23.2.2010

SL

Uradni list Evropske unije

CE 45/33

---

Vseživljenjsko učenje za znanje, ustvarjalnost in inovacije — Izvajanje delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“

P6_TA(2008)0625

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. decembra 2008 o vseživljenjskem učenju za znanje, ustvarjalnost in inovacije — izvajanje delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ (2008/2102(INI))

(2010/C 45 E/06)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 149 in 150 Pogodbe ES,

—

ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 12. novembra 2007 z naslovom „Vseživljenjsko učenje za znanje, ustvarjalnost in inovacije“ – Osnutek skupnega poročila za leto 2008 Sveta in Komisije o napredku pri izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ (KOM(2007)0703) in spremnega delovnega dokumenta osebja Komisije (SEK(2007)1484),

—	ob upoštevanju podrobnega delovnega programa o spremljanju ciljev sistemov izobraževanja in usposabljanja v Evropi (1) in posledično objavljenih vmesnih poročil o napredku pri njegovem izvajanju,

—	ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 15. novembra 2007 o izobraževanju in usposabljanju kot ključnih gibalih lizbonske strategije (2),

—	ob upoštevanju Sklepa št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja (3),

—	ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 15. novembra 2007 o novih znanjih in spretnostih za nova delovna mesta (4),

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije z dne 28. avgusta 2007 z naslovom „Vzpostavljanje bolj na znanju temelječe politike in prakse na področju izobraževanja in usposabljanja“ (SEK(2007)1098),

—	ob upoštevanju Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (5),

—	ob upoštevanju Priporočila 2006/143/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu (6),

—	ob upoštevanju Evropske listine kakovosti za mobilnost (7),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2007 o vlogi športa v izobraževanju (8),

—	ob upoštevanju Priporočila 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (9),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2008 o izobraževanju odraslih: „Za učenje ni nikoli prepozno“ (10),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 o bolonjskem procesu in mobilnosti študentov (11),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 o izboljšanju kakovosti izobraževanja učiteljev (12),

—	ob upoštevanju zaključkov predsedstva Evropskega sveta z dne 13. in 14. marca 2008,

—	ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0455/2008),

A.	ker skuša Evropska unija do leta 2010 prevzeti vodilno mesto v svetu na področju kakovosti izobraževanja in sistemov usposabljanja, ki so ključni za nadaljnji napredek lizbonskega procesa,

B.	ker je bil že dosežen napredek k večji avtonomiji in odgovornosti univerz in ker je treba okrepiti podporo, ki se jim nudi v tem procesu,

C.	ker bi morali sistemi izobraževanja in usposabljanja ženskam in moškim zagotavljati enake možnosti,

D.	ker je vključevanje razsežnosti enakosti med spoloma v politiko izobraževanja in usposabljanja bistveno za uspeh lizbonske strategije, katere cilj je tudi odprava neenakosti med ženskami in moškimi na evropskih trgih dela, še zlasti doseči 60-odstotno stopnjo zaposlenosti žensk do leta 2010,

E.	ker si morajo države članice s sodelovanjem in izmenjavo zgledov najboljše prakse prizadevati za nadaljnjo reformo svojih nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja,

F.	ker bi se skladne in celostne strategije in orodja vseživljenjskega učenja, o katerih sta se dogovorila Parlament in Svet, moralo izvajati dosledno, da bi dosegli cilje lizbonske strategije in okrepili trikotnik znanja,

G.	ker Evropa potrebuje višjo raven usposobljenosti in bi bilo treba na vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja spodbujati ustvarjalnost in inovativnost,

H.	ker je treba predvideti prihodnje potrebe po spretnostnih in znanjih na področju okolja in družbe, na primer tako, da bi podnebne spremembe in druge okoljske teme horizontalno vključili v vse oblike učenja,

I.	ker bi morali učni programi prispevati k osebnemu razvoju študentov, saj bodo vključevali poučevanje o človekovih pravicah in evropskih vrednotah,

J.	ker morajo kakovost in učinkovitost sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihova dostopnost za državljane veljati za glavne cilje politik na evropski ravni,

K.	ker je treba pri izobraževanju in usposabljanju vedno upoštevati lokalne in regionalne možnosti, značilnosti in potrebe,

1.   pozdravlja navedeno sporočilo Komisije z dne 12. novembra 2007 in izboljšave, ki jih navaja;

2.   ugotavlja, da bi moralo biti delovanje na področju izobraževanja in usposabljanja vedno podprto z dodatnimi ukrepi socialno-ekonomskega značaja, da bi se izboljšal splošni življenjski standard evropskih državljanov;

3.   poudarja, da je treba vključiti priseljence in manjšine (zlasti Rome) in si prizadevati za vključevanje skupin s posebnimi potrebami (predvsem žensk, invalidov in starejših) na vseh stopnjah in področjih izobraževanja; meni, da je treba nuditi dodatno podporo priseljencem, pri čemer bi moralo pripadnikom narodnostnih manjšin in Romom pomagati usposobljeno osebje, ki pripada isti manjšini ali vsaj govori njihov jezik;

4.   poudarja pomen športa v izobraževanju in usposabljanju ter meni, da mu je treba nameniti posebno pozornost, na primer z več telesne vzgoje in športa v vseh oblikah izobraževanja, od predšolskega do univerzitetnega; poziva, naj se v učnih načrtih namenijo vsaj tri učne ure tedensko za šport, šolam pa je treba nuditi podporo, da po možnosti presežejo predpisani najmanjši čas;

5.   poudarja odločilno vlogo družine in socialnega okolja v vseh vidikih izobraževanja in usposabljanja;

6.   ugotavlja, da je izobraževanje nujno za družbeni in osebni razvoj žensk in moških, zato poudarja, da je treba krepiti izobraževanje in usposabljanje kot temeljno podporo, da se doseže cilj spodbujanja enakosti žensk in moških;

7.   obžaluje, da izobraževalni sistemi žensk ne spodbujajo dovolj, da bi se usmerile v študijska področja in poklicno usposabljanje, kjer tradicionalno prevladujejo moški, a pozdravlja ukrepe, ki spodbujajo enakost med spoloma, ter poziva države članice, naj pripravijo programe, s katerimi bodo ženskam ponudile čim bolj raznolike možnosti poklicne usmeritve in poznejše spremljanje na trgu dela;

8.   poudarja, da neenake možnosti za ženske in moške pri dostopanju do kakovostnega vseživljenjskega izobraževanja še bolj izstopajo na otokih ter geografsko in socialno prikrajšanih območjih, zato poziva k večjemu spodbujanju izobraževalnih pobud v sklopu regionalne politike;

9.   opaža dolgotrajno nezadostno zastopanost žensk na nekaterih študijskih področjih, na vseh ravneh, ter v raziskovalnem sektorju; zato poziva k praktičnim pozitivnim ukrepom, ki bodo izboljšali to stanje;

10.   ugotavlja, da so lahko študenti, ki prekinejo študij, zlasti mlade matere, žrtve diskriminacije, zato poziva k sprejetju prožnejših sistemov, ki jim bodo omogočili nadaljevanje študija ali usposabljanja po rojstvu otroka ter usklajevanje študija s poklicnim in družinskim življenjem;

11.   meni, da je treba izboljšati kakovost učnih načrtov in poučevanja na vseh ravneh, okrepiti socialno varnost učiteljev in posebej upoštevati njihovo stalno izpopolnjevanje in mobilnost;

12.   poudarja, da je treba odločno spodbujati medijsko pismenost in poznavanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ter priporoča, naj postane vzgoja za medije sestavni del učnih programov na vseh ravneh šolanja, učiteljem in starejšim pa bi bilo treba ponuditi pedagoške module s tega področja;

13.   opozarja, da je treba olajšati prehod med različnimi sistemi izobraževanja in usposabljanja ter med formalnim, neformalnim in priložnostnim učenjem;

14.   poziva Svet, naj spremlja, kako države članice v praksi izvajajo evropske politike izobraževanja in učenja; meni, da bi morale nacionalne vlade na pregleden način določiti nacionalne cilje na tem področju in sprejeti ustrezno zakonodajo ter ustrezne ukrepe za doseganje evropskih standardov in še posebej zagotoviti izvajanje orodij, ki so bila sprejeta na ravni EU, kot npr. zgoraj navedeno priporočilo o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, Evropski kvalifikacijski okvir in Europass (13);

Predšolska vzgoja

15.   poudarja, da je potrebnih več sredstev za izboljšanje materialnih in prostorskih razmer ter za nenehno izobraževanje in usposabljanje kadrov za kakovostnejšo predšolsko vzgojo ter za zagotovitev več sredstev za naložbe; splošni dostop do visokokakovostne predšolske izobrazbe je učinkovit način za odprtje dostopa do vseživljenjskega učenja za vse otroke, še posebej za otroke iz zapostavljenih in manjšinskih okolij;

16.   vztraja, da je treba razvijati osnovne spretnosti in znanje otrok, naučiti se morajo maternega jezika ali jezika države, v kateri prebivajo, in se čim prej naučiti brati in pisati;

17.   meni, da se je treba na tej zgodnji stopnji začeti učiti drugi jezik, da pa mora to zgodnje poučevanje jezikov potekati z igro in brez pritiska;

18.   poziva vse države članice, naj uvedejo obvezno predšolsko vzgojo;

Osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje

19.   poudarja, da je treba nameniti posebno pozornost posameznikom, ki bi drugače že zgodaj prekinili šolanje; meni, da bi bilo treba sprejeti posebne programe in ukrepe za zmanjšanje osipa in tistim, ki predčasno prekinejo šolanje v primerih, ko je to neizogibno in se ponavlja, nuditi pomoč in zagotoviti možnosti za ponovno vključitev v družbo in zanje primerne oblike izobraževanja;

20.   poudarja, da bi moralo osnovno- in srednješolsko izobraževanje otroke pripraviti za samostojno, ustvarjalno in inovativno razmišljanje, oblikovati pa tudi medijsko kritične državljane, ki bodo znali razmišljati o sebi;

21.   poudarja, kako pomembni so šolski učni programi posameznih držav članic, ki bi morali vsebovati učne ure za spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti in inovativnega duha pri otrocih;

22.   meni, da je treba učne programe in njihovo vsebino nenehno posodabljati, da bi bili še uporabni, pri čemer je treba poudariti pomembno vlogo podjetniških veščin in prostovoljstva za osebni razvoj, in poudarja, da bi morale vse države članice priznati večji pomen izobraževanju učiteljev ter zanj nameniti več sredstev, da bi lahko dosegli občuten napredek pri uvajanju ciljev lizbonske strategije v delovnem programu „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ ter da bi v Evropski uniji spodbudili vseživljenjsko učenje;

23.   je prepričan, da bi se morali otroci čim bolj zgodaj začeti učiti drugega tujega jezika;

24.   močno spodbuja učenje tujih jezikov v zgodnji mladosti in vključevanje pouka tujih jezikov v vse osnovnošolske učne programe; poudarja, da je treba za izpolnitev tega cilja zagotoviti dovolj sredstev za zaposlitev in usposabljanje učiteljev tujih jezikov;

25.   meni, da bi moral biti na tej stopnji izobraževanja glavni cilj razvoj osebne nadarjenosti, posebnih sposobnosti in vrojenih sposobnosti učencev; opozarja, da so te sposobnosti lahko kasneje izhodišče za delo in zaposlitev;

26.   poudarja, da je treba nameniti posebno pozornost učencem, ki še niso osvojili osnovnih znanj in spretnosti ali jih ne pridobivajo, prav tako pa izredno nadarjenim učencem, da bodo lahko kar najbolj razvili svoje nadpovprečne sposobnosti in talente;

27.   državam članicam priporoča, da znatno izboljšajo kakovost akademskih in poklicnih kvalifikacij učiteljev, njihovega usposabljanja in vseživljenjskega učenja;

28.   močno podpira spodbujanje trajnostnega in usklajenega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev v času poklicne aktivnosti; je prepričan, da bi morali imeti vsi učitelji možnost izboljšati in osvežiti svoje zmožnosti in kvalifikacije, pa tudi strokovno pedagoško znanje;

29.   priporoča, naj se v učnih načrtih kar najhitreje predvidi programe državljanstva Unije, ki bodo nove generacije izobraževali v duhu evropskih vrednot na področjih človekovih pravic, večkulturnosti, strpnosti, varstva okolja in podnebnih sprememb;

Poklicno izobraževanje in usposabljanje

30.   ugotavlja, da je treba izboljšati kakovost in povečati zanimivost poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

31.   opozarja, da bi moralo biti poklicno izobraževanje in usposabljanje bolj povezano z evropskim in nacionalnim gospodarstvom ter celostno vključeno vanj, da bo izobraževalni proces bolj prilagojen trgu dela;

32.   vztraja, da se občutno okrepi mobilnost študentov in učiteljev (ne le geografska, ampak tudi med poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter visokošolskim izobraževanjem);

Visokošolsko izobraževanje

33.   meni, da bi morali biti univerzitetni učni načrti posodobljeni, da bi zadovoljili trenutne in prihodnje družbeno-ekonomske potrebe;

34.   priporoča, naj se na višjih ravneh izobraževanja razvijejo predvsem meddisciplinarni učni programi na mejah med znanstvenimi področji, da bomo izobrazili strokovnjake, ki bodo znali reševati kompleksne probleme sodobnega sveta;

35.   poudarja, da je treba povečati zanimanje študentov in dijakov za vsebine in študijske programe s področja tehnike, naravoslovja in varovanja okolja;

36.   poziva države članice, naj dejansko okrepijo partnerstvo med univerzami in podjetji ter med univerzami in številnimi drugimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi zainteresiranimi stranmi;

37.   ugotavlja, da je treba občutno okrepiti sodelovanje med evropskimi visokošolskimi ustanovami, poleg tega pa je treba čim bolj olajšati prenos kvalifikacij;

38.   opozarja, da je treba programe, vsebino in delovne metode pri delu učiteljev in predavateljev na visokošolski ravni stalno posodabljati;

39.   predlaga, da bi se Evropski tehnološki in inovacijski inštitut povezal z bolonjskim procesom ter bi ga upoštevali v okviru reforme evropskega visokega šolstva;

40.   močno priporoča, naj države članice izboljšajo mobilnost študentov in učiteljev, vključno z mobilnostjo med državami, programi in panogami; ob tem poudarja, kako pomembna je uvedba zgoraj omenjene Evropske listine kakovosti za mobilnost za uspešnost resničnega evropskega okvira za vseživljenjsko učenje in usposabljanje, pa tudi za spodbujanje znanstvenega, socialnega in regionalnega sodelovanja;

Vseživljenjsko učenje

41.   meni, da bi bilo treba delodajalce nenehno spodbujati, da organizirajo izobraževanje in usposabljanje svojih zaposlenih, nizko kvalificiranim delavcem pa nudijo spodbude za udeležbo v programih vseživljenjskega učenja;

42.   ugotavlja, da bi bilo treba posebej obravnavati dolgotrajno brezposelne iz socialno ogroženega okolja, osebe s posebnimi potrebami, mlade, ki so bili v ustanovah za prevzgojo, ter nekdanje zapornike;

43.   poudarja, da je treba predvsem ženske spodbujati k vključitvi v izobraževanje in nadaljnje usposabljanje, za to pa jim je treba ponuditi tudi posebne programe za spodbujanje vseživljenjskega učenja;

44.   poudarja, da bi bilo treba nizko kvalificirane in starejše delavce posebej spodbujati, naj se udeležijo programov vseživljenjskega učenja;

45.   poziva, naj se v programih izobraževanja za odrasle in vseživljenjskega učenja posebno pozornost nameni skupinam ljudi, ki so na trgu dela najbolj zapostavljene, zlasti mladim, ženskam (predvsem na podeželju) in starejšim;

46.   poziva k upoštevanju, da je starševska vzgoja za ženske in moške bistvena za dobro počutje ljudi, boj proti revščini in socialno kohezijo; zato želi, da se v okviru izobraževanja in usposabljanja vzpostavijo večnamenski programi vseživljenjskega učenja ter usposabljanja o starševstvu za izobraževalno osebje;

47.   poudarja, da bi bilo treba veliko širše in enostavneje priznavati znanje in kvalifikacije, pridobljene z vseživljenjskim učenjem, in meni, da bi bilo za to treba pospešiti tudi izvajanje zgoraj omenjenega evropskega ogrodja kvalifikacij in Europassa kot orodij za spodbujanje vseživljenjskega učenja;

48.   meni, da bi morali evropski in nacionalni organi v vseh fazah vseživljenjskega učenja nuditi več ukrepov za financiranje mobilnosti;

49.   poziva, naj se priznajo in izkoristijo prednosti zgoraj omenjene Evropske listine kakovosti za mobilnost, ki naj jih države članice udejanjijo, Komisija pa naj spremlja izvajanje v državah članicah;

50.   vztraja, da bi bilo treba študentom in delavcem z družinami zagotoviti čim več socialnih storitev in podpornih struktur (npr. varstvo otrok);

51.   meni, da bi bilo treba pri izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ vključiti in priznati prostovoljne službe;

52.   je prepričan, da bi bilo treba okrepiti izmenjavo mnenj in vzajemno poučevanje in učenje med različnimi starostnimi skupinami;

53.   poudarja, da morajo programi vseživljenjskega učenja podpirati podjetništvo, državljanom omogočiti ustanavljanje malih in srednje velikih podjetij ter zadovoljiti potrebe tako družbe kot gospodarstva;

54.   želi opozoriti na dejstvo, da bi bilo v podporo naštetih ciljev treba ustanoviti svetovalne službe za vseživljenjsko učenje in obveščanje učencev vseh starostnih skupin;

*

* *

55.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

---

(1)  UL C 142, 14.6.2002, str. 1.

(2)  UL C 300, 12.12.2007, str. 1.

(3)  UL L 327, 24.11.2006, str. 45.

(4)  UL C 290, 4.12.2007, str. 1.

(5)  UL C 111, 6.5.2008, str. 1.

(6)  UL L 64, 4.3.2006, str. 60.

(7)  UL L 394, 30.12.2006, str. 8.

(8)  UL C 282 E, 6.11.2008, str. 131.

(9)  UL L 394, 30.12.2006, str. 10.

(10)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0013.

(11)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0423.

(12)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0422.

(13)  Odločba št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o enotnem okviru Skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass) (UL L 390, 31.12.2004, str. 6).

---