52008PC0018

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 23.1.2008

COM(2008) 18 konč.

2008/0015 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS, 96/61/ES, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES in Uredbe (ES) št. 1013/2006

(predložila Komisija){COM(2008) 30 konč}{SEC(2008) 54}{SEC(2008) 55}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA |

120 |

2008/0015 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS, 96/61/ES, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES in Uredbe (ES) št. 1013/2006

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[3],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[4],

ob upoštevanju naslednjega:

1. Končni cilj Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki je bila odobrena s Sklepom Sveta 94/69/ES z dne 15. decembra 1993 o sklenitvi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja[5], je doseči ustalitev koncentracij toplogrednih plinov v ozračju na takšni ravni, ki bo preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem.

2. Šesti okoljski akcijski program Skupnosti, ki je bil sprejet s Sklepom št. 1600/2002/ES z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti[6], opredeljuje spremembo podnebja kot prednostno nalogo za ukrepanje. Program poudarja, da je Skupnost v obdobju od 2008 do 2012 zavezana doseči 8-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov glede na ravni iz leta 1990 in da bo treba dolgoročno zmanjšati globalne emisije toplogrednih plinov za približno 70 % glede na ravni iz leta 1990.

3. Sporočilo Komisije z dne 10. januarja 2007 z naslovom Omejevanje globalnih podnebnih sprememb na 2 stopinji Celzija – Pot do leta 2020 in naprej[7] pojasnjuje, da mora razviti svet v okviru predvidenega globalnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 50 % do leta 2050 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 30 % do leta 2020 ter nato do leta 2050 za 60–80 %, da je tako zmanjšanje tehnično izvedljivo ter da koristi prevladajo nad stroški, vendar je treba za doseganje tega izkoristiti vse možnosti ublažitve.

4. Zajemanje in geološko shranjevanje ogljikovega dioksida (CCS) je sredstvo za ublažitev podnebnih sprememb. Vključuje zajemanje ogljikovega dioksida (CO2) iz industrijskih obratov, transport do območja shranjevanja ter vbrizgavanje v ustrezno geološko formacijo z namenom trajnega shranjevanja.

5. Drugi Evropski program o podnebnih spremembah (ECCP II), uveden s sporočilom Komisije z naslovom Uspešen boj proti svetovnim podnebnim spremembam z dne 9. februarja 2005[8] za pripravo in proučitev prihodnjih podnebnih politik v Skupnosti ustanavlja delovno skupino za zajemanje in geološko shranjevanje ogljika. Namen delovne skupine je bil raziskati CCS kot sredstvo za zmanjšanje podnebnih sprememb. Delovna skupina je izdala podrobno poročilo o urejanju tega področja, ki ga je sprejela junija 2006. Sporočilo je poudarilo potrebo po razvoju politike in regulativnih okvirov za CCS, skupina pa je v njem pozvala Komisijo, naj še naprej raziskuje to področje.

6. Sporočilo Komisije z naslovom Trajnostna proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv: cilj: skoraj nične emisije do leta 2020 z dne 10. januarja 2007[9] je ponovno poudarilo potrebo po regulativnem okviru, ki temelji na celostni oceni tveganja za uhajanje CO2, vključno s pogoji za izbiro območja, ki zagotavljajo zmanjšanje nevarnosti uhajanja, režimi nadzora in poročanjem za preverjanje shranjevanja in ustrezni sanaciji v primeru uhajanja CO2. V sporočilu je predstavljen akcijski načrt Komisije na tem področju za leto 2007, ki je predvideval razvoj učinkovitega okvira za upravljanje CCS, vključno z delom na regulativnem okviru, okviru spodbud in podpornih programih pa tudi zunanjih elementov (tehnološko sodelovanje z glavnimi državami na področju CCS).

7. Evropski Svet je dne 8. in 9. marca 2007 pozval države članice in Komisijo, da si prizadevajo za krepitev raziskav in razvoja ter razvoja potrebnega tehničnega, ekonomskega in regulativnega okvira za odstranitev pravnih ovir in uveljavitev okoljsko varnega CCS z novimi elektrarnami na fosilna goriva, po možnosti do leta 2020[10]

8. Na mednarodni ravni so bile pravne ovire za geološko shranjevanje CO2 in geološke formacije pod morskim dnom odpravljene s sprejetjem ustreznih okvirov za obvladovanje tveganja v okviru Konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z odlaganjem odpadkov in drugih snovi (londonska konvencija iz leta 1972) in Konvencije o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika (konvencija OSPAR).

9. Pogodbenice Londonskega protokola iz leta 1996 k Londonski konvenciji iz leta 1972 so leta 2006 sprejele spremembe protokola. Te spremembe dovoljujejo in urejajo shranjevanje tokov CO2 iz postopkov zajemanja CO2 v geoloških formacijah pod morskim dnom.

10. Pogodbenice Konvencije OSPAR so leta 2007 sprejele spremembe priloge h konvenciji za omogočanje shranjevanja CO2 v geoloških formacijah pod morskim dnom, s katerimi so zagotovile okoljsko varno shranjevanje tokov ogljikovega dioksida v geoloških formacijah, in smernice OSPAR za ocenjevanje tveganja in upravljanje s temi dejavnostmi. Sprejele so tudi sklep o prepovedi odlaganja CO2 v vodnem stebru morja in na morskem dnu zaradi morebitnih negativnih posledic.

11. Na ravni Skupnosti se uporabljajo številni zakonodajni instrumenti za urejanje nekaterih okoljskih tveganj CCS, zlasti glede zajemanja in transporta CO2, ki se uporabljajo, kadar je to mogoče.

12. Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja[11] pri nekaterih industrijskih dejavnostih je primerna za urejanje tveganj, povezanih z zajemanjem CO2, in se zato uporablja za zajemanje tokov CO2 iz obratov, ki jih zajema ta direktiva, za namene geološkega shranjevanja.

13. Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje[12] se uporablja za zajemanje in transport tokov CO2 za namene geološkega shranjevanja. V skladu s to direktivo se uporablja tudi za območja shranjevanja.

14. Ta direktiva se uporablja tudi za geološko shranjevanje CO2 na ozemlju držav članic, v njihovih izključnih ekonomskih conah in njihovih epikontinentalnih pasovih. Ta direktiva se ne uporablja za raziskovalne projekte. Uporablja se za predstavitvene projekte s predvideno skupno zmogljivostjo shranjevanja 100 000 ton ali več. Ta prag bi bil primeren tudi za namene druge ustrezne zakonodaje Skupnosti. Shranjevanja CO2 v geoloških formacijah izven ozemeljskega področja uporabe te direktive in shranjevanje CO2 v vodnem stebru nista dovoljena.

15. Države članice obdržijo pravico določanja področij znotraj svojega ozemlja, kjer se lahko izberejo območja shranjevanja. Izbira primernega območja shranjevanja je bistvena za zagotovitev, da se bo shranjeni CO2 v celoti obdržal neomejeno dolgo. Zato se območje izbere za shranjevanje samo, če ni večjega tveganja za uhajanje in če so znatni okoljski ali zdravstveni vplivi malo verjetni. To se v skladu s posebnimi zahtevami določi na podlagi opisa lastnosti in ocene morebitnih prostorov za shranjevanje.

16. Države članice morajo določiti, v katerih primerih je potrebno raziskovanje zaradi pridobitve informacij, ključnih za izbiro območja shranjevanja. Za tako raziskovanje mora biti potrebno dovoljenje. Države članice morajo zagotoviti, da so postopki odobritve dovoljenj za raziskovanje odprti za vse subjekte s potrebnimi zmogljivostmi ter da se dovoljenja odobrijo na podlagi objektivnih in objavljenih meril. Za zaščito in spodbujanje naložb v raziskovanje je treba dovoljenja za raziskovanje odobriti za območja omejenega obsega in za omejeno časovno obdobje, v katerem ima imetnik dovoljenja izključno pravico za raziskovanje morebitnih prostorov za shranjevanje CO2. Države članice morajo zagotoviti, da v tem času niso dovoljene različne uporabe prostorov za shranjevanje.

17. Območje shranjevanja ne sme obratovati brez dovoljenja za shranjevanje. Dovoljenje za shranjevanje je ključni instrument za zagotovitev skladnosti z bistvenimi zahtevami Direktive in izvajanja okoljsko varnega geološkega shranjevanja.

18. Vse osnutke dovoljenj za shranjevanje je treba predložiti Komisiji, da bo lahko ta v šestih mesecih po predložitvi osnutkov sporočila mnenje. Nacionalni organi morajo to mnenje pri sprejemanju odločitve o dovoljenju upoštevati in obrazložiti vsako odstopanje od mnenja Komisije. Pregled na ravni Skupnosti pomaga pri zagotavljanju doslednosti izvajanja zahtev Direktive v Skupnosti ter pri krepitvi zaupanja javnosti v CCS, zlasti v zgodnji fazi izvajanja Direktive.

19. Pristojni organ mora pregledati in po potrebi posodobiti ali odvzeti dovoljenje za shranjevanje, med drugim tudi, če je obveščen o večjih nepravilnostih ali uhajanjih, če predložena poročila upravljavcev ali izvedenih pregledov niso v skladu s pogoji za dovoljenje ali če organ opazi, da upravljavec na kakršen koli drug način ne izpolnjuje pogojev za dovoljenje. Po odvzemu dovoljenja mora pristojni organ izdati novo dovoljenje ali pa zapreti območje shranjevanja. Pristojni organ mora do takrat prevzeti odgovornost za območje shranjevanja, vključno z vsemi pravnimi obveznostmi, ki iz tega izhajajo. Nastale stroške mora v največji možni meri plačati nekdanji upravljavec.

20. Treba je določiti omejitve za sestavo toka CO2, ki so v skladu s prvotnim namenom geološkega shranjevanja, tj. izločiti emisije CO2 iz ozračja, in ki temeljijo na tveganju, ki ga onesnaženje lahko predstavlja za varnost in zaščito transportnega omrežja ter omrežja za shranjevanje. V ta namen je treba sestavo toka CO2 preveriti pred vbrizgavanjem in shranjevanjem.

21. Nadzor je bistven za oceno, ali se vbrizgani CO2 obnaša v skladu s pričakovanji, ali prihaja do migracije ali uhajanja in ali ugotovljeno uhajanje škoduje okolju ali zdravju ljudi. V ta namen morajo države članice zagotoviti, da med operativno fazo upravljavec nadzoruje prostore za shranjevanje in naprave za vbrizgavanje na podlagi načrta nadzora, oblikovanega v skladu s posebnimi zahtevami za nadzor. Načrt se predloži pristojnemu organu, ki ga potrdi.

22. Upravljavec mora pristojnemu organu tudi najmanj enkrat letno poročati o rezultatih nadzora. Poleg tega morajo države članice vzpostaviti sistem pregledov, s katerimi zagotovijo, da se območje shranjevanja upravlja v skladu z zahtevami iz te direktive.

23. Treba je sprejeti določbe, ki vključujejo odgovornost za škodo v lokalnem okolju in podnebne spremembe, ki izhajajo iz nezmožnosti trajnega shranjevanja. Odgovornost za okoljsko škodo (škodo na zaščitenih vrstah in naravnih okoljih, vodi in kopnem) ureja Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode[13], ki se uporablja za upravljanje območij shranjevanja v skladu s to direktivo. Odgovornost za podnebne spremembe zaradi uhajanja je z vključitvijo območij shranjevanja zajeta v Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES[14], ki predvideva prenos pravic za trgovanje z emisijami za vsako uhajanje emisij. Poleg tega mora ta direktiva določiti obveznost za upravljavca, da v primeru večjih nepravilnosti ali uhajanj sprejme popravne ukrepe, ki so v skladu z načrtom popravnih ukrepov, ki ga je predložil nacionalnemu pristojnemu organu, ki ga je potrdil. Če upravljalec ne sprejme popravnih ukrepov, mora to storiti pristojni organ, upravljalec pa mu povrne stroške.

24. Na zahtevo upravljavca je treba po odobritvi pristojnega organa, ali če se pristojni organ za to odloči po odvzemu dovoljenja za shranjevanje, območje shranjevanja zapreti, če omenjeni ustrezni pogoji iz dovoljenja niso izpolnjeni.

25. Po zaprtju območja shranjevanja je upravljavec še naprej odgovoren za vzdrževanje, spremljanje in nadzor, poročanje in popravne ukrepe v skladu z zahtevami iz te direktive na podlagi načrta za obdobje po zaprtju, ki ga je predložil pristojnemu organu, ki ga je potrdil, kot tudi za vse sledeče pravne obveznosti iz ostale zakonodaje Skupnosti, dokler se odgovornost za območje ne prenese na pristojni organ.

26. Odgovornost za območje shranjevanja, vključno v vsemi pravnimi obveznostmi, ki iz tega izhajajo, se prenese na pristojni organ, če je iz vseh razpoložljivih dokazov razvidno, da se bo shranjeni CO2 v celoti obdržal neomejeno dolgo. V ta namen mora upravljavec pripraviti poročilo, ki dokazuje, da je merilo izpolnjeno, in ga predložiti pristojnemu organu za odobritev prenosa. Vse osnutke odločb o odobrenih dovoljenjih je treba predložiti Komisiji, da lahko ta v šestih mesecev po predložitvi sporoči mnenje. Nacionalni organi morajo to mnenje upoštevati, ko se odločajo o odobritvi, in utemeljiti vsako odstopanje od mnenja Komisije. Tako kot pregled osnutkov dovoljenj za shranjevanje ravni Skupnosti mora tudi pregled osnutkov odločb o odobritvi prispevati k zagotavljanju doslednosti izvajanja zahtev iz Direktive v Skupnosti ter krepiti zaupanje javnosti v CCS, zlasti v zgodnji fazi izvajanja Direktive.

27. Po prenosu odgovornosti se lahko nadzor konča, vendar se ponovno uvede, če so ugotovljena uhajanja ali večje nepravilnosti. Po prenosu odgovornosti nekdanji upravljavec pristojnemu organu ne povrne nastalih stroškov.

28. Treba je določiti finančne določbe za povečanje zaupanja, da bodo izpolnjene obveznosti, ki veljajo za zaprtje in po zaprtju, obveznosti, ki izhajajo iz vključitve v Direktivo 2003/87/ES in obveznosti iz te direktive za izvajanje popravnih ukrepov v primeru večjih nepravilnosti ali uhajanj. Države članice morajo zagotoviti, da vlagatelj finančne določbe (določbe o finančni varnosti ali enakovredne določbe) uredi pred predložitvijo vloge za dovoljenje.

29. Glede na relativne cene ogljika in CCS bi lahko bil dostop do omrežij za transport CO2 in območij shranjevanja pogoj za konkurenčno delovanje na notranjem trgu elektrike in toplote. Zato je treba morebitnim uporabnikom omogočiti tak dostop. To je treba storiti na način, ki ga določi vsaka država članica, pri tem pa zagotovi pravičen in odprt dostop ter upošteva transportne zmogljivosti in zmogljivosti shranjevanja, ki so v razumni meri na voljo ali bodo na voljo, ter delež obveznosti za zmanjšanje CO2 v skladu z mednarodnimi pravnimi instrumenti in zakonodajo Skupnosti, ki se nanašajo na zajemanje in geološko shranjevanje CO2. Države članice morajo vzpostaviti tudi mehanizme za reševanje sporov, da se zagotovi kar najhitrejše reševanje sporov glede dostopa do omrežij za transport CO2 in območij shranjevanja.

30. Treba je sprejeti določbe, s katerimi se zagotovi, da pristojni organi zadevnih držav članic v primeru čezmejnega transporta CO2, čezmejnih območij shranjevanja ali prostorov za shranjevanje izpolnjujejo pogoje iz te direktive in vse ostale zakonodaje Skupnosti.

31. Pristojni organ mora voditi in vzdrževati register vseh zaprtih območij shranjevanja in okoliških prostorov za shranjevanje, vključno z zemljevidi njihove prostorske razsežnosti, ki ga nacionalni pristojni organi upoštevajo pri ustreznih postopkih načrtovanja in izdajanja dovoljenj. Register se posreduje Komisiji.

32. Države članice morajo predložiti poročila o izvajanju te direktive na podlagi vprašalnika, ki ga sestavi Komisija v skladu z Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23. decembra 1991 o standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju določenih direktiv, ki se nanašajo na okolje[15].

33. Države članice morajo določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

34. V skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za izvajanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[16] je treba sprejeti ukrepe Skupnosti, potrebne za izvajanje te direktive.

35. Direktivo 85/337/EGS je treba spremeniti tako, da bo vključevala zajemanje in transport tokov CO2 za namene geološkega shranjevanja ter območja shranjevanja v skladu s to direktivo. Direktivo 96/61/ES je treba spremeniti tako, da bo vključevala zajemanje tokov CO2 za namene geološkega shranjevanja iz obratov, zajetih v tej direktivi. Direktivo 2004/35/ES je treba spremeniti tako, da bo vključevala obratovanje območij shranjevanje v skladu s to direktivo.

36. Sprejetje te direktive mora zagotoviti visoko raven zaščite okolja in zdravja ljudi pred tveganji, ki jih prinaša geološko shranjevanje CO2. Zato je treba spremeniti Direktivo 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih[17] in Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 (ES) št. 1013/2006 o pošiljkah odpadkov[18] tako, da bo iz področja uporabe teh instrumentov izključen CO2, ki je zajet in prepeljan za namene geološkega shranjevanja. Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike[19] je treba spremeniti tako, da bo vključevala vbrizgavanje CO2 v solne vodonosnike za namene geološkega shranjevanja.

37. Prehod na nizkoogljično proizvodnjo električne energije zahteva take nove naložbe v proizvodnjo električne energije na fosilna goriva, ki bodo omogočile znatno zmanjšanje emisij. V ta namen je treba Direktivo 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav[20] spremeniti tako, da bodo morale imeti vse kurilne naprave, za katere je bilo prvotno gradbeno dovoljenje ali prvotno obratovalno dovoljenje odobreno po začetku veljavnosti te direktive, na območju shranjevanja primeren prostor za opremo, potrebno za zajemanje in stiskanje CO2, in da bo zagotovljena ocena razpoložljivosti primernih območij shranjevanja, primernih transportnih zmogljivostih in tehnične izvedljivosti naknadne vgradnje naprav za zajemanje CO2.

38. Ker posamezne države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja predlaganih ukrepov, tj. vzpostavitve pravnega okvira za urejanje okoljskih tveganj CCS, in ga je torej zaradi obsega in učinkov ukrepov lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za dosego navedenih ciljev.

39. Uporaba te direktive ne posega v člena 87 in 88 Pogodbe ES −

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE 1 Vsebina, področje uporabe in opredelitve pojmov

Člen 1 Vsebina in namen

1. Ta direktiva vzpostavlja pravni okvir za geološko shranjevanje ogljikovega dioksida (v nadaljnjem besedilu „CO2“).

2. Namen geološkega shranjevanja je trajno zadrževanje CO2 na način, da se v največji možni meri preprečijo ali zmanjšajo negativni vplivi na okolje in iz tega izhajajoča tveganja za zdravje ljudi.

Člen 2Področje uporabe in prepoved

1. Ta direktiva se uporablja za geološko shranjevanje CO2 na ozemlju držav članic, v njihovih izključnih ekonomskih conah in epikontinentalnih pasovih v smislu Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS).

2. Ta direktiva se ne uporablja za geološko shranjevanje CO2 za namene raziskovanja, razvijanja ali preskušanja novih izdelkov in postopkov.

3. Shranjevanje CO2 v geoloških formacijah izven ozemlja iz prvega odstavka je prepovedano.

4. Shranjevanje CO2 v vodnem stebru je prepovedano.

Člen 3Opredelitve pojmov

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „geološko shranjevanje CO2“ pomeni vbrizgavanje tokov CO2 v podvodne geološke formacije in tamkajšnje shranjevanje;

(2) „vodni steber“ pomeni navpično nepretrgano maso vode od površja do dna usedlin vodnega telesa;

(3) „območje shranjevanja“ pomeni določeno geološko formacijo, uporabljeno za geološko shranjevanje CO2;

(4) „geološka formacija“ pomeni litostratigrafsko razčlenitev, v okviru katere je mogoče poiskati sloje kamnin in jih prikazati na karti;

(5) „uhajanje“ pomeni izpust CO2 iz prostorov za shranjevanje;

(6) „prostor za shranjevanje“ pomeni območje shranjevanja in okoliška geološka področja, ki lahko vplivajo na splošno neoporečnost in varnost shranjevanja (npr. formacije sekundarnega shranjevanja);

(7) „raziskovanje“ pomeni ocenjevanje morebitnih prostorov za shranjevanje s posebnimi postopki, vključno z dejavnostmi, kot so izvajanje geoloških pregledov s fizikalnimi ali kemičnimi sredstvi in vrtanje za pridobitev geoloških informacij o plasteh v morebitnem prostoru za shranjevanje;

(8) „dovoljenje za raziskovanje“ pomeni pisno in utemeljeno odločbo o odobritvi raziskovanja, ki jo izda pristojni organ v skladu z zahtevami te direktive;

(9) „upravljavec“ pomeni vsako fizično, pravno, zasebno ali javno osebo, ki upravlja ali nadzira območje shranjevanja ali ki ji je bilo v skladu z nacionalno zakonodajo dodeljena glavna gospodarska pristojnost za tehnično obratovanje obrata; ta oseba se lahko v obdobju od priprav na shranjevanje in fazo po zaprtju spremeni;

(10) „dovoljenje za shranjevanje“ pomeni pisno in utemeljeno odločbo o odobritvi geološkega shranjevanja CO2 na območju shranjevanja, ki jo izda pristojni organ v skladu z zahtevami te direktive;

(11) „bistvena sprememba“ pomeni spremembo, ki lahko pomembno vpliva na okolje;

(12) „tok CO2“ pomeni tok snovi, ki izvira iz postopkov zajemanja ogljikovega dioksida;

(13) „odpadki“ pomenijo snovi, ki so opredeljene kot odpadki v točki (a) člena 1(1) Direktive 2006/12/ES;

(14) „izpust CO2“ pomeni razpršeno količino CO2 v geoloških formacijah;

(15) „migracija“ pomeni premikanje CO2 v prostoru za shranjevanje;

(16) „večja nepravilnost“ pomeni kakršno koli nepravilnost pri vbrizgavanju ali shranjevanju ali v zvezi s stanjem območja shranjevanja, ki predstavlja nevarnost uhajanja;

(17) „popravni ukrepi“ pomenijo ukrepe za popravo večjih nepravilnosti ali za zaprtje uhajanja z namenom preprečitve ali zmanjšanja izpusta CO2 iz prostorov za shranjevanje;

(18) „zaprtje“ območja shranjevanja CO2 pomeni dokončno prenehanje vbrizgavanja CO2 na območju shranjevanja;

(19) „obdobje po zaprtju“ pomeni obdobje po zaprtju območja shranjevanja, vključno z obdobjem po prenosu odgovornosti na pristojni organ;

(20) „transportno omrežje“ pomeni omrežje cevovodov, vključno s pripadajočimi kompresorskimi postajami za transport CO2 na območje shranjevanja.

POGLAVJE 2 Izbira območja in dovoljenja za raziskovanje

Člen 4 Izbira območja shranjevanja

1. Države članice obdržijo pravico do določitve območij, ki se lahko v skladu z zahtevami te direktive izberejo za območje shranjevanja.

2. Geološko formacijo se izbere za območje shranjevanja samo, če v skladu s predlaganimi pogoji uporabe ni večje nevarnosti uhajanja ter večjih negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi.

3. Primernost geološke formacije, da se uporablja kot območje shranjevanja, se določi z opisom lastnosti in oceno morebitnih prostorov za shranjevanje in okoliškega območja v skladu z merili iz Priloge I.

Člen 5Dovoljenja za raziskovanje

1. Kjer države članice določijo, da je raziskovanje potrebno za pridobitev informacij zaradi izbire območja shranjevanja v skladu s členom 4, zagotovijo, da se raziskovanje ne izvaja brez dovoljenja za raziskovanje.

2. Države članice zagotovijo, da so postopki odobritve dovoljenj za raziskovanje odprti za vse subjekte s potrebnimi zmogljivostmi ter da se dovoljenja odobrijo na podlagi objektivnih, objavljenih meril.

3. Dovoljenja za raziskovanje se odobrijo za območja omejenega obsega in za največ dve leti z možnostjo podaljšanja za največ dve leti.

4. Imetnik dovoljenja za raziskovanje ima izključno pravico do raziskovanja morebitnih prostorov za shranjevanje CO2. Države članice zagotovijo, da med obdobjem veljavnosti dovoljenja niso dovoljene različne uporabe prostorov za shranjevanje.

POGLAVJE 3 Dovoljenja za shranjevanje

Člen 6 Dovoljenja za shranjevanje

1. Države članice zagotovijo, da nobeno območje shranjevanja ne obratuje brez dovoljenja za shranjevanje.

2. Države članice zagotovijo, da so postopki odobritve dovoljenj za shranjevanje odprti za vse subjekte s potrebnimi zmogljivostmi ter da se dovoljenja odobrijo na podlagi objektivnih, objavljenih meril.

Člen 7Vloge za dovoljenje za shranjevanje

Vloge za dovoljenje za shranjevanje, poslane pristojnemu organu, vsebujejo naslednje podatke:

(1) ime in naslov vlagatelja in morebitnega upravljavca, če ne gre za isto osebo;

(2) dokaze o tehničnih zmogljivostih vlagatelja ali morebitnega upravljavca;

(3) opis lastnosti območja shranjevanja in prostorov za shranjevanje ter oceno predvidene varnosti shranjevanja v skladu s členoma 4(2) in (3);

(4) skupno količino CO2, ki bo vbrizgana in shranjena, ter predvidene vire, sestavo tokov CO2 in hitrost vbrizgavanja;

(5) predlagani načrt nadzora v skladu s členom 13(2);

(6) predlagani načrt popravnih ukrepov v skladu s členom 16(2);

(7) predlagani začasni načrt za obdobje po zaprtju v skladu s členom 17(3);

(8) pridobljene informacije v skladu s členom 5 Direktive 85/337/EGS;

(9) dokaz o finančni varnosti ali druge enakovredne določbe, kot je navedeno v členu 19.

Člen 8Pogoji za izdajo dovoljenja za shranjevanje

Pristojni organ izda dovoljenje za shranjevanje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(1) Pristojni organ je prepričan, da:

(a) so izpolnjene vse ustrezne zahteve iz te direktive;

(b) bo območje shranjevanja upravljala fizična oseba, ki je tehnično usposobljena in zanesljiva za upravljanje območja; je zagotovljen strokovni in tehnični razvoj ter usposabljanje te osebe in vsega osebja;

(2) Komisija je v skladu s členom 10(1) predložila mnenje o osnutku dovoljenja;

(3) Pristojni organ je to mnenje upošteval v skladu s členom 10(2).

Člen 9Vsebina dovoljenj za shranjevanje

Dovoljenje vsebuje naslednje:

(1) ime in naslov upravljavca;

(2) natančno lokacijo ter razmejitev območja shranjevanja in prostorov za shranjevanje;

(3) skupno količino CO2, odobrenega za geološko shranjevanje, in največjo hitrost vbrizgavanja;

(4) zahteve za sestavo toka CO2 in postopek odobritve CO2 v skladu s členom 12 in po potrebi nadaljnje zahteve za vbrizgavanje in shranjevanje;

(5) odobreni načrt nadzora, obveznost izvajanja načrta in zahtev za njegovo posodabljanje v skladu s členom 13 ter zahteve za poročanje v skladu s členom 14;

(6) zahtevo za obveščanje pristojnega organa v primeru večjih nepravilnosti ali uhajanj, odobreni načrt popravnih ukrepov in obveznost izvajanja načrta popravnih ukrepov v primeru večjih nepravilnosti ali uhajanj v skladu s členom 16;

(7) pogoje za zaprtje in odobren načrt za obdobje po zaprtju v skladu s členom 17;

(8) določbe o spremembah, pregledu, posodobitvi in odvzemu dovoljenja za shranjevanje v skladu s členom 11;

(9) zahtevo za ohranitev finančne varnosti ali kakršno koli drugo enakovredno določbo v skladu s členom 19.

Člen 10Pregled osnutkov dovoljenj za shranjevanje, ki ga opravi Komisija

1. Države članice obvestijo Komisijo o vseh osnutkih dovoljenj za shranjevanje, vlogah za izdajo dovoljenja in vseh ostalih gradivih, ki jih je pristojni organ upošteval pri sprejemanju osnutka odločbe. V šestih mesecih po predložitvi lahko Komisija sporoči mnenje o osnutkih dovoljenj.

2. Pristojni organ končno odločitev sporoči Komisiji in v primeru odstopanja od mnenja Komisije navede razloge za to.

Člen 11Spremembe, pregled, posodobitev in odvzem dovoljenja za shranjevanje

1. Upravljavec obvesti pristojni organ o vsaki načrtovani spremembi v upravljanju območja shranjevanja. Pristojni organ po potrebi posodobi dovoljenje za shranjevanje ali pogoje shranjevanja.

2. Države članice zagotovijo, da se ne bodo izvedle večje spremembe brez izdaje novega dovoljenja za shranjevanje v skladu s to direktivo.

3. Pristojni organ pregleda in po potrebi posodobi ali odvzame dovoljenje za shranjevanje:

(a) če je bil obveščen o večjih nepravilnostih ali uhajanjih v skladu s členom 16(1);

(b) če poročila, predložena v skladu s členom 14, ali okoljske inšpekcije, izvedene v skladu s členom 15, niso v skladu s pogoji dovoljenja ali tveganja večjih nepravilnosti in uhajanj;

(c) če je seznanjen, da upravljavec na kakršen koli drug način ne izpolnjuje pogojev za dovoljenje;

(d) brez poseganja v točke (a) do (c) vsakih pet let.

4. Po odvzemu dovoljenja v skladu z odstavkom 3 pristojni organ izda novo dovoljenje za shranjevanje ali pa območje shranjevanja zapre v skladu s točko (c) člena 17(1). Do izdaje novega dovoljenja za shranjevanje, pristojni organ prevzame odgovornost za območje shranjevanja, vključno z vsemi pravnimi obveznostmi, ki iz tega izhajajo. Nekdanji upravljavec v največji možni meri pristojnemu organu povrne nastale stroške.

POGLAVJE 4 Obratovanje, zaprtje in obveznosti po zaprtju

Člen 12 Merila in postopki za odobritev tokov CO 2

1. Tok CO 2 je pretežno sestavljen iz ogljikovega dioksida. Zato se mu ne dodajajo odpadki in druge snovi, namenjene odstranjevanju. Vendar pa tok CO2 lahko vsebuje naključne snovi iz vira, zajema ali postopka vbrizgavanja. Koncentracije teh snovi so pod ravnijo, ki bi negativno vplivala na neoporečnost območja shranjevanja in ustrezno transportno infrastrukturo ter bi pomenile znatno tveganje za okolje in ne bi bile v skladu z zahtevami veljavne zakonodaje Skupnosti.

2. Države članice zagotovijo, da pri vbrizgavanju in shranjevanju toka CO2:

(a) pred ali med dostavo ali pri prvi dostavi v nizu dostav upravljavec lahko s pomočjo ustrezne dokumentacije dokaže, da se zadevni tok CO2 lahko odobri na območju shranjevanja glede na pogoje iz dovoljenja in da izpolnjuje merila za sestavo iz odstavka 1;

(b) upravljavec vodi register količine in lastnosti dostavljenih tokov CO2 z navedbo vira, sestave in podatkov o proizvajalcih in prevoznikih tokov CO2.

Člen 13Nadzor

1. Države članice zagotovijo, da upravljavec nadzira naprave za vbrizgavanje, prostore za shranjevanje (vključno z izpustom CO2, če je mogoče) in kjer je primerno tudi okolico z namenom:

(a) primerjave dejanskega in simuliranega obnašanja CO2 na območju shranjevanja;

(b) odkrivanja migracije CO2;

(c) odkrivanja uhajanja CO2;

(d) odkrivanja večjih negativnih učinkov na okolico, prebivalstvo ali uporabnike okoliške biosfere;

(e) ocenjevanja učinkovitosti vseh popravnih ukrepov iz člena 16;

(f) ocenjevanja, ali se bo shranjeni CO2 v celoti obdržal neomejeno obdobje.

2. Nadzor temelji na načrtu nadzora, ki ga pripravi upravljavec v skladu z zahtevami iz Priloge II in ga v skladu s členoma 7(5) in 9(5) predloži pristojnemu organu, ki ga odobri. Načrt se posodablja v skladu z zahtevami iz Priloge II in v vsakem primeru vsakih pet let, da se upošteva tehnični razvoj. Posodobljeni načrti se ponovno predložijo pristojnemu organu v potrditev.

Člen 14Poročanje

Upravljavec mora pristojnemu organu tako pogosto, kot to določi pristojni organ, in v vsakem primeru najmanj enkrat letno predložiti:

(1) vse rezultate nadzora iz obdobja poročanja v skladu s členom 13;

(2) količine in lastnosti dostavljenih tokov CO2 v obdobju poročanja, vključno z navedenim virom, sestavo ter podatki proizvajalcev in prevoznikov tokov CO2, registriranih v skladu s točko (b) člena 12(2);

(3) dokaz o ohranitvi finančne varnosti v skladu s členoma 19 in 9(9);

(4) vse ostale podatke, ki jih pristojni organ šteje za ustrezne za namene ocenjevanja skladnosti s pogoji za dovoljenje in izboljševanja znanja o obnašanju CO2 na območju shranjevanja.

Člen 15Pregledi

1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi organizirajo sistem rednih in nerednih pregledov vseh območij shranjevanja, ki sodijo v področje uporabe te direktive, z namenom preverjanja in spodbujanja skladnosti z zahtevami iz Direktive in nadzora vpliva na okolje.

2. Pregledi lahko vključujejo dejavnosti, kot so obiski prostorov za shranjevanje, vključno z napravami za vbrizgavanje, ocenjevanje postopkov vbrizgavanja in nadzora, ki jih izvaja upravljavec, in preverjanje vseh ustreznih dokumentov upravljavca.

3. Redni pregledi se izvajajo najmanj enkrat letno. Z njimi se preverja ustrezna oprema za vbrizgavanje in nadzor ter vrsta ustreznih okoljskih vplivov prostorov za shranjevanje.

4. Neredni pregledi se izvedejo:

(a) če je bil pristojni organ v skladu s členom 16(1) obveščen o uhajanjih ali večjih nepravilnostih;

(b) če poročila v skladu s členom 14 kažejo premajhno usklajenost s pogoji za dovoljenje;

(c) z namenom preiskave resnih okoljskih pritožb;

(d) v ostalih primerih, kjer se pristojnemu organu to zdi primerno.

5. Po vsakem pregledu pristojni organ pripravi poročilo o rezultatih pregleda. Poročilo ocenjuje skladnost z zahtevami iz Direktive in navaja, ali je potrebno nadaljnje ukrepanje. Poročilo se posreduje zadevnemu upravljavcu in se objavi v dveh mesecih po pregledu.

Člen 16Ukrepi v primerih večjih nepravilnosti ali uhajanj

1. Države članice zagotovijo, da v primeru večjih nepravilnosti ali uhajanj upravljavec takoj obvesti pristojni organ in sprejme potrebne popravne ukrepe.

2. Popravni ukrepi iz odstavka 1 se sprejmejo na podlagi načrta popravnih ukrepov, predloženega pristojnemu organu, ki ga odobri v skladu s členoma 7(6) in 9(6),

3. Pristojni organ lahko kadar koli od upravljavca zahteva, da sprejme dodatne ali drugačne popravne ukrepe od tistih, navedenih v načrtu popravnih ukrepov. Pristojni organ lahko tudi kadar koli sam sprejme popravne ukrepe, upravljavec pa mu nato povrne stroške.

4. Če upravljavec ne sprejme potrebnih popravnih ukrepov, pristojni organ sam sprejme potrebne popravne ukrepe, upravljavec pa mu povrne stroške.

Člen 17 Obveznosti ob in po zaprtju

1. Območje shranjevanja ali njegov del se zapre:

(a) če so izpolnjeni pogoji iz dovoljenja;

(b) na zahtevo upravljavca po odobritvi pristojnega organa;

(c) če se pristojni organ tako odloči po odvzemu dovoljenja za shranjevanje v skladu s členom 11(3).

2. Po zaprtju območja shranjevanja v skladu z odstavkom 1 točk (a) in (b) je upravljavec še naprej odgovoren za vzdrževanje, spremljanje, nadzor, poročanje in popravne ukrepe v skladu z zahtevami iz te direktive ter tudi za nadaljnje obveznosti iz drugih ustreznih določb zakonodaje Skupnosti, dokler se odgovornost za območje shranjevanja v skladu s členom 18(1) in (4) ne prenese na pristojni organ. Upravljavec je odgovoren tudi za zapečatenje območja shranjevanja in odstranitev naprav za vbrizgavanje.

3. Obveznosti iz odstavka 2 se izpolnijo na podlagi načrta za obdobje po zaprtju, ki ga oblikuje upravljavec na podlagi najboljše prakse in v skladu z zahtevami iz Priloge II 2. Začasni načrt za obdobje po zaprtju se predloži pristojnemu organu, ki ga potrdi v skladu s členoma 7(7) in 9(7). Pred zaprtjem območja shranjevanja v skladu s točkama (a) in (b) odstavka 1 se začasni načrt za obdobje po zaprtju:

(a) po potrebi posodobi, zlasti z upoštevanjem dobre prakse;

(b) predloži pristojnemu organu; in

(c) potrdi pri pristojnem organu kot končni načrt za obdobje po zaprtju.

4. Po zaprtju območja shranjevanja v skladu s točko (c) odstavka 1 je pristojni organ še naprej odgovoren za vzdrževanje, nadzor, spremljanje in popravne ukrepe v skladu z zahtevami te direktive in tudi za vse nadaljnje obveznosti iz drugih določb zakonodaje Skupnosti. Zahteve za obdobje po zaprtju se v skladu s to direktivo izpolnijo na podlagi začasnega načrta za obdobje po zaprtju, ki se predloži pristojnemu organu v potrditev v skladu s členoma 7(7) in 9(7) in se po potrebi posodablja..

Člen 18Prenos odgovornosti

1. Če je bilo območje shranjevanja zaprto v skladu s točkama (a) in (b) člena 17(1), se odgovornost za zaprto območje, vključno z vsemi pravnimi obveznostmi, ki iz tega izhajajo, prenese na pristojni organ na njegovo lastno pobudo ali na zahtevo upravljavca, če in kadar vsi razpoložljivi dokazi kažejo, da se bo shranjeni CO2 v celoti obdržal neomejeno dolgo. V ta namen upravljavec pripravi poročilo, ki dokazuje, da je to merilo izpolnjeno, in ga predloži pristojnemu organu, ki odobri prenos odgovornosti.

2. Države članice obvestijo Komisijo o vseh osnutkih odločb o odobritvi, ki jih je pripravil pristojni organ v skladu z odstavkom 1, vključno s poročili, ki jih je predložil upravljavec, ter ostalo dokumentacijo, ki jo pristojni organ upošteval pri svoji odločitvi. V šestih mesecih po predložitvi lahko Komisija sporoči mnenje o osnutkih odločbe o odobritvi.

3. Pristojni organ končno odločitev sporoči Komisiji in v primeru odstopanja od mnenja Komisije navede razloge za to.

4. Pristojni organ lahko upravljavcu skupaj z odločbo o odobritvi iz odstavka 3 posreduje tudi posodobljene zahteve za zapečatenje območja shranjevanja in odstranitev naprav za vbrizgavanje v skladu s členom 17(2) in (3). Prenos odgovornosti se izvrši po zapečatenju območja in odstranitvi naprav za vbrizgavanje.

5. Po prenosu odgovornosti se lahko nadzor v skladu s členi 1 do 4 konča. Vendar če so ugotovljena uhajanja ali večje nepravilnosti, se nadzor po potrebi ponovno uvede, da se oceni obseg težave in učinkovitost popravnih ukrepov.

6. Nekdanji upravljavec v skladu z odstavki 1 do 4 po prenosu odgovornosti pristojnemu organu ne povrne nastalih stroškov .

7. Če je bilo območje shranjevanja zaprto v skladu s točko (c) člena 17(1), se prenos odgovornosti izvrši po zapečatenju območja ter odstranitvi naprav za vbrizgavanje, če in kadar vsi razpoložljivi dokazi kažejo, da se bo shranjeni CO2 v celoti obdržal neomejeno dolgo.

Člen 19Finančna varnost

1. Države članice zagotovijo, da prosilec pred predložitvijo vloge za dovoljenje za shranjevanje s finančno varnostjo ali drugimi enakovrednimi ukrepi na način, ki ga določijo države članice, ustrezno poskrbi, da se izpolnijo vse obveznosti iz dovoljenja, izdanega v skladu s to direktivo, vključno s postopki zaprtja in določbami za obdobje po zaprtju, ter druge obveznosti, ki izhajajo iz vključitve v skladu z Direktivo 2003/87/ES.

2. Finančna varnost ali drug enakovreden ukrep iz odstavka 1 se izvaja:

(a) po zaprtju območja shranjevanja v skladu s točkama (a) in (b) člena 17, dokler se odgovornost za območje shranjevanja v skladu s členom 18(1) do (4) ne prenese na pristojni organ;

(b) po odvzemu dovoljenja za shranjevanje v skladu s členom 11(3):

(i) dokler se ne izda novo dovoljenje za shranjevanje;

(ii) če se območje zapre v skladu s točko (c) odstavka 1 člena 17, dokler se ne šteje, da je prenos odgovornosti izvršen v skladu s členom 18(7).

POGLAVJE 5 Dostop tretjih strank

Člen 20 Dostop do transportnega omrežja in območij shranjevanja

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi morebitnim uporabnikom zagotovijo dostop do omrežij za transport CO2 in območij shranjevanja za namene geološkega shranjevanja proizvedenega in zajetega CO2 v skladu z odstavki 2 do 4.

2. Dostop iz odstavka 1 se zagotovi na način, ki ga določi država članica. Država članica uporablja cilj pravičnega in odprtega dostopa, pri čemer upošteva:

(a) zmogljivost shranjevanja, ki je v razumni meri na voljo ali bo na voljo na območjih, določenih v členu 4, in zmogljivost transporta, ki je v razumni meri na voljo ali bo na voljo;

(b) delež obveznosti zmanjšanja CO2 v skladu z mednarodnimi pravnimi instrumenti in zakonodajo Skupnosti, ki ga namerava država članica izpolniti z zajemanjem in geološkim shranjevanjem CO2,

(c) potrebo po zavrnitvi dostopa, kjer prihaja do neskladnosti tehničnih specifikacij, ki jih ni mogoče prezreti;

(d) potrebo po spoštovanju ustrezno utemeljenih potreb lastnika ali upravljavca območja shranjevanja ali omrežja za transport CO2 in interesov vseh ostalih uporabnikov območja shranjevanja ali omrežja ali ustreznih predelovalnih ali upravljalnih zmogljivosti, ki jih to zadeva; in;

(e) potrebo po uporabi ustreznih nacionalnih zakonov in upravnih postopkov v skladu s pravom Skupnosti za izdajo dovoljenja za razvoj proizvodnje ali postopkov pridobivanja.

3. Upravljavci omrežij za transport CO2 in upravljavci območij shranjevanja lahko zavrnejo dostop zaradi pomanjkanja zmogljivosti. Za vsako zavrnitev se navedejo ustrezno utemeljeni razlogi.

4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da podjetje, ki zavrne dostop na podlagi pomanjkanja zmogljivosti ali pomanjkanja povezav, izvede potrebne izboljšave, če je to ekonomsko mogoče ali če je morebitna stranka pripravljena plačati zanje, pod pogojem, da to ne bo imelo negativnega vpliva na okoljsko varnost transporta in geološkega shranjevanja CO2.

Člen 21 Reševanje sporov

1. Države članice zagotovijo, da imajo za kar najhitrejše reševanje sporov v zvezi z dostopom do omrežij za transport CO2 in območij shranjevanja vzpostavljene ukrepe za reševanje sporov, vključno z organom, ki je neodvisen od strank, ima dostop do ustreznih podatkov in pri tem upošteva merila iz člena 20(2) in stranke, vključene v pogajanja o takšnem dostopu.

2. V primeru čezmejnih sporov se uporabljajo ukrepi za reševanje sporov držav članic, ki so pristojne za omrežje za transport CO2 in območje shranjevanja, do katerega je bil zavrnjen dostop. Kjer v čezmejnih sporih več držav članic pokriva zadevno omrežje za transport CO2 in območje shranjevanja, se zadevne države članice posvetujejo, da bi zagotovile dosledno uporabo določb te direktive.

POGLAVJE 6 Splošne določbe

Člen 22 Pristojni organ

Države članice ustanovijo ali imenujejo pristojni organ ali organe, ki so odgovorni za izvajanje obveznosti iz te direktive. Če je imenovanih več pristojnih organov, se delo teh organov usklajuje v skladu s to direktivo.

Člen 23Čezmejno sodelovanje

V primeru čezmejnega transporta CO2, čezmejnih območij shranjevanja ali prostorov za shranjevanje pristojni organi zadevnih držav članic skupno izpolnjujejo zahteve te direktive in druge ustrezne zakonodaje Skupnosti.

Člen 24Register zaprtih območij shranjevanja

1. Pristojni organ vzpostavi in vodi register vseh zaprtih območij shranjevanja in okoliških prostorov za shranjevanje, vključno z zemljevidi njihove prostorske razsežnosti.

2. Pristojni nacionalni organi upoštevajo ta register pri ustreznih postopkih načrtovanja in pri izdaji dovoljenj za dejavnosti, ki bi lahko vplivale na geološko shranjevanje CO2 v zaprtih območjih shranjevanja oz. bi to lahko vplivalo na njih.

3. Po njegovi vzpostavitvi in ob vsaki posodobitvi se register posreduje Komisiji.

Člen 25Poročanje držav članic

1. Države članice Komisiji vsaka tri leta predložijo poročilo o uporabi te direktive. Prvo poročilo se pošlje Komisiji do 30. junija 2011. Poročilo se sestavi na podlagi vprašalnika ali osnutka, ki ga sestavi Komisija v skladu s postopkom iz člena 6 Direktive 91/692/EGS. Vprašalnik ali osnutek se pošlje državam članicam najmanj šest mesecev pred rokom za predložitev poročila.

2. Komisija na podlagi poročil iz odstavka 1 objavi poročilo o uporabi te direktive.

3. Komisija organizira izmenjavo informacij med pristojnimi organi in državami članicami v zvezi z uporabo te direktive.

Člen 26Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice seznanijo Komisijo s temi določbami najpozneje do datuma, navedenega v členu 36, in jo nemudoma obvestijo o vsaki kasnejši spremembi teh določb.

Člen 27Spremembe prilog

Komisija lahko spremeni priloge. Ukrepe, ki spreminjajo nebistvene elemente te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 28(2).

Člen 28Odbor

1. Komisiji pomaga Odbor za podnebne spremembe.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a (1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, pri čemer se upoštevajo določbe člena 8 Sklepa.

POGLAVJE 7 Spremembe

Člen 29 Sprememba Direktive 85/337/EGS

Direktiva 85/337/EGS se spremeni:

(1) Priloga I se spremeni:

(a) Točka 16 se nadomesti z naslednjim:

„16. Cevovodi za transport plina, nafte in kemikalij ter cevovodi za transport tokov ogljikovega dioksida za namene geološkega shranjevanja s premerom več kot 800 mm in dolžine več kot 40 km, vključno s pripadajočimi kompresorskimi postajami.“

(b) Dodata se točki 23 in 24:

„23. Območja shranjevanja v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta XX/XX/ES.(*)

24. Naprave za zajemanje tokov CO2 za namene geološkega shranjevanja v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta XX/XX/ES(*) iz naprav, zajetih v tej prilogi, ali kjer skupni letni zajem CO2 znaša 1,5 mega tone in več.

________

(*) UL L …, …, str. ..“

(2) V prilogi II se točki 3 doda točka (j):

„(j) Naprave za zajemanje tokov CO2 za namene geološkega shranjevanja v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta XX/XX/ES(*) iz naprav, ki niso zajete v Prilogi I k tej direktivi.

________

(*) UL L …, …, str. ..“

Člen 30Sprememba Direktive 96/61/ES

V Prilogi I k Direktivi 96/61/ES se doda točka 6.9:

„6.9 Zajemanje tokov CO2 iz naprav, zajetih v tej direktivi, za namene geološkega shranjevanja v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta XX/XX/ES. (*)

________

(*) UL L …, …, str. ..“

Člen 31Sprememba Direktive 2000/60/ES

V točki (j) člena 11(3) Direktive 2000/60/ES se za tretjo alineo vstavi alinea:

„- vbrizgavanje tokov ogljikovega dioksida za namene skladiščenja v geoloških formacijah, ki so zaradi naravnih razlogov trajno neprimerne za druge namene, pod pogojem, da je tako vbrizgavanje dovoljeno v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta XX/XX/ES.(*);

________

(*) UL L …, …, str. ..“

Člen 32Sprememba Direktive 2001/80/ES

V Direktivi 2001/80/ES se doda člen 9a:

„Člen 9a

Države članice zagotovijo, da imajo vse kurilne naprave z zmogljivostjo 300 megavatov ali več, za katere je bilo prvotno gradbeno dovoljenje ali, če takega postopka ni bilo, prvotno obratovalno dovoljenje odobreno po začetku veljavnosti Direktive Evropskega parlamenta in Sveta XX/XX/ES (*) na območju shranjevanja primeren prostor za opremo, potrebno za zajemanje in stiskanje CO2, ter da je bila ocenjena razpoložljivost primernih območij shranjevanja, primernih transportnih zmogljivostih in tehnične izvedljivosti naknadne vgradnje naprav za zajemanje CO2.

________

(*) UL L …, …, str. ..“

Člen 33Sprememba Direktive 2004/35/ES

V Prilogi III k Direktivi 2004/35/ES se doda odstavek 14:

„14. Obratovanje območja shranjevanja v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta XX/XX/ES.(*);

________

(*) UL L …, …, str. ..“

Člen 34Sprememba Direktive 2006/12/ES

Točka (a) člena 2(1) Direktive 2006/12/ES se nadomesti z naslednjim:

„(a) plinaste izpuste v ozračje ter ogljikov dioksid, zajet in transportiran za namene geološkega shranjevanja ter geološko shranjen v skladu z določbami iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta XX/XX/ES(*);

________

(*) UL L …, …, str. ..“

Člen 35Sprememba Uredbe (ES) št. 1013/2006

V členu 1(3) Uredbe (ES) št. 1013/2006 se doda točka (h):

„(h) pošiljke CO2 za namene geološkega shranjevanja v skladu z določbami iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta XX/XX/ES.(*);

________

(*) UL L …, …, str. ..“

POGLAVJE 8 Končne določbe

Člen 36 Prenos direktive

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [1 leto po objavi]. Komisiji nemudoma posredujejo besedilo navedenih predpisov in primerjalno tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 37Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 38 Naslovniki

Direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, […]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

MERILA ZA OPIS LASTNOSTI IN OCENJEVANJE OBMOČIJ SHRANJEVANJA IZ ČLENA 4

Opis lastnosti in ocenjevanje območij shranjevanja iz člena 4 se izvedeta v štirih korakih v skladu z naslednjimi merili. Odstopanje od enega ali več navedenih meril je dovoljeno, če to ne vpliva na lastnosti in ocene v skladu z določbami iz člena 4.

1. korak: Zbiranje podatkov

Zbere se dovolj podatkov za sestavo volumetričnega in dinamičnega tridimenzionalnega (3-D) modela zemljišča območja shranjevanja in prostorov za shranjevanje, vključno s krovnino, in okoliških prostorov, vključno s hidravlično povezanimi območji. Ti podatki vključujejo najmanj naslednje zelo kompleksne lastnosti:

(a) Geologija in geofizika rezervoarja;

(b) Hidrogeologija (zlasti obstoj pitne podzemne vode);

(c) Načrtovanje rezervoarjev (vključno z volumetričnimi izračuni prostornine por za vbrizgavanje CO2 in končno zmogljivostjo shranjevanja, tlačnimi in temperaturnimi pogoji, obnašanjem prostornine pod tlakom kot funkcije za vbrizgavanje v formacijo in ravnjo kumulativnega vbrizgavanja in časom);

(d) Geokemija (stopnje raztapljanja, stopnje mineralizacije);

(e) Geomehanika (prepustnost, tlak loma);

(f) Seizmičnost (ocena možnosti sprožitve potresov);

(g) Obstoj in stanje naravnih in umetnih poti, ki bi lahko služile kot poti uhajanja;

Dokumentirajo se naslednje značilnosti območja v bližini prostorov za shranjevanje:

(h) Področje okoli prostorov za shranjevanje, na katerega lahko vpliva shranjevanje CO2 na območju shranjevanja;

(i) Porazdelitev prebivalstva v regiji, kjer se nahaja območje shranjevanja;

(j) Bližina dragocenih naravnih virov (zlasti s področji Natura 2000 v skladu z direktivama 79/409/EGS in 92/43/EGS, pitno podzemno vodo in ogljikovodiki);

(k) Morebitni vplivi na druge dejavnosti (npr. raziskovanje, proizvodnja in shranjevanje ogljikovodikov, geotermalna uporaba vodonosnikov);

(l) Bližina potencialnih virov CO2 (vključno z ocenami skupne potencialne mase CO2, ki je ekonomsko dostopna za shranjevanje).

2. korak: Računalniška simulacija prostorov za shranjevanje

S pomočjo podatkov iz 1. koraka se z uporabo računalniških simulatorjev rezervoarjev za predlagane prostore za shranjevanje, vključno s krovnino in hidravlično povezanimi območji, zgradi tridimenzionalen statični geološki model zemljišča ali serija takšnih modelov. Statični geološki modeli zemljišča so značilni za prostore za shranjevanje v smislu:

(a) Geološke zgradbe fizične pasti;

(b) Geomehanskih in geokemičnih lastnosti rezervoarja;

(c) Obstoja kakršnih koli prelomnic ali lomov in zamašitve prelomnice/loma;

(d) Preobremenitve (krovnina, zamašitve, porozni in prepustni horizonti);

(e) Površinskega in navpičnega obsega formacije za shranjevanje;

(f) Prostornine luknjic (vključno s porazdelitvijo poroznosti);

(g) Vseh ostalih ustreznih značilnosti.

Za oceno negotovosti, ki je povezana z vsakim parametrom za izgradnjo modela, se za vsak parameter razvije serija scenarijev in izračunajo ustrezni intervali zaupanja. Oceni se tudi vsaka negotovost, povezana s samim modelom.

3. korak: Opis zaščite, občutljivosti in tveganj

Korak 3.1 Opis zaščite

Opis zaščite temelji na dinamičnem modelu, ki ga sestavljajo različne simulacije korakov poteka vbrizgavanja CO2 v območje shranjevanja, pri čemer se uporabljajo tridimenzionalni statični geološki modeli zemljišča, pridobljeni v 2. koraku računalniške simulacije prostorov za shranjevanje. Upoštevajo se naslednji dejavniki:

(a) Možna hitrost vbrizgavanja in lastnosti CO2;

(b) Učinkovitost modeliranja povezanih postopkov (tj. načina medsebojnega vplivanja različnih posameznih učinkov v simulatorjih);

(c) Reaktivni procesi (tj. način, kako se v samem modelu upoštevajo reakcije vbrizganega CO2 z minerali na mestu);

(d) Simulator uporabljenega rezervoarja (za potrditev nekaterih ugotovitev bo morda potrebnih več simulatorjev);

(e) Kratkoročne in dolgoročne simulacije (za določitev ostanka in obnašanja CO2 v desetletjih in tisočletjih, vključno s hitrostjo raztapljanja CO2 v vodi).

Dinamični model prikazuje:

(f) Obnašanje prostornine in tlaka v razmerju s časom formacije za shranjevanje;

(g) Ploščinski in navpični obseg CO2 v razmerju s časom;

(h) Naravo toka CO2 v rezervoarju, vključno s faznim obnašanjem;

(i) Mehanizme za lovljenje CO2 in stopnje (vključno s točkami razlitja ter lateralnimi in navpičnimi neprepustnimi formacijami);

(j) Sekundarni sistemi zadrževanja v celotnem prostoru za shranjevanje;

(k) Zmogljivost shranjevanja in razlike v tlaku na območju shranjevanja;

(l) Nevarnost loma formacij za shranjevanje in krovnine;

(m) Nevarnost vstopa CO2 v krovnino (npr. zaradi prekoračitve kapilarnega vstopnega tlaka krovnine ali zaradi preperevanja krovnine);

(n) Nevarnost uhajanja prek zapuščenih ali neprimerno zapečatenih črpališč;

(o) Stopnja migracije (pri odprtih rezervoarjih);

(p) Stopnjo neprepustnosti lomov;

(q) Spremembe tekočih formacij in posledične reakcije (npr. sprememba pH, mineralna formacija) in vključitev reaktivnega modeliranja za ocenjevanje vplivov;

(r) Premestitev tekočih formacij.

Korak 3.2 Opis občutljivosti

Izvede se več simulacij, s katerimi se določi občutljivost ocene pri predvidevanjih o posameznih parametrih. Simulacije temeljijo na spreminjajočih se parametrih v statičnih geoloških modelih zemljišča ter funkcijah spreminjajočih se stopenj in predvidevanj pri dinamičnem modeliranju. Vsaka večja občutljivost se upošteva pri oceni tveganja.

Korak 3.3 Opis tveganja

Opis tveganja se izvede tako, da se opiše morebitno uhajanje iz prostorov za shranjevanje, ki se pripravi z zgoraj opisanim dinamičnim modeliranjem in opisom zaščite. To med drugim vključuje upoštevanje:

(a) Morebitnih poti uhajanja;

(b) Morebitnega obsega uhajanja za ugotovljene poti uhajanja (stopnje izločanja);

(c) Kritičnih parametrov, ki vplivajo na morebitno uhajanje (npr. največji tlak rezervoarja, največja stopnja vbrizgavanja, občutljivost na različna predvidevanja v statičnih geoloških modelih zemljišča itd.);

(d) Sekundarnih učinkov shranjevanja CO2, vključno s premeščenimi tekočimi formacijami in novimi snovmi, nastalimi zaradi shranjevanja CO2;

(e) Vseh ostalih dejavnikov, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in okolje (npr. fizične strukture, povezane s projektom);

Opis tveganja zajema vrsto možnih scenarijev, vključno s scenariji, ki preskušajo skrajno varnost prostorov za shranjevanje.

4. korak: Ocena tveganja

Ocena tveganja zajema vrsto scenarijev, razvitih z opisom tveganj v 3. koraku, in vsebuje naslednje:

(a) Oceno izpostavljenosti – na podlagi značilnosti okolja in porazdelitve človeške populacije izven prostorov za shranjevanje ter možno obnašanje in preostanek CO2 po uhajanju iz možnih poti iz 3. koraka;

(b) Ocena učinkov – na podlagi občutljivosti nekaterih vrst, skupnosti ali habitatov, povezanih z morebitnim uhajanjem iz 3. koraka. Kjer je primerno, vsebuje učinke izpostavljenosti povišanim koncentracijam CO2 v biosferi (vključno s prstmi, morskimi usedlinami in bentoškimi vodami (zadušitev, hiperkapnija) ter nižjimi vrednostmi pH v navedenih okoljih kot posledice uhajanja CO2). Vsebuje tudi oceno učinkov drugih snovi, ki so lahko prisotne pri uhajanju tokov CO2 (nečistote, prisotne v vbrizganem toku, ali nove snovi, nastale s shranjevanjem CO2). Te učinke se upošteva pri različnih časovnih in prostorskih lestvicah ter poveže z različnimi obsegi uhajanja.

(c) Opis tveganja – To vsebuje kratkoročno in dolgoročno oceno varnosti in neoporečnosti območja, vključno z oceno tveganj za uhajanje pri predlaganih pogojih uporabe in pri najslabših možnih vplivih na okolje in zdravje. Opis tveganja se izvede na podlagi ocene tveganja, izpostavljenosti in učinkov. Vsebuje tudi oceno virov negotovosti.

PRILOGA II

MERILA ZA PRIPRAVO IN POSODABLJANJE NAČRTA NADZORA IZ ČLENA 13(2) TER ZA NADZOR PO ZAPRTJU

1. Priprava in posodabljanje načrta nadzora

Načrt nadzora iz člena 13(2) se pripravi in posodablja z namenom izpolnjevanja zahtev nadzora iz člena 13(1) v skladu z naslednjimi merili:

1.1 Priprava načrta

Načrt nadzora vsebuje podrobnosti nadzora, ki bodo uporabljene v glavnih fazah projekta, vključno z dolgoročnim nadzorom obratovanja in nadzorom po zaprtju. Za vsako fazo se določi naslednje:

(a) Nadzorovani parametri;

(b) Uporabljena tehnologija nadzora in utemeljitev uporabljene tehnologije;

(c) Lokacije nadzora in utemeljitev prostorskega vzorčenja;

(d) Pogostost uporabe in utemeljitev časovnega vzorčenja.

Parametri, ki bodo nadzorovani, se določijo tako, da izpolnjujejo namene nadzora. Vendar pa načrt v vsakem primeru vključuje stalni ali občasni nadzor naslednjega:

(e) Nezajetih emisij CO2 v napravi za vbrizgavanje;

(f) Volumetričnega toka CO2 pri virih vbrizgavanja;

(g) Tlaka CO2 in temperatur virov vbrizgavanja (za določitev masnega pretoka);

(h) Kemijske analize vbrizgane snovi;

(i) Temperature in tlaka v rezervoarju (za določitev faznega obnašanja CO2 in stanja).

Izbira tehnologije nadzora temelji na dobri praksi, razpoložljivi v času načrtovanja. Uporabijo se lahko tudi naslednje možnosti:

(j) tehnologije za odkrivanje prisotnosti, območja in poti migracije CO2 pod površino;

(k) tehnologije, ki zagotavljajo informacije o obnašanju tlaka in prostornine ter ploščinski/navpični porazdelitvi izpusta CO2 z uporabo numerične 3-D simulacije za 3-D geološke modele formacij za shranjevanje, pripravljene v skladu s členom 4 in Prilogo I;

(l) Tehnologije, ki lahko v primeru večjih nepravilnosti ali migracije CO2 iz prostorov za shranjevanje zagotovijo široko površinsko uporabo za pridobivanje informacij o predhodno neodkritih možnih poteh uhajanja na površini vseh prostorov za shranjevanje in izven njih.

1.2 Posodabljanje načrta

Podatki, zbrani med nadzorom, se pregledajo. Opažene rezultate se primerja z obnašanjem, predvidenim v dinamični simulaciji 3-D obnašanja prostornine, tlaka in zasičenosti, ki je bila izvedena v okviru opisa zaščite v skladu s členom 4 in 3. korakom iz Priloge I.

Kjer obstaja občutno odstopanje med opaženim in predvidenim obnašanjem, se 3-D model ponovno umeri tako, da odraža opaženo obnašanje. Ponovno umerjanje temelji na podatke iz načrta nadzora, po potrebi pa se za zagotovitev zaupanja v predvidevanja ponovnega umerjanja priskrbi tudi dodatne podatke.

Drugi in tretji korak iz Priloge I se ponavljata z uporabo ponovno umerjenih 3-D modelov, da se pripravijo novi scenariji tveganja in stopnje izločanja. Novi scenariji se uporabljajo za pregled in posodobitev ocene tveganja, pripravljene v skladu s 4. korakom iz Priloge I.

Če so odkriti novi viri, poti in stopnje izločanja CO2 kot posledica prejšnjih ujemanj in ponovnega umerjanja modela, se načrt nadzora ustrezno posodobi.

2. Nadzor po zaprtju

Nadzor po zaprtju temelji na podatkih, zbranih in oblikovanih med izvajanjem načrta nadzora iz člena 13(2) in zgornje točke 1.2. Njegov namen je zlasti zbiranje informacij, potrebnih za določanje iz člena 18(1).

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ

1. NASLOV PREDLOGA:

Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS, 96/61/ES, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES in Uredbe (ES) št. 1013/2006.

2. OKVIR ABM/ABB

Okolje (koda ABB 0703: Izvajanje okoljske politike in zakonodaje Skupnosti).

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1 Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

Finančni instrument za okolje (LIFE+ za obdobje 2007–2013) (7.3.07)

3.2 Trajanje ukrepa in finančni vpliv:

Pregled osnutkov odločb o dovoljenju za prostor shranjevanja CO2, ki ga opravi Komisija, ni časovno omejen. Trajanje določb financiranja za izplačilo nadomestil strokovnjakom se določi s trajanjem finančnega instrumenta za okolje (LIFE+), okoljsko politiko in upravljanje: 1. 1. 2007 do 31. 12. 2013.

3.3 Značilnosti proračuna:

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

070307 | neobvezni | dif. | DA | NE | NE | št. 2 |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1 Finančna sredstva

4.1.1 Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 in pozneje | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja[21] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1 | a | 0 | 0 | 0 | 0,6068 | 0,6068 | 0,6068 | 3,6228 |

Odobritve plačil (OP) | b | 0 | 0 | 0 | 0,6068 | 0,6068 | 0,6068 | 3,6228 |

Upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek[22] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4 | c | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | 0 | 0 | 0 | 0,6068 | 0,6068 | 0,6068 | 3,6228 |

Odobritve plačil | b+c | 0 | 0 | 0 | 0,6068 | 0,6068 | 0,6068 | 3,6228 |

Upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek[23] |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5 | d | 0 | 0 | 0 | 0,0648 | 0,0648 | 0,0648 | 0,1944 |

Upravni stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6 | e | 0 | 0 | 0,027 | 0,096 | 0,046 | 0,096 | 0,265 |

Ocenjeni stroški financiranja ukrepa skupaj |

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 0 | 0 | 0,027 | 0,7676 | 0,7176 | 0,7676 | 2,2798 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 0 | 0 | 0,027 | 0,7676 | 0,7176 | 0,7676 | 2,2798 |

Podrobnosti o sofinanciranju

Če predlog vključuje sofinanciranje držav članic ali drugih organov (treba jih je navesti), se v spodnjo preglednico vpiše ocenjena raven tega sofinanciranja (lahko se dodajo vrstice, če ukrep sofinancirajo različni organi):

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Organ, ki sofinancira ukrep | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 in pozneje | Skupaj |

…………………… | f | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

OPO, vključno s sofinanciranjem, SKUPAJ | a+c+d+e+f | 0 | 0 | 0,027 | 0,7676 | 0,7176 | 0,7676 | 2,2798 |

4.1.2 Skladnost s finančnim programiranjem

X Predlog je skladen z obstoječim finančnim programiranjem.

( Predlog bo zahteval ponovno programiranje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[24] (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembe finančne perspektive).

4.1.3 Finančni vpliv na prihodke

X Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

( Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

v milijonih EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Pred ukrepom [Leto n-1] | Stanje po ukrepu |

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 0 | 0 | 0 | 0,6 | 0,6 | 0,6 |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1 Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno kriti

Geološko shranjevanje CO2 je nova tehnologija in predlog ureja zahteve za odobritev območij shranjevanja. Izdaja dovoljenja za območje je ključna odločitev, saj se nevarnost uhajanja in s tem povezane škodljive posledice zmanjšajo, če je območje pravilno izbrano. V zgodnji fazi izvajanja so zaželeni ukrepi, ki zagotavljajo skladen pristop pri izdaji dovoljenj v EU.

5.2 Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti, skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in možne sinergije

Predlagani mehanizem za zagotavljanje doslednosti pri izdajanju dovoljenj je pregled osnutkov dovoljenj na ravni Skupnosti, ki mu sledi mnenje Komisije. S pregledom se (i) preveri uporabo zahtev iz direktive za zadevno območje shranjevanja, (ii) preveri, ali stopnja analize omogoča oblikovanje ustreznih določb direktive, zlasti tistih v zvezi z morebitnim uhajanjem ter vplivom na okolje in zdravje, (iii) oceni zanesljivost podatkov in v analizi uporabljenih orodij/metodologije ter (iv) preveri, ali so ugotovitve v osnutku dovoljenja utemeljene z dokazi.

5.3 Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Cilj pregleda odločb o izdaji dovoljenja je zagotoviti primerljivo izvajanje pravil predloga, ki zagotavljajo varno izvajanje shranjevanja CO2. Pregledi in pridobljene izkušnje bodo zagotovili tudi podlago za vzpostavitev splošnih smernic za izvajanje pravil.

5.4 Metoda izvedbe (okvirno)

X Centralizirano upravljanje

X Neposredno s strani Komisije

( posredno s prenosom na:

( izvajalske agencije

( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

( z državami članicami

( s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti)

Pripombe:

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1 Sistem nadzora

Komisija bo organizirala izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic glede uporabe predlagane direktive, vključno s poročili o pregledu osnutkov odločb o izdaji dovoljenja.

Pogodbe, ki jih podpiše Komisija z namenom izvajanja direktive, predpisujejo nadzor in finančno kontrolo Komisije (ali predstavnika, ki ga pooblasti Komisija) ter revizije Računskega sodišča, po potrebi na kraju samem.

6.2 Vrednotenje

6.2.1 Predhodno vrednotenje

Z oceno učinka predloga je bila izvedena analiza možnosti za omogočanje dosledne uporabe direktive v začetni fazi, na podlagi katere je bilo sklenjeno, da je pregled Komisije najbolj ustrezen.

6.2.2 Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Se ne uporablja.

6.2.3 Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja

Komisija bo kot del poročila o izvajanju direktive vsake tri leta poročala o pregledu osnutkov dovoljenj, vključno z napredkom glede dosledne uporabe v EU in oceno pridobljenega znanja.

7. Ukrepi proti goljufijam

Popolna uporaba notranjih standardov nadzora št. 14, 15, 16, 18, 19, 20, 21 in načel iz Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

Komisija zagotovi, da se z izvajanjem ukrepov, ki se financirajo na podlagi sedanjega programa, zaščitijo finančni interesi Skupnosti, in sicer z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, z izvajanjem učinkovitih pregledov in izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov, v primeru odkritja nepravilnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95, Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta.

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1 Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

Odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (na 3 decimalna mesta natančno)

2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 |

Uradniki ali začasno osebje[26] (XX 01 01) | A*/AD | 0 | 0 | 0 | 0,4 | 0,4 | 0,4 |

B*, C*/AST | 0 | 0 | 0 | 0,2 | 0,2 | 0,2 |

Osebje, financirano[27] iz člena XX 01 02 |

Drugo osebje[28], financirano iz člena XX 01 04/05 |

SKUPAJ | 0 | 0 | 0 | 0,6 | 0,6 | 0,6 |

8.2.2 Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Uradnik A*/AD bo vodil sekretariat znanstvenega odbora ter bo odgovoren za upravno podporo in spoštovanje notranjih postopkov po sprejetju mnenja Komisije, ki sledi oceni odbora. Uradnik AST bo skrbel za upravno podporo.

8.2.3 Človeški viri – viri delovnih mest (obvezno)

( Delovna mesta, trenutno dodeljena upravljanju programa, ki se nadomesti ali podaljša

( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena v okviru izvajanja LSP/PPP za leto n

( Delovna mesta, ki bodo zahtevana v naslednjem postopku LSP/PPP

X Delovna mesta, ki bodo prerazporejena z uporabo obstoječih človeških virov znotraj zadevne službe (notranja prerazporeditev)

( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena za izvajanje LSP/PPP za zadevno leto

8.2.4 Drugi upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek ( XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje )

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 in pozneje | SKUPAJ |

Druga tehnična in upravna pomoč |

- notranja |

- zunanja |

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 |

8.2.5 Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 in pozneje |

Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | 0 | 0 | 0 | 0,0648 | 0,0648 | 0,0648 |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki NISO vključeni v referenčni znesek) SKUPAJ | 0 | 0 | 0 | 0,0648 | 0,0648 | 0,0648 |

Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci |

Standardna plača za 1A*/AD, kakor je predvideno v točki 8.2.1., je 0,108 MIO EUR. |

Izračun – Osebje, financirano iz člena XX 01 02 |

8.2.6 Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno) |

2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 in pozneje | SKUPAJ |

XX 01 02 11 01 – Službena potovanja | 0 | 0 | 0 | 0,019 | 0,019 | 0,019 | 0,057 |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference | 0 | 0 | 0 | 0,05 | 0 | 0,05 | 0,1 |

XX 01 02 11 03 – Odbori[30] | 0 | 0 | 0,027 | 0,027 | 0,027 | 0,027 | 0,108 |

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi |

2 Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) |

3 Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki NISO vključeni v referenčni znesek), SKUPAJ | 0,027 | 0,096 | 0,046 | 0,096 | 0,266 |

Izračun – Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek |

10 službenih potovanj za vsako srečanje znanstvenega odbora (2 letno) za 950 EUR na potovanje = 0,019 MIO EUR Konferenca, organizirana vsaki dve leti, za 0,05 MIO EUR od leta 2011 dalje Srečanja odbora (na enoto: 27 000 EUR), na katerih se izmenjajo informacije ter sprejmejo ustrezne smernice in priporočila, ki bodo zagotovili čim večjo usklajenost med državami članicami, so predvidena za vsako leto od leta 2010 dalje. |

Potrebe po človeških in upravnih virih se krijejo s sredstvi, dodeljenimi vodilnemu generalnemu direktoratu v okviru letnega postopka dodelitve.[pic][pic][pic][pic][pic][pic]

[1] UL L , , str. .

[2] UL L , , str. .

[3] UL L , , str. .

[4] UL L , , str. ..

[5] UL L 33, 7.2.1994, str. 11.

[6] UL L 242, 10.9.2002, str. 1.

[7] COM(2007) 2 konč.

[8] COM(2005) 35 konč.

[9] COM(2006) 843 konč.

[10] Dokument sveta 7224/07

[11] UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).

[12] UL L 175, 5.7.1985, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 156, 25.6.2003, str. 17).

[13] UL L 143, 30.4.2004, str. 56.

[14] UL L 275, 25.10.2003, str. 32. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 338, 13.11.2004, str. 18).

[15] UL L 377, 31.12.1991, str. 48. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[16] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

[17] UL L 114, 27.4.2006, str. 9

[18] UL L 190, 12.7.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1379/2007 (UL L 309, 27.11.2007, str. 7).

[19] UL L 327, 22.12.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo št. 2455/2001/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).

[20] UL L 309, 27.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2006/105/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 368).

[21] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova xx.

[22] Odhodki iz člena xx 01 04 naslova xx.

[23] Odhodki iz poglavja xx 01, razen odhodkov iz člena xx 01 04 ali xx 01 05.

[24] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[25] Po potrebi, tj. če ukrep traja več kot 6 let, se dodajo stolpci.

[26] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[27] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[28] Te stroške referenčni znesek krije.

[29] S sklicevanjem na posebni pravno-finančni izkaz za zadevno(-e) izvajalsko(-e) agencijo(-e).

[30] Opredeliti vrsto odbora in skupino, v katero spada.