni ukrepi prepovedi trženja prispevajo k heterogenemu razvoju tega trga in torej ovirajo prost pretok blaga.

Ob upoštevanju povečane javne zavesti in etičnih pomislekov glede načina pridobivanja izdelkov iz tjulnjev obstaja verjetnost, da bi se pri prostem pretoku teh izdelkov pojavile ovire zaradi novih predpisov držav članic, sprejetih zaradi te zaskrbljenosti.

Posredovanje zakonodajalca Skupnosti na podlagi člena 95 ES je torej glede izdelkov iz tjulnjev upravičeno[2].

Usklajevanje različnih prepovedi in/ali drugih veljavnih omejevalnih ukrepov je najlažji in najpreprostejši način za upoštevanje vprašanja ustreznega ravnanja s tjulnji, iz katerih so narejeni izdelki, s katerimi se trguje, pri čemer morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji.

Sodišče je ugotovilo, da je varstvo dobrega počutja živali legitimni cilj v splošnem interesu[3].

Sodišče je poleg tega razsodilo, da če bi bili pogoji za uporabo člena 95 ES kot pravne podlage izpolnjeni, zakonodajalcu Skupnosti ni mogoče preprečiti, da bi se oprl na to pravno podlago, saj je varovanje javnega zdravja odločilen dejavnik pri odločitvah, ki jih je treba sprejeti[4].

Glede na navedeno sodno prakso zakonodajalcu Skupnosti ni mogoče preprečiti, da bi se oprl na člen 95 ES z utemeljitvijo, da je vprašanje ustreznega ravnanja z živalmi odločilen dejavnik pri sprejemanju odločitev.

Vsekakor pa predlog Uredbe, če teži k oblikovanju enotnih pogojev, pod katerimi je z odstopanjem od sicer veljavnih prepovedi mogoče trgovati z izdelki iz tjulnjev, prispeva k zagotovitvi prostega pretoka teh izdelkov na notranjem trgu.

Ker velika večina izdelkov iz tjulnjev na trgu Skupnosti izvira iz tretjih držav, je treba skupaj s prepovedjo trgovine prepovedati tudi uvoz teh izdelkov v Skupnost.

Prepoved tranzita in izvoza bi morala onemogočiti tudi tranzit čez Skupnost ter proizvodnjo izdelkov v Skupnosti za izvoz. Takšne dodatne prepovedi bi okrepile prepoved trgovine v Skupnosti, saj obstaja tveganje, da bi izdelki iz tjulnjev, opredeljeni kot izdelki v tranzitu ali domnevno proizvedeni za izvoz, s prevaro pristali na trgu Skupnosti.

Če določbe te Uredbe vplivajo na komercialno dejavnost z izdelki iz tjulnjev s tretjimi državami tudi zunaj obsega, nujno potrebnega za ohranitev prepovedi trgovine v Skupnosti, bi jih bilo treba šteti za ukrep, ki uravnava mednarodno trgovino.

Z raznimi prepovedmi iz te Uredbe bi se ustrezno odzvali na zaskrbljenost javnosti glede ustreznega ravnanja z živalmi in možnosti vnosa izdelkov v Skupnost, proizvedenih iz tjulnjev, ki morda niso bili usmrčeni in odrti brez povzročanja nepotrebnih bolečin, stiske in drugih oblik trpljenja.

Kljub temu pa mora biti trgovina z izdelki iz tjulnjev mogoča v primerih, ko bi način ubijanja in odiranja lahko zadovoljivo zagotovil, da sta bili usmrtitev in odiranje izvedena brez povzročanja nepotrebnih bolečin, stiske in drugih oblik trpljenja.

Tako oblikovan regulativni okvir bi spodbudil zadevne državam, da pregledajo ter po potrebi izboljšajo in uskladijo zakonodajo in prakso glede načinov ubijanja in odiranja tjulnjev.

Izogniti bi se bilo treba negativnim vplivom na bistvene gospodarske in družbene interese Eskimov. Zato prepovedi iz te uredbe ne bi smele zajemati izdelkov iz tjulnjev, pridobljenih z lovom, ki ga po tradiciji izvajajo Eskimi in omogoča njihovo samooskrbo.

- Splošno ozadje

Z izdelki iz tjulnjev se trguje v Skupnosti in zunaj nje.

V Skupnosti tjulnje ubijajo in odirajo na Švedskem, Finskem in v Združenem kraljestvu (Škotska), in sicer zaradi pridobivanja izdelkov iz tjulnjev ali za obvladovanje škodljivcev. Zunaj Skupnosti ubijajo in odirajo tjulnje v Kanadi, na Grenlandiji, v Namibiji, na Norveškem in v Rusiji.

Že pred časom je Skupnost sprejela ustrezno zakonodajo, s katero je želela zagotoviti, da lov v Skupnosti in zunaj nje ne bi ogrozil stanja ohranjenosti več vrst tjulnjev (glej spodaj).

Poleg ohranitve vrste že vrsto let resno zaskrbljenost javnosti, organizacij in določenih držav članic povzročajo tudi načini ubijanja tjulnjev in njihovih mladičev, saj povzročajo strah, bolečine, stiske in druge oblike trpljenja.

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je 17. novembra 2006 sprejela priporočilo o lovu na tjulnje, v katerem države članice in opazovalke, ki se ukvarjajo z lovom na tjulnje, med ostalim poziva k „prepovedi vseh krutih načinov lova, pri katerih živali ne umrejo takoj in brez trpljenja, ter prepoved omamljanja živali z instrumenti kot so harpune (hakapik), kiji in pištole“ .

Evropski parlament je dne 26. septembra 2006 sprejel deklaracijo, s katero Evropsko komisijo poziva k ureditvi uvoza, izvoza in prodaje vseh izdelkov iz sedlastih in kapičastih tjulnjev, pri tem pa zagotovi, da takšna uredba ne bo vplivala na tradicionalni lov Eskimov na tjulnje.

Belgija je 16. marca 2007 sprejela zakon o prepovedi proizvajanja in dajanja v promet izdelkov iz tjulnjev, medtem ko je Nizozemska 4. julija 2007 sprejela odredbo za spremembo zakona o rastlinskih in živalskih vrstah (označevanje živalskih in rastlinskih vrst), odredbo za spremembo akta o zaščitenih vrstah živali in rastlin (izjeme) in odredbo v zvezi s prepovedjo trgovine z izdelki iz sedlastih in kapičastih tjulnjev. Nemčija namerava sprejeti zakon o prepovedi uvoza, predelave in dajanja v promet izdelkov iz tjulnjev. V prihodnosti so mogoče tudi podobne pobude drugih držav članic .

- Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Trgovina z izdelki iz tjulnjev delno poteka v skladu z obstoječimi predpisi Skupnosti, njihova področja uporabe in utemeljitve pa se bistveno razlikujejo.

Direktiva Sveta 83/129/EGS z dne 28. marca 1983 prepoveduje komercialni uvoz kož nekaterih vrst tjulnjih mladičev[5] in izdelkov iz njih v države članice[6]. Direktiva je bila sprejeta na podlagi različnih raziskav, ki so vzbudile dvome o populacijskem stanju sedlastih in kapičastih tjulnjev in zlasti o učinku netradicionalnega lova na ohranjenost in populacijsko stanje kapičastih tjulnjev. Tradicionalni lov Eskimov ne vključuje lova na mladiče, tako da ta Direktiva ne zajema izdelkov iz tega posebnega načina lovljenja.

Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst[7] varuje vse vrste tjulnjev, prisotne v Skupnosti. Ker je glavni cilj Direktive varovanje vseh vrst (in habitatov), je njen namen tudi ohranitev ali obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti vrst tjulnjev, prisotnih v Skupnosti.

Člen 15 Direktive, kot del ukrepov za uresničitev tega cilja, prepoveduje uporabo vseh neselektivnih sredstev, zaradi katerih lahko lokalno izginejo populacije teh vrst ali je njihov obstoj resno moten. Prepovedani načini ter sredstva ujetja in ubitja so navedeni v točki (a) Priloge VI, prepovedane oblike ujetja in ubitja iz prevoznih sredstev pa v točki (b) Priloge VI.

Direktiva prepoveduje vse oblike načrtnega ujetja ali usmrtitve osebkov vrst, navedenih v točki (a) Priloge IV, ki vključujejo tudi naslednje vrste tjulnjev: Monachus monachus in Phoca hispida saimensis . Od držav članic zahteva, da ob upoštevanju stanja ohranjenosti zadevnih vrst zagotovijo, da je odvzem iz narave osebkov prosto živečih živalskih vrst, navedenih v Prilogi V – ki vključuje vse vrste tjulnjev, prisotnih v Skupnosti, ki niso navedene v Prilogi IV – in njihovo izkoriščanje skladno z ohranjanjem ugodnega stanja ohranjenosti teh vrst. Takšni ukrepi lahko vključujejo ureditev načinov odvzema živali, uporabo lovnih predpisov, ki upoštevajo ohranjanje takih populacij, pri odvzemu osebkov iz narave ali ureditev nakupa, prodaje, ponudbe za prodajo, posedovanja za prodajo ali prevoza za prodajo osebkov.

Države članice morajo vsakih šest let poročati o izvajanju ukrepov, sprejetih v skladu z Direktivo 92/43/EGS. Zadnja poročila so zajemala obdobje 2001–2006 in so prvič vsebovala informacije o stanju ohranjenosti vseh vrst tjulnjev, na katere se nanaša Direktiva.

Uredba Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi[8] izvaja Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) v Skupnosti. Cilj Uredbe (in CITES) je ohranjanje prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst z ureditvijo trgovine z njimi. V skladu z določbami CITES in Uredbe se trgovina z zadevnimi vrstami lahko izvaja le, če pri tem ni ogroženo preživetje obravnavanih vrst. V Dodatku I ali II k CITES in pripadajočih Prilogah A in B k Uredbi je navedenih več vrst plavutonožcev. Predlog Uredbe zajema le eno vrsto ( Arctocephalus pusillius pusillus ), ki je navedena tudi v CITES (Dodatek II k Uredbi).

Namen obstoječe zakonodaje je torej predvsem zagotoviti ohranjanje vrst, njeno izvajanje v praksi pa je deloma (vsaj glede Direktive 92/43/EGS) odvisno od razvoja stanja ohranjenosti zadevnih vrst. Vendar ne prepoveduje splošno vseh komercialnih dejavnosti glede vrst tjulnjev, kar je cilj tega predloga uredbe, niti posebej ne obravnava načinov usmrtitve in odiranja tjulnjev z vidika ustreznega ravnanja z živalmi.

- Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Varstvo dobrega počutja živali je legitimen cilj, ki ga Skupnost v splošnem interesu lahko uveljavlja pri izvajanju zakonodajnih pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbo ES[9]. Zakonodaja Skupnosti upošteva vidik ustreznega ravnanja z živalmi na različnih področjih. Na nekaterih področjih, na primer notranjega trga, morajo institucije Skupnosti pri sprejemanju zakonodaje v celoti upoštevati zahteve po dobrem počutju živali[10].

Dobro počutje živali je tudi osrednja točka akcijskega načrta Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010[11]. Ta akcijski načrt je v skladu s Protokolom k Pogodbi ES o zaščiti živali kot čutečih bitij. Kot je bilo dogovorjeno ob sprejetju akcijskega načrta in zaradi uskladitve standardov Skupnosti glede ustreznega ravnanja z živalmi na javni in zasebni ravni, je Komisija naročila študijo o izvedljivosti glede ustanovitve evropskega centra za zaščito in ustrezno ravnanje z živalmi. Evropski center bi lahko Skupnost in države članice podpiral pri urejanju vprašanj ustreznega ravnanja z živalmi tako na ravni Skupnosti kot mednarodni ravni. Če bo takšen center ustanovljen, bi lahko Komisijo podpiral pri izvajanju predpisov o etiketiranju/označevanju, ki jih opredeljuje ta Uredbo.

Med tem predlogom in obstoječo zakonodajo Skupnosti ni nobene kolizije: ta predlog je namreč usmerjen predvsem na vprašanje ustreznega ravnanja z živalmi, medtem ko obstoječa zakonodaja ureja vprašanje stanja ohranjenosti; če bi ta uredba uvedla strožje zahteve glede trgovine, bi bilo to upravičeno, saj obstoječa zakonodaja Skupnosti določa le minimalne zahteve. Če pa bi nasprotno trgovina z izdelki iz tjulnjev potekala na podlagi odstopanja, bi bilo treba zagotoviti, da se še naprej uporabljajo posebni režimi iz obstoječe zakonodaje Skupnosti.

Prepoved uvoza je v skladu s členom XX(a) Splošnega sporazuma o trgovini in carinah (GATT), ki omogoča sprejetje ali uveljavitev ukrepov katere koli pogodbenice, potrebnih za zaščito javne morale, vendar pod pogojem, da merila za izvajanje sprejetih ukrepov niso samovoljna in neupravičeno diskriminatorna. Predlagana Uredba je nediskriminatorna, saj bodo prepovedi, ki jih predpisuje, veljale za trgovanje v Skupnosti pa tudi za uvoz in izvoz.

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA

( Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

Evropska Komisija je izvedla spletno javno posvetovanje, s katerim je državljanom in nedržavljanom EU omogočila sodelovanje pri oblikovanju politike in izražanje mnenja o urejanju lova na tjulnje. Prejela je 73 153 odgovorov od državljanov 160 držav sveta. Tolikšno število odgovorov (ter še približno 1 350 elektronskih sporočil) kaže, da je lov na tjulnje za mnoge državljane zelo pomembno vprašanje. Odgovori so pokazali, da obstaja zelo veliko nezadovoljstvo z obstoječimi načini lova na tjulnje, vsaj v očeh javnosti. Glede na analizo odgovorov bi velika večina posameznikov iz skoraj vseh koncev sveta odločno podprla prepoved. Večina odgovorov je prispela iz Združenega kraljestva, ZDA in Kanade.

Poleg tega je Evropska agencija za varnost hrane (Efsa) organizirala posvetovanje zainteresiranih strani kot del področja delovanja za oblikovanje znanstvenega mnenja o vidiku ustreznega ravnanja z živalmi glede ubijanja in odiranja tjulnjev (glej spodaj). Zainteresirane strani so lahko tudi poslale svoje mnenje o celovitosti in zanesljivosti podatkov, predstavljenih v osnutku poročila delovne skupine Efse, da bi bili vsi ključni znanstveni dokazi lahko vključeni v poročilo. Evropska Komisija je poleg tega organizirala delavnico, ki so se je udeležili strokovnjaki iz držav, v katerih izvajajo lov na tjulnje, nevladne organizacije za zaščito živali, združenja za trgovino s krznom in lovske zveze, da bi pridobila povratne informacije o dejstvih, navedenih v poročil držav (državni sistemi za urejanje lova), pripravljenih v okviru splošne ocene Komisije. Potekala so tudi dvostranska srečanja s številnimi različnimi zainteresiranimi stranmi o političnih in tehničnih vprašanjih.

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

Rezultati posvetovanj so pokazali, da veliko vprašanih lovu na tjulnje načelno nasprotuje, kar morda temelji na njihovem dojemanju odnosa med ljudmi in naravo. Vendar pa so rezultati tudi pokazali, da je za nekatere sprejemljivost lova na tjulnje odvisna tudi od načina urejanja lova in njegovih metod ter razlogov zanj.

Predlog upošteva rezultate posvetovanj in se poskuša odzvati na zaskrbljenost glede dajanje na trg Skupnosti izdelkov, pridobljenih iz tjulnjev, ki morda niso bili usmrčeni in odrti brez povzročanja nepotrebnih bolečin, stiske in drugih oblik trpljenja, vključno z uvozom takšnih izdelkov iz tretjih držav. Poleg tega je celotni predlog oblikovan tako, da državam, v katerih se izvaja lov na tjulnje, spodbuja k spremembi načinov ubijanja in odiranja tjulnjev.

( Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Komisija je 16. januarja 2007 v odgovoru Evropskemu parlamentu ugotovila visoko zaskrbljenost javnosti glede ustreznosti ravnanja z živalmi pri lovu na tjulnje. Komisija je v skladu z visokimi standardi za ustrezno ravnanje z živalmi sklenila izvesti celovito objektivno oceno o ustreznosti ravnanja z živalmi pri lovu na tjulnje in glede na rezultate ocenjevanja poročati Evropskemu parlamentu z morebitnimi zakonodajnimi predlogi. Komisija je pri ocenjevanju upoštevala različne elemente, pri čemer je kot strokovno mnenje uporabila neodvisno znanstveno mnenje Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) in študijo, naročeno kot del priprav ocene učinka.

Evropska agencija za varnost hrane je 6. decembra 2007 v odgovor na v maju 2007 prejeto zahtevo Evropske komisije pripravila neodvisno znanstveno mnenje o ustreznem ravnanju z živalmi glede načinov ubijanja in odiranja tjulnjev[12].

Glede na znanstveno mnenje Efse „ je tjulnje mogoče hitro in učinkovito usmrtiti brez povzročanja nepotrebne bolečine ali stiske. Odbor pa je poročal tudi, da obstajajo jasni dokazi, da se usmrtitve v praksi ne izvajajo vedno učinkovito in humano.“

Efsa se ni izrecno opredelila glede načinov ubijanja in odiranja tjulnjev, ki se zdaj uporabljajo. Namesto tega je oblikovala številna merila za oceno sprejemljivosti različnih načinov lova na tjulnje.

Zaradi pomanjkanja trdnih znanstveno strokovno pregledanih podatkov, je bila ocena tveganja Efse izvedena le kvalitativno. Kljub temu pa so splošne ugotovitve in priporočila dovolj utemeljena, da jih je mogoče uporabiti pri oblikovanju politik.

Na podlagi znanstvenega mnenja Efse so bili s študijo (pripravljeno po naročilu Komisije)[13] proučeni regulativni okviri in prakse urejanja različnih vrst lova na tjulnje.

Proučene so bile zakonske in izvršilne določbe v več državah, kjer se izvaja lov na tjulnje v Evropski skupnosti in zunaj nje, ter na podlagi tega ugotovljene najboljše prakse. Ocene temeljijo na teoretičnih raziskavah in informacijah, pridobljenih med posvetovanjem; raziskovalna ekipa ni obiskala vseh zadevnih držav po svetu.

Študija je ocenila tudi učinek morebitne prepovedi izdelkov iz tjulnjev na trgovino in druge družbeno-gospodarske vidike.

( Ocena učinka

Pri ocenjevanju učinkov so bili upoštevani zakonodajni pa tudi ostali ukrepi politike. Analizirani so bili politični ukrepi, ki niso neposredno povezani s sistemi urejanja lova na tjulnje, kot je na primer popolna prepoved dajanja na trg Skupnosti in/ali uvoza/izvoza, prav tako pa ukrepi, ki bi lahko vplivali na dobre ali slabe prakse sistemov urejanja lova na tjulnje.

Okoljski vidik ocene je omejen na učinke za ustrezno ravnanje z živalmi pri tjulnjih, kar pa je zaradi različne učinkovitosti načinov ubijanja tjulnjev, spretnosti lovcev in razmer v okolju težko izmeriti. Poleg tega so gospodarski učinki omejeni na učinke v trgovini in lokalnem gospodarstvu držav, ki izvajajo lov na tjulnje, in morebitnih tranzitnih držav in držav predelovalk, medtem ko družbeni vidik zajema predvsem okoliščine pri Eskimih.

Ocenjuje se, da bo popolna prepoved dajanja izdelkov iz tjulnjev na trg Skupnosti zelo malo vplivala na gospodarstva držav članic Skupnosti. Vendar to predpostavlja, da se bo pretovarjanje kož tjulnjev in drugih izdelkov iz tjulnjev ter uvoz kož tjulnjev za nadaljnjo predelavo in izvoz lahko nadaljevalo. Ocenjuje se, da so učinki za zadevne države, ki niso članice Skupnosti, nekaj bolj pomembni. Razširjenost lova na tjulnje v teh državah, ki niso članice Skupnosti, je namreč precej večja kot v zadevnih državah članicah Skupnosti, tržišče Skupnosti pa je za te države pomembno, razen za Rusijo. Ta možnost bi potrošnikom onemogočila nakup izdelkov iz tjulnjev v Skupnosti.

Popolna prepoved uvoza in izvoza bi za države članice Skupnosti imela srednje velike gospodarske učinke, če bi takšna prepoved zajemala tudi tranzitno prodajo, pa bi nekoliko večji vpliv imela le za Finsko in Nemčijo. Učinki bi bili nekoliko večji za zadevne države, ki niso članice Skupnosti. Tudi v tem primeru je namreč količina lova na tjulnje v državah, ki niso članice Skupnosti, precej večja kot v zadevnih državah članicah Skupnosti, tržišče Skupnosti pa je, razen za Rusijo, za te države pomembno. Razširitev prepovedi tudi na tranzitno prodajo bi prizadela predvsem Kanado, razen v primeru, če bi se ta trgovina preusmerila iz Nemčije in Finske na države, ki niso članice Skupnosti (na primer na Norveško). Norveška bi tako lahko okrepila svoj položaj v tranzitni prodaji. Potrošniki bi imeli le omejeno možnost izbire izdelkov iz tjulnjev, ulovljenih v Skupnosti, na voljo pa bi bili samo na lokalnih tržiščih.

Danska in Italija sta daleč največji uvoznici surovih kož tjulnjev za nadaljnjo predelavo/prodajo na trgu Skupnosti, zato bi takšna ureditev vplivala tudi na njiju. Danska uvaža surove kože tjulnjev neposredno iz Kanade in Grenlandije (ki zato niso opredeljene kot blago v tranzitu), medtem ko Italija uvaža surove kože tjulnjev iz Rusije, Finske in Združenega kraljestva (Škotske). Tudi Grčija trguje s surovimi kožami tjulnjev, ki izvirajo iz dveh nazadnje navedenih držav.

Sistem označevanja bi omogočil ponudbo izdelkov po višji ceni in splošno izboljšanje mnenja o lovu na tjulnje. Takšen prostovoljni sistem bi glede upoštevanja predpisov spodbudil naravno selekcijo in tako ohranil ravnotežje med vidikom ustreznega ravnanja z živalmi ter gospodarskim in družbenim vidikom, kar pomeni, da bi tisti, ki bi označevali izdelek, od tega imeli več koristi kot stroškov, povečal pa bi se tudi pomen vidika ustreznega ravnanja z živalmi. Glede na oceno bi imel takšen sistem označevanja največji učinek, če bi se oblikoval na mednarodni ravni in ne le posebej za Skupnosti.

Skupnost bi lahko z zadevnimi državami sklenila tudi dvo- ali večstranske sporazume, s katerimi bi se lahko razširilo geografsko območje, za katere ne bi bilo treba uporabljati zakonodajnih ukrepov. Vpliv bi bil podoben vplivu omejene prepovedi, ki bi omogočala trgovino v primeru, ko bi se lov na tjulnje, kot je bilo navedeno, izvajal v skladu z uveljavljenimi standardi.

Ob upoštevanju zaskrbljenost javnosti, Evropskega parlamenta in držav članic glede ustreznega ravnanja s tjulnji samostojni nezakonodajni ukrepi tega vprašanja ne morejo ustrezno reševati.

Glede na znanstveno mnenje EFSA obstajajo jasni dokazi, da se usmrtitve v praksi ne izvajajo vedno učinkovito, kar potrjujejo tudi nadaljnje ugotovitve ocene. Zato bi bilo upravičeno obravnavati možnost sprejetja varnostnih ukrepov, s katerimi bi na tržišče Skupnosti preprečili dostop izdelkov iz tjulnjev, usmrčenih in odrtih na način, ki povzroča nepotrebne bolečine, stisko in trpljenje.

Samo označevanje izdelkov iz tjulnjev ne more nadomestiti prepovedi trgovine s temi izdelki, saj bi lahko označevanje odpravilo etične zadržke javnosti in potrošnikov glede ustreznega ravnanja z živalmi le v primeru, ko bi bili načini ubijanja in odiranja, ki se uporabljajo v državah, v katerih izvajajo lov na tjulnje, v skladu z načeli iz te uredbe. Zato je države, v katerih izvajajo lov na tjulnje, treba spodbuditi, da prilagodijo nacionalno zakonodajo in prakso, kar pa se lahko doseže le s prepovedjo trgovine.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

- Povzetek predlaganih ukrepov

Namen tega predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta je prepovedati dajanje izdelkov iz tjulnjev v promet, njihov uvoz v Skupnost in tranzit. Trgovina s takšnimi izdelki bi bila mogoča le ob izpolnjevanju določenih pogojev glede načina in postopka ubijanja ter odiranja tjulnjev. Predlog določa tudi obveznost informiranja, ki bo zagotavljala, da so izdelki iz tjulnjev, katerih prodaja bi bila mogoča z odstopanjem od sicer veljavne prepovedi, bodisi jasno označeni kot izdelki, ki prihajajo iz držav, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, bodisi so jih ubili in odrli posamezniki, ki spadajo pod pristojnost držav, ki izpolnjujejo navedene pogoje.

- Pravna podlaga

Ta predlog temelji na členih 95 in 133 Pogodbe. Pri pripravi osnutka tega predloga je Komisija upoštevala sodno prakso Sodišča, v kateri je Sodišče določilo pogoje za uporabo člena 95[14].

Ker je cilj predloga tudi prepoved uvoza in izvoza zadevnih izdelkov zunaj Skupnosti, je potreben tudi sklic na določbe člena 133. Namen predloga je bil doseči dva različna cilja (prepoved trgovine znotraj Skupnosti ter prepoved uvoza in izvoza), ki sta neločljivo povezana, ne da bi bil en sekundarnega ali posrednega pomena za drugega.

Postopki, določeni za sprejetje zakonodaje Skupnosti na podlagi člena 95 oziroma 133 Pogodbe ES med seboj niso nezdružljivi.

- Načelo subsidiarnosti

Cilj predloga je usklajevanje zakonodaj glede trgovine z izdelki iz tjulnjev. Usklajevanje na ravni Skupnosti je potrebno za odpravo sedanje razdrobljenosti notranjega trga, nastale zaradi obstoječih razlik med predpisi držav članic za urejanje trgovine, uvoza, proizvodnje in trženja izdelkov iz tjulnjev v skladu z upoštevanjem načel ustreznega ravnanja z živalmi. Uskladitev pa se lahko doseže le z ukrepi, sprejetimi na ravni Skupnosti, saj so ukrepi posameznih držav članic, vključno s popolnimi prepovedmi, po definiciji izvršljivi le v posameznih delih skupnega trga.

Podobno velja tudi za morebitno nadaljnjo trgovino z izdelki iz tjulnjev na podlagi odstopanja od sicer veljavnih prepovedi, saj tudi v tem primeru ukrepi, sprejeti na ravni Skupnosti, zagotavljajo, da so pred odstopanjem izpolnjeni enotni pogoji in da je trgovina s temi izdelki, ki poteka na podlagi odstopanj, urejena z usklajenimi ukrepi na celotnem notranjem trgu. Enako velja za zahteve za etiketiranje in označevanje izdelkov na podlagi odstopanj, saj tovrstne nacionalne zakonodaje po definiciji niso izvršljive na območju celotne Skupnosti, kar bi pomenilo razdrobitev trga.

Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti.

- Načelo sorazmernosti in izbira instrumentov

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjega(-ih) razloga(-ov).

Samo označevanje izdelkov iz tjulnjev ne more nadomestiti prepovedi trgovine s temi izdelki, saj bi lahko označevanje odpravilo etične zadržke javnosti in potrošnikov glede ustreznega ravnanja z živalmi le v primeru, ko bi bili načini ubijanja in odiranja, ki se uporabljajo v državah, v katerih izvajajo lov na tjulnje, v skladu z načeli iz te uredbe. Zato je države, v katerih izvajajo lov na tjulnje, treba spodbuditi, da prilagodijo nacionalno zakonodajo in prakso, kar pa se lahko doseže le s prepovedjo trgovine.

V takšnih okoliščinah so prepovedi, pri katerih obstaja možnost odobritve odstopanj, najmanj obremenjujoče ukrepi, ki lahko hkrati zagotovijo učinkovito uresničevanje zastavljenih ciljev.

Določiti je treba primerne pogoje za zagotovitev, da se odstopanja od prepovedi trgovine ustrezno izvajajo v skladu z določbami te uredbe. V ta namen je treba določiti predpise v zvezi s sistemom certificiranja ter etiketiranja in označevanja. S sistemom certificiranja bi se izdajali certifikati za izdelke iz tjulnjev, ki so bili ubili in odrti v skladu z ustreznimi zahtevami, ki se učinkovito uveljavljajo in katerih namen je zagotoviti, da so bili tjulnji usmrčeni in odrti brez povzročanja nepotrebne bolečine, stiske ali drugih oblik trpljenja.

Vsi ukrepi, ki jih bo Komisija sprejela za izvajanje te uredbe, bodo v skladu z načelom sorazmernosti.

- Izbira instrumentov

Predlagani instrument: uredba.

Uredba ima prednost splošne in enotne uporabe, saj je v celoti zavezujoča in se od istega dneva neposredno uporablja v vseh državah članicah brez dodatnih administrativnih obremenitev zaradi potrebnega prenosa v nacionalno zakonodajo.

Druga sredstva ne bi bila primerna. Direktiva zahteva nacionalne ukrepe izvajanja in povečuje tveganje različnih uporab. Prepoved izvajajo države članice, ki obdržijo svobodo pri načinu za zagotavljanje, da se izdelki iz tjulnjev ne dajejo več v promet, se ne uvažajo in izvažajo, in pri razvijanju metode za izvajanje prepovedi. Podobno je potrebno zagotoviti tudi enotno uporabo možnih odstopanj od sicer veljavne prepovedi trgovine.

4. PRORAčUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti.

5. DODATNE INFORMACIJE

- Poenostavitev

Predlog ne vsebuje elementa za poenostavitev, ker ne posega v obstoječo zakonodajo.

Glede Uredbe št. 338/97 pa bi bilo treba opozoriti, da iz te uredbe ne bi bilo primerno umakniti vrst tjulnjev, ki so zdaj vključene vanjo, saj takšne odločitve pravzaprav spadajo pod pristojnost vodilnih organov Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES). (Čeprav Skupnost ni pogodbenica CITES, Uredba 338/97 izrecno predvideva izvajanje te Konvencije v Skupnosti).

Glede tjulnjih mladičev glej spodaj – Direktiva 83/129/EGS.

- Preklic obstoječe zakonodaje

Zaradi sprejetja tega predloga ne bo treba razveljaviti obstoječe zakonodaje, saj ta ureja druga vprašanja ali pa ima drugačno podlago in skuša ublažiti druge skrbi, ker je namenjena ohranitvi stanja zadevnih vrst tjulnjev.

Glede Direktive o tjulnjih mladičih 83/129/EGS (kakor je bila spremenjena) je jasno, da ta uredba vključuje tudi prepoved komercialnega uvoza tistih izdelkov, ki jih zajemajo ti predpisi. Vendar pa mora ta direktiva ostati nespremenjena, saj predlagana uredba predvideva možnost odstopanja od sicer veljavnih prepovedi trgovanja. Če se takšna odstopanja odobrijo, je treba še vedno zagotoviti, da se izpolnijo ohranitveni cilji iz Direktive 83/129, kar pomeni, da prepoved uvoza na podlagi direktive ostane v veljavi. Zato razveljavitev Direktive 83/129 ne bi bila primerna.

- Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti

Predlog ne vključuje nobene od teh klavzul.

- Prenova

Predlog ne vsebuje prenove veljavnih zakonskih določb.

- Korelacijska tabela

Ni potrebna; korelacijske tabele so potrebne le pri direktivah.

- Evropski gospodarski prostor (EGP)

Predlagani akt se nanaša na EGP in bi ga bilo zato treba razširiti na Evropski gospodarski prostor.

2008/0160 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o trgovini z izdelki iz tjulnjev

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski skupnosti in zlasti členov 95 in 133 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[15],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[16],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[17],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Tjulnji so živali, ki lahko občutijo bolečino, stisko, strah ter druge oblike trpljenja.

(2) Lov na tjulnje se izvaja v Skupnosti in zunaj nje ter se izvaja za pridobivanje izdelkov in proizvodov, kot so na primer meso, olje, mast, kožuhi in izdelki, narejeni iz njih, v komercialni prodaji na različnih trgih, vključno s trgom Skupnosti.

(3) Javnost, vlade in Evropski parlament so večkrat izrazili zaskrbljenost glede ustreznosti ravnanja z živalmi pri lovu na tjulnje, saj obstajajo dokazi, da tjulnji niso bili usmrčeni in odrti brez povzročanja nepotrebne bolečine, stiske in drugih oblik trpljenja. Evropska agencija za varnost hrane je v svoji znanstveni oceni o vidikih ustreznega ravnanja z živalmi pri načinih ubijanja in odiranja tjulnjev ugotovila, da je tjulnje mogoče hitro in učinkovito usmrtiti brez povzročanja nepotrebnih bolečin, stiske in trpljenja in da se v praksi usmrtitve ne izvajajo vedno učinkovito[18].

(4) Zaradi zaskrbljenosti glede ustreznega ravnanja z živalmi pri ubijanju in odiranju tjulnjev je več držav članic sprejelo ali namerava sprejeti zakonodajo za ureditev trgovine z izdelki iz tjulnjev s prepovedjo njihovega uvoza in proizvodnje, medtem ko v drugih državah članicah ni nobenih omejitev v trgovini s temi izdelki.

(5) Med nacionalnimi ureditvami držav članic na področju trgovine, uvoza, proizvodnje in trženja izdelkov iz tjulnjev tako obstajajo razlike. Razlike med nacionalnimi ukrepi ovirajo delovanje notranjega trga. Ukrepi iz te uredbe bi morali zato v vseh državah članicah uskladiti pravila o komercialni dejavnosti v zvezi z izdelki iz tjulnjev.

(6) Za odpravljanje sedanje razdrobljenosti notranjega trga je treba oblikovati usklajena pravila, pri čemer je treba upoštevati vidik ustreznega ravnanja z živalmi. To je mogoče doseči s prepovedjo dajanja v promet izdelkov iz tjulnjev.

(7) Velika večina izdelkov iz tjulnjev v Skupnosti izhaja iz tretjih držav. Za učinkovitejšo prepoved trgovine v Skupnosti bi bilo zato treba prepovedati tudi uvoz teh izdelkov v Skupnost.

(8) Prepoved tranzita in izvoza bi morala onemogočiti tudi tranzit čez Skupnost ter proizvodnjo izdelkov v Skupnosti za izvoz. Takšne prepovedi bi okrepile prepoved trgovine v Skupnosti, saj obstaja tveganje, da bi izdelki iz tjulnjev, opredeljeni kot izdelki v tranzitu ali domnevno proizvedeni za izvoz, s prevaro pristali na trgu Skupnosti.

(9) Če določbe te uredbe vplivajo na komercialno dejavnost z izdelki iz tjulnjev s tretjimi državami tudi zunaj obsega, nujno potrebnega za ohranitev prepovedi trgovine v Skupnosti, bi jih bilo treba šteti za ukrep, ki uravnava mednarodno trgovino.

(10) Z raznimi prepovedmi iz te uredbe bi se ustrezno odzvali na zaskrbljenost javnosti glede ustreznega ravnanja z živalmi v zvezi z dajanjem v promet v Skupnosti, vključno z razširitvijo na uvoz izdelkov iz tjulnjev iz tretjih držav, pridobljenih iz tjulnjev, ki morda niso bili usmrčeni ali odrti brez povzročanja nepotrebnih bolečin, stiske in drugih oblik trpljenja.

(11) Vendar je primerno določiti možnost odstopanja od splošne prepovedi dajanja v promet in uvoza v ali izvoza iz Skupnosti izdelkov iz tjulnjev, če so ustrezno izpolnjeni pogoji glede ustreznega ravnanja z živalmi. Zato je treba opredeliti nekatera merila, katerih upoštevanje bi zagotavljalo, da so tjulnji usmrčeni in odrti brez povzročanja nepotrebnih bolečin, stiske ali drugih oblik trpljenja. Takšna odstopanja bi morala biti odobrena na ravni Skupnosti, da bi v celotni Skupnosti veljali enotni pogoji glede trgovine, dovoljene s temi odstopanji, in bi se ohranilo nemoteno delovanje notranjega trga.

(12) Dajanje izdelkov iz tjulnjev v promet, njihov uvoz, tranzit ali izvoz bi bilo treba dovoliti le pod pogojem, da izpolnjujejo določbe iz te uredbe. Če pa se izdelki iz tjulnjev dajejo v promet, uvažajo ali izvažajo na podlagi odstopanja, odobrenega s to uredbo, bodo morali izpolnjevati tudi ostalo zadevno zakonodajo Skupnosti, vključno z določbami o zdravju živali in določbami o varnosti hrane in krme. Ta uredba ne vpliva na obveznosti iz Uredbe (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi[19], glede odstranjevanja izdelkov iz tjulnjev zaradi javnega zdravja in zdravja živali.

(13) Izogniti bi se bilo treba negativnim vplivom na bistvene gospodarske in družbene interese Eskimov, ki jim tradicionalen lov na tjulnje pomeni sredstvo za preživetje. Lov je pomemben sestavni del kulture in identitete Eskimov. Ta vir prihodkov lovcem omogoča samooskrbo. Zato prepovedi iz te uredbe ne bi smele zajemati izdelkov iz tjulnjev, pridobljenih z lovom, ki ga po tradiciji izvajajo Eskimi in omogoča njihovo samooskrbo.

(14) Določiti je treba primerne pogoje za zagotovitev, da se odstopanja od prepovedi trgovine ustrezno izvajajo v skladu z določbami te uredbe. V ta namen je treba določiti predpise v zvezi s sistemom certificiranja ter etiketiranja in označevanja. S sistemom certificiranja bi se izdajali certifikati za izdelke iz tjulnjev, ki so bili ubili in odrti v skladu z ustreznimi zahtevami, ki se učinkovito uveljavljajo in katerih namen je zagotoviti, da so bili tjulnji usmrčeni in odrti brez povzročanja nepotrebne bolečine, stiske ali drugih oblik trpljenja.

(15) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[20].

(16) Zlasti je treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev ustreznih postopkov za učinkovito vlaganje in reševanje vlog za odstopanje od prepovedi trgovine iz te uredbe ter za ustrezno izvajanje določb iz te uredbe v zvezi s sistemi za certificiranje ter etiketiranje in označevanje. Ker imajo navedeni ukrepi splošno področje uporabe in so oblikovani za spreminjanje nebistvenih določb te uredbe, med drugim z dodajanjem novih nebistvenih določb, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa Sveta 1999/468/ES. Komisija bi morala biti pooblaščena za odločanje o odstopanjih od prepovedi trgovine iz te uredbe, njihovem umiku ali preklicu. Ker so ti ukrepi sprejeti zaradi urejanja sheme iz te uredbe in se uporabljajo v posameznih primerih, jih je treba sprejeti v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 4 Sklepa 1999/468/ES.

(17) Države članice bi morale sprejeti pravila o kaznih, ki veljajo za kršitve določb te uredbe, in zagotoviti, da se te izvajajo. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(18) Države članice bi morale Komisiji redno poročati o ukrepih, sprejetih zaradi uveljavljanja te uredbe. Na podlagi navedenih poročil bo nato Komisija poročala Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te uredbe.

(19) Ker države članice cilja te uredbe, in sicer odpravljanja ovir za delovanje notranjega trga z usklajevanjem nacionalnih prepovedi pri trgovini z izdelki iz tjulnjev na ravni Skupnosti, ne morejo zadovoljivo doseči in se lahko ta cilj bolje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe. Mednarodno trgovino lahko Skupnost ureja v skladu s členom 133 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev zastavljenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet

Ta uredba vzpostavlja usklajena pravila o dajanju v promet izdelkov iz tjulnjev, njihovem uvozu v Evropsko skupnost, tranzitu čez njeno ozemlje ali izvozu iz nje.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

1. „tjulenj“ pomeni osebka vrste plavutonožcev, ki pripada eni izmed vrst, naštetih v Prilogi I;

2. „izdelek iz tjulnjev“ pomeni vse izdelke, predelane ali nepredelane, pridobljene ali proizvedene iz tjulnjev, vključno z mesom, oljem, mastjo in nepredelanimi kožuhi, strojenimi ali obdelanimi, vključno s kožuhi, zloženimi v plahte, križe in podobne oblike, ter izdelke, narejene iz kožuhov tjulnjev;

3. „dajanje v promet“ pomeni vnos na trg Skupnosti, s čimer ta postane dostopen tretjim stranem, in sicer za plačilo ali brez njega;

4. „uvoz“ pomeni vsak vnos blaga na carinsko območje Skupnosti, razen uvoza, ki:

(i) je priložnosten in

(ii) je sestavljen izključno iz izdelkov za osebno uporabo potnikov ali njihovih družin;

5. „tranzit“ pomeni prevoz blaga med dvema točkama zunaj Skupnosti čez ozemlje Skupnosti, ki lahko vključuje pretovarjanje, skladiščenje, delitev tovora ali spremembo načina prevoza, med katerim se pretok blaga prekine le zaradi ukrepov, potrebnih zaradi take oblike prometa;

6. „izvoz“ pomeni kakršen koli iznos blaga iz carinskega območja Skupnosti;

7. „vlagatelj prošnje za odstopanje“ pomeni države, vključno z državami članicami, ki vložijo prošnjo za odstopanje v skladu s členom 5 te uredbe, pri čemer so bili tjulnji, iz katerih so narejeni izdelki, usmrčeni ali odrti na njihovem ozemlju ali ozemlju pod njihovo pristojnostjo, kadar se ubijanje in odiranje tjulnjev izvaja na drugem ozemlju pa države, pod katerih pristojnost spadajo osebe, ki izvajajo usmrtitve in odiranje tjulnjev. Pri sprejemanju izvedbenih ukrepov iz člena 5(5) bo Komisija odločala v skladu s cilji te uredbe, in sicer pod katerimi pogoji bi bilo treba poleg držav vključiti še druge entitete.

Člen 3

Prepovedi

1. Dajanje v promet izdelkov iz tjulnjev, njihov uvoz v Skupnost, tranzit čez njeno ozemlje ali izvoz iz nje je prepovedano.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za izdelke iz tjulnjev, pridobljenih z lovom, ki ga po tradiciji izvajajo Eskimi in omogoča njihovo samooskrbo.

3. Komisija sprejme vse potrebne ukrepe za izvajanje odstavka 2, vključno z zahtevami po dokazih o izvoru izdelkov iz tjulnjev iz navedenega odstavka.

Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 9(3).

Člen 4

Pogoji dajanja v promet, uvoza, tranzita in izvoza

1. Ne glede na člen 3(1) je dajanje v promet izdelkov iz tjulnjev, njihov uvoz v Skupnost, tranzit čez njeno ozemlje ali izvoz iz nje dovoljen, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. izdelki so pridobljeni iz tjulnjev, ki so bili usmrčeni in odrti v državi, kjer se uporabljajo ustrezne zakonske določbe ali druge zahteve, ki učinkovito zagotavljajo, da so tjulnji usmrčeni in odrti brez povzročanja nepotrebne bolečine, stiske ali drugih oblik trpljenja, ali pa jih je ubila in odrla oseba, za katero veljajo te zahteve;

2. pristojni organi učinkovito uveljavljajo zakonske določbe ali druge zahteve iz točke (a);

3. vzpostavljeni so sistemi za certificiranje, ki potrjujejo, da so izdelki iz tjulnjev, vključno s kožami tjulnjev in drugimi nepredelanimi materiali iz tjulnjev, ki so namenjeni uporabi pri proizvodnji izdelkov iz tjulnjev, pridobljeni iz tjulnjev, za katere veljajo pogoji, določeni v točkah (a) in (b), in

4. izpolnjevanje pogojev iz točk (a), (b) in (c) se potrjuje s

(i) certifikatom in

(ii) etiketo ali oznako, če s certifikatom ni mogoče zagotoviti ustreznega uveljavljanja te uredbe,

v skladu s členoma 6 in 7.

2. Države članice ne ovirajo dajanja v promet, uvoza in izvoza izdelkov iz tjulnjev, ki izpolnjujejo določbe te uredbe.

Člen 5

Odstopanja

1. Vlagateljem prošenj za odstopanje, ki Komisiji zadovoljivo dokažejo, da izpolnjujejo pogoje iz člena 4(1), je odstopanje odobreno.

2. Komisija oceni izpolnjevanje pogojev iz točke (a) člena 4(1) na podlagi meril iz Priloge II.

3. Odstopanja, odobrena v skladu z odstavkom (1), se umaknejo ali prekličejo, če pogoji iz navedenega odstavka niso več izpolnjeni.

4. Komisija odobri odstopanja in odloči o umiku ali preklicu odstopanj v skladu s postopkom iz člena 9(2).

5. Komisija sprejme vse potrebne predpise za izvajanje tega člena, kot so predpisi o vlogah, ki se pošljejo Komisiji, in zahteve po dokazih, potrebnih za odobritev odstopanja. Komisija bo pri tem upoštevala različne pogoje, ki morda veljajo na ozemljih raznih držav.

Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 9(3).

Člen 6

Certifikati

1. Certifikati iz člena 4(1)(d)(i) izpolnjujejo vsaj naslednje pogoje:

5. vsebujejo vse zadevne informacije, ki so potrebne za potrditev, da izdelek ali izdelki iz tjulnjev izpolnjujejo pogoj iz člena 4(1)(c) in

6. overi jih neodvisni organ ali javni organ, ki potrdi točnost informacij, navedenih v certifikatu.

2. Komisija sprejme vse potrebne ukrepe za izvajanje tega člena. Posebej lahko opredeli informacije, ki morajo biti navedene, in zahteve po dokazih, ki morajo biti predloženi za potrditev, da je izpolnjen pogoj iz točke (b) odstavka 1.

Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 9(3).

Člen 7

Etiketiranje in označevanje

1. Etiketa ali oznaka iz člena 4(1)(d)(ii) je pritrjena tako, da je berljiva, neizbrisna in vidna.

2. Komisija sprejme vse potrebne ukrepe za izvajanje tega člena, kot so na primer ukrepi za določitev pogojev za etiketiranje in označevanje, ter pogojev, pod katerimi morajo biti te pritrjene. Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 9(3).

Člen 8

Spremembe prilog

Komisija lahko spremeni priloge. Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih elementov te uredbe se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 9(3).

Člen 9

Postopek odbora

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 18(1) Uredbe Sveta (ES) št. 338/97[21].

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 10

Sankcije in izvrševanje

Države članice določijo pravila o kaznih za kršitve te uredbe in sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Tako predpisane kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh določbah uradno obvestijo Komisijo do 31. decembra 200X in jo takoj uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah določb.

Člen 11

Poročila

1. Države članice vsakih pet let Komisiji pošljejo poročilo o ukrepih, sprejetih za izvajanje te uredbe.

2. Na podlagi poročil iz odstavka 1 Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te uredbe v dvanajstih mesecih po koncu zadevnega petletnega obdobja poročanja.

Člen 12

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člena 3 in 4 se začneta uporabljajo 6 mesecev po dnevu začetka veljavnosti te uredbe, razen če izvedbeni ukrepi iz členov 3(3), 5(5), 6(2) in 7(2) do tega dne še ne začnejo veljati in se v tem primeru začnejo uporabljati dan po začetku veljavnosti navedenih izvedbenih ukrepov.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Vrste plavutonožcev iz člena 2

1. Arctocephalus pusillus pusillus;

2. Callorhinus ursinus;

3. Cystophora cristata;

4. Erignathus barbatus;

5. Eumetopias jubatus;

6. Halichoerus grypus;

7. Histrophoca fasciata;

8. Odobenus rosmarus rosmarus;

9. Odobenus rosmarus divergens;

10. Pagophilus groenlandicus;

11. Phoca largha;

12. Phoca vitulina;

13. Phoca vitulina richardii;

14. Pusa caspica;

15. Pusa hispida;

16. Pusa sibirica;

17. Zalophus californianus.

PRILOGA II

Merila za ocenjevanje ustreznosti veljavnih zakonskih določb in drugih predpisov v skladu s členom 5(2)

1. NAčELA USTREZNEGA RAVNANJA Z žIVALMI:

Načela ustreznega ravnanja z živalmi so opredeljena v veljavni zakonodaji in drugih predpisih.

2. LOVSKA ORODJA:

Opredeljene so značilnosti orodja, uporabljenega za ubijanje tjulnjev. Zakonodaja in drugi predpisi jasno določajo, katera orodja se lahko uporabljajo za omamljanje in/ali ubijanje mladičev in katera se lahko uporabljajo za omamljanja in/ali ubijanja odraslih tjulnjev.

3. PREVERJANJE IZGUBE ZAVESTI IN SMRTI Z USTREZNIMI METODAMI OPAZOVANJA:

Predpisi izrecno zahtevajo uporabo ustreznih metod opazovanja in tako od lovca zahtevajo, da pred izvedbo izkrvavitve preveri, da se tjulnju ne bo povrnila zavest, in tudi šele potem lahko nadaljuje z naslednjim tjulnjem.

4. IZKRVAVITEV OMAMLJENIH žIVALI:

Izkrvavitev vseh živali mora biti izvedena neposredno po ustreznem omamljanju živali, tj. pred omamljanjem naslednjega tjulnja.

5. POGOJI ZA LOV;

Predpisane so zahteve, sta tjulenj in/ali lovec dovolj negibna in da je mogoče zanesljivo meriti v tarčo. Urejeni so tudi predpisi o ostalih dejavnikih, pomembni za ta lov.

6. USPOSABLJANJE LOVCEV:

Lovec mora dovolj dobro poznati biologijo tjulnjev in biti usposobljen na tem področju, seznanjen mora biti z načini lova in postopkom v „treh stopnjah“ ter znati praktično uporabljati instrumente za lov, za kar so potrebni strelski preizkusi. Postopek v „treh stopnjah“ pomeni zanesljivo ustrelitev, zanesljivo opazovanje (preverjanje refleksa mežikanja ali otipavanje lobanje zaradi potrditve, da se živali ne more povrniti zavest ali da je mrtva) in učinkovito izkrvavitev, s čimer se zagotovi, da je tjulenj usmrčen brez nepotrebnih bolečin, stiske ali trpljenja.

7. NEODVISNI NADZOR:

Vzpostavi se sistem nadzorovanja in opazovanja lova ter zagotovi redna kontrola lova in neodvisnost inšpektorjev.

8. MOžNOST UDELEžBE TRETJIH STRANI PRI NADZORU:

Predvidena je možnost udeležbe tretjih strani pri nadzoru lova s čim manjšimi administrativnimi ali logističnimi preprekami.

9. OBVEZNOST POROčANJA:

Lovci in inšpektorji morajo poročati, kje in kdaj so bile živali usmrčene in katero orožja in strelivo je bilo uporabljeno. Poročati je treba tudi o pomembnih okoljskih dejavnikih.

10. KAZNI IN UPOšTEVANJE PREDPISOV:

Predpiše se zbiranje in sistematično urejanje statističnih podatkov o lovu, primerih neupoštevanja predpisov in zadevnem pregonu.[pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic][pic]

[1] Sodba z dne 14. decembra 2004 v zadevi C-434/02 (Arnold André), točki 34 in 35.

[2] Glej točke 37, 38, 39 in 41 v zadevi C-434/02.

[3] Glej združeni zadevi C-37/06 in C-58/06 Viamex Agrar Handels GmbH, točko 22.

[4] Glej točko 32 v zadevi C-434/02.

[5] Belokožuhasti mladiči sedlastih tjulnjev in modrohrbtih mladičev kapičastih tjulnjev.

[6] UL L 91, 9.4.1983, str. 30. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 89/370/EGS (UL L 163, 14.6.1989, str. 37).

[7] UL L 206, 22.7.1992, str. 7. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/105/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi Direktiv 73/239/EGS, 74/557/EGS in 2002/83/ES na področju okolja zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L 363, 20.12.2006, str. 368).

[8] UL L 61, 3.3.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 318/2008 (UL L 95, 8.4.2008, str. 3).

[9] Glej združeni zadevi C-37/06 in C-58/06 Viamex Agrar Handels GmbH, točko 22.

[10] Protokol (št. 33) o zaščiti in dobrem počutju živali, priložen k Pogodbi o ustanovitvi Evropske Skupnosti (UL C 340, 10.11.1997, str. 110). Ta Protokol je skladen z Deklaracijo št. 24 o zaščiti živali, priloženo k Sklepni listini Pogodbe o Evropski uniji.

[11] COM(2006) 13 konč., 23.1.2006.

[12] The EFSA Journal (2007) 610, str. 1–122.

[13] COWI „Ocena možnih učinkov prepovedi izdelkov iz tjulnjev“, april 2008.

[14] Sodba z dne 10. decembra 2002 v zadevi C-491/01 British American Tobacco in Imperial Tobacco [2002] Recueil, str. I-11453, točki 60 in 61; sodba z dne 14. decembra 2004 v zadevi C-434/02 Arnold André [2004] Zodl. str. I-11825, točka 34 in v zadevi C-210/03 Swedish Match [2004] Zodl., str. I-11893, točka 33; sodba z dne 12. julija 2005 v združenih zadevah C-154/04 Alliance for Natural Health [2006] Zodl. str. I-6451, točka 32 in z dne 6. decembra 2005 v zadevi C-66/04 Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije [2005] Zodl., str. I-10553, točka 41.

[15] UL C , , str. .

[16] UL C , , str. .

[17] UL C , , str. .

[18] Znanstveno mnenje Sveta za zdravje in zaščito živali o vidikih ustreznega ravnanja z živalmi glede ubijanja in odiranja tjulnjev, pripravljeno na zahtevo Komisije. The EFSA Journal (2007) 610, str. 1–122.

[19] UL L 273, 10.10.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 523/2008 z dne 11. junija 2008 (UL L 153, 12.6.2008, str. 23).

[20] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

[21] UL L 61, 3.3.1997, str. 1.