28.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 120/52

—

poudarja, da ima zračni promet velik pomen za gospodarski in družbeni razvoj, konkurenčnost in blaginjo v posameznih regijah in celotni Evropi;

—

meni, da je treba pri določanju vseevropskih ciljev uspešnosti upoštevati nacionalne in/ali regionalne okvirne pogoje delovanja, saj ne bi bilo primerno določiti enakih ciljev za letališča z veliko in tista z malo prometa. Ohraniti bi bilo treba letališko službo informacij o letih (AFIS), ne pa zahtevati, da vsa letališča uporabljajo kontrolo letenja (ATC), saj bi bilo to za manjša letališča dražje. Nacionalne in/ali regionalne oblasti so za upoštevanje teh vidikov najbolje usposobljene;

—

zahteva, da se podrobneje pojasni predlog za financiranje skupnih projektov z uporabo tarif v zračnem prometu, in sicer z vidika morebitnih drugih sredstev in vprašanja, kako naj bi nacionalni ali regionalni organi, ki bi imeli od takšnega skupnega projekta korist, sodelovali pri sprejemanju teh odločitev;

—

priporoča, da se glede na načelo subsidiarnosti pristojnost EASA omeji na letališča, ki opravljajo storitev po pravilih profesionalnega instrumentalnega letenja;

—

meni, da je treba pripraviti izvedbene predpise za letališča v skladu s kompleksnostjo letališč in kakovostjo njihovih storitev ter prometa, ob posebnem upoštevanju letališč z malo prometa in števila zaposlenih.

Poročevalka

:

Lea Saukkonen (FI/EPP), nadomestna članica helsinškega mestnega sveta

1.

poudarja, da ima zračni pomet velik pomen za gospodarski in družbeni razvoj, konkurenčnost in blaginjo v posameznih regijah in celotni Evropi. Zračni promet zagotavlja hitre in fleksibilne povezave med evropskimi regijami in z drugimi deli sveta;

2.

je prepričan, da bo povečanje učinkovitosti evropskega sistema letalskega prometa prineslo veliko koristi za gospodarstvo in omogočilo fleksibilnejši in varnejši promet, bolj pa bo upoštevano tudi varstvo okolja in podnebne spremembe;

3.

poudarja, da je treba razviti in izboljšati sposobnosti in možnosti nacionalnih oblasti za sodelovanje, da v okviru istega funkcionalnega bloka zračnega prostora (FAB) delujejo kot dobro usklajena enota, hkrati pa upoštevajo predpise, dogovorjene z EU;

4.

ponavlja, da je treba na regionalna letališča gledati kot na priložnost, ki je zelo pomembna za razvoj regionalnega in lokalnega gospodarstva, in da se bo družbeni in gospodarski pomen zračnega prometa s širitvijo EU večal (1);

5.

opozarja Komisijo na to, da se evropska letališča med seboj zelo razlikujejo. Med letališči v velikih mestih in tistimi na redko poseljenih oddaljenih območjih ali otokih obstajajo velike razlike pri zahtevah v zvezi z upravljanjem prometa in varnosti.

6.

ugotavlja, da je predlog spremembe zakonodajnega okvira za enotno evropsko nebo del večjega svežnja, ki vključuje tudi predlog za razširitev pristojnosti Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) v zvezi z upravljanjem zračnega prometa, navigacijskimi službami zračnega prometa in letališči;

7.

poudarja, da je namen svežnja uredb izboljšanje zračnega prometa tako, da nacionalne meje in omejitve ne bi onemogočale čim učinkovitejše uporabe zračnega prostora in drugih dejavnosti;

8.

ugotavlja, da predlog temelji na poročilu skupine na visoki ravni o prihodnjem evropskem ureditvenem okviru na področju letalstva in poročilu Komisije o oceni uspešnosti Eurocontrola o Oceni pobud funkcionalnih blokov zračnega prostora in njihovem prispevku k izboljšanju uspešnosti;

9.

poudarja, da je v ozadju tega predloga ocena Komisije, da je sedanji evropski sistem za upravljanje zračnega prometa dosegel svoje meje zmogljivosti. Glavni razlogi za to so odsotnost mrežnega pristopa, dejstvo, da trg še vedno ni v celoti dereguliran in da za kontrolorje zračnega prometa ne velja načelo prostega gibanja delovne sile, ter institucionalni dogovori za upravljanje zračnega prometa;

10.

priznava, da bi bilo delovanje enotnega evropskega neba mogoče izboljšati z zakonsko ureditvijo zmogljivosti, enotnim varnostnim okvirom, sprejetjem novih tehnologij in upravljanjem zmogljivosti na tleh;

11.

priznava, da je treba v skladu z načelom trajnostnega razvoja zračnega prometa upravljanje zračnega prometa in navigacijske službe zračnega prometa izboljšati, da bi zadostili potrebam uporabnikov zračnega prostora in vzpostavili enotno evropsko nebo;

12.

pozdravlja nadomestitev prekrivajočih se regulativnih struktur z okvirom Skupnosti, ki zajema vse faze leta v omrežju zračnega prometa;

13.

pozdravlja predlog, da bi izboljšali sistem upravljanja zračnega prometa z upoštevanjem vidikov varnosti, kar je v interesu vseh uporabnikov zračnega prostora;

14.

pozdravlja dejstvo, da se pri razvoju sistema zračnega prometa upoštevajo okoljski vidiki, s čimer je zagotovljeno ravnovesje med koristmi zračnega prometa za regionalna gospodarstva in potrebami po varstvu okolja;

15.

pozdravlja spremembo opredelitve funkcionalnega bloka zračnega prometa z večjim poudarkom na boljšem delovanju storitev, kar bo olajšalo pravilno uresničevanje ciljev uredbe ob hkratnem upoštevanju potreb regij;

16.

podpira glavni načrt za upravljanje zračnega prometa (ATM) – dokument, ki bo določal razvoj na tem področju in v okviru katerega bi lahko razvijali tudi delovanje regionalnih letališč kot dela mreže storitev zračnega prometa;

17.

meni, da je treba uvesti regulacijo uspešnosti. Sem spadajo evropski kazalniki uspešnosti, redni nadzor navigacijskih služb zračnega prometa ter funkcij in postopkov mrež za zbiranje podatkov od vseh udeležencev;

18.

poudarja pomen priprave in odobritve nacionalnih ali regionalnih načrtov uspešnosti pri določanju zavezujočih ciljev uspešnosti. Na ravni Skupnosti naj bi določali samo splošne cilje, podrobnosti naj se določajo na nacionalni ali regionalni ravni;

19.

meni, da je zahteva, da mora organ za oceno uspešnosti delovati neodvisno, pravi pristop;

20.

podpira zahtevo, da država članica ne more odkloniti imenovanja ponudnika storitev zračnega prometa na podlagi zahtev nacionalne zakonodaje glede države porekla ali kraja delovanja ponudnika;

21.

meni, da bo funkcionalne bloke zračnega prometa težko uvesti do leta 2012, da pa je to izvedljivo, če bodo pri tem tesno sodelovale države članice, nacionalni nadzorni organi, ponudniki storitev in letališča;

22.

meni, da bi morali izvajalci storitev posredovati podrobne finančne podatke in da prepoved navzkrižnih subvencij med lokalnimi nadzornimi službami in navigacijskimi službami zračnega prometa prispeva k transparentnosti sistemov pristojbin;

23.

meni, da je ocena stroškov v prihodnjih letih del dolgoročnega načrtovanja dejavnosti navigacijskih služb zračnega prometa. Predlog, da se stroški določijo za več let vnaprej, bi uporabnikom zračnega prostora pomagal pri načrtovanju njihovih dejavnosti, če lahko ocenijo stroške v prihodnjih letih;

24.

opozarja na predlog, da Komisija pripravi poročilo najkasneje v štirih letih po začetku veljavnosti te uredbe in po potrebi predloži predlog za uporabo tržnih načel za različne navigacijske službe zračnega prometa na področjih komunikacij, navigacije, kontrole, vremenskih in letalskih informacij. Stroškovno učinkovite operacije so del običajnega poslovanja, vendar je treba upoštevati, da na območjih, kjer ni veliko prometa, ni možno zagotoviti donosnih navigacijskih storitev zračnega prometa in/ali takšnih, ki spodbujajo konkurenco;

25.

podpira predlog, da se opusti opredelitev, ki omejuje funkcionalni blok zračnega prometa na zgornji zračni prostor. Novi predlog bo olajšal izvajanje enotnega evropskega neba in nemoteno delovanje navigacijskih služb zračnega prometa;

26.

pozitivno ocenjuje predlog, naj bi EU in države članice Mednarodno organizacijo civilnega letalstva (ICAO) zaprosile za uvedbo in priznanje enotnega evropskega letalskega informativnega območja (Single European Flight Information Region – EFIR), vendar meni, da zadeva ni nujna, saj ni nikakršnih dokazov, ki bi potrjevali, da bi bilo to resnično koristno;

27.

meni, da je treba najti ustrezne rešitve za to, kako naj se ocenjuje organizacija vodenja mreže in njenih podpornih funkcij ter kako bi bilo mogoče izkoristiti strokovne izkušnje Eurocontrola pri reorganizaciji funkcij;

28.

meni, da je predlog za usklajenost načrtov leta in „letaliških slotov“ ter potrebno usklajevanje s sosednjimi regijami pomemben z vidika nemotenega in učinkovitega zračnega prometa;

29.

meni, da je treba v zračnem prometu v Evropi zagotoviti visoko raven varnosti, in pozdravlja razširitev pristojnosti EASA. Usklajeni standardi, ki bi jih pripravila ena agencija in bi se čim bolj enotno uporabljali v celotni EU, bi prispevali k večji varnosti v zračnem prometu, hkrati pa zmanjšali težave letalskim prevoznikom in letalstvu zaradi različnih standardov;

30.

meni, da je predlog za razširitev pristojnosti EASA zasnovan preširoko in da bi lahko prinesel neprimerne zahteve, predvsem za majhna regionalna letališča, s čimer bi lahko ogrozil njihovo dejavnost;

31.

meni, da bi morala biti EASA pristojna samo za varnost, da bi tako naloga te agencije ostala jasna;

32.

meni, da je treba spodbujati sodelovanje civilnega in vojaškega letalstva na vseh ravneh, da bi zagotovili čim bolj učinkovito delovanje evropske mreže zračnega prometa in izpolnjevanje ustreznih ciljev uspešnosti.

33.

meni, da je treba pri določanju vseevropskih ciljev uspešnosti upoštevati nacionalne in/ali regionalne okvirne pogoje delovanja, saj ne bi bilo primerno določiti enakih ciljev za letališča z veliko in tista z malo prometa. Ohraniti bi bilo treba letališko službo informacij o letih (AFIS), ne pa zahtevati, da vsa letališča uporabljajo kontrolo letenja (ATC), saj bi bilo to za manjša letališča dražje. Nacionalne in/ali regionalne oblasti so za upoštevanje teh vidikov najbolje usposobljene;

34.

meni, da mora zbiranje informacij za oceno ravni zmogljivosti potekati v skladu z že obstoječo prakso poročanja;

35.

meni, da mora biti zaradi transparentnosti predstavitev dohodkov in stroškov ponudnikov storitev v skladu z njihovo računovodsko prakso, če že obstaja;

36.

zahteva, da se podrobneje pojasni predlog za financiranje skupnih projektov z uporabo tarif v zračnem prometu, in sicer z vidika morebitnih drugih sredstev in vprašanja, kako naj bi nacionalni ali regionalni organi, ki bi imeli od takšnega skupnega projekta korist, sodelovali pri sprejemanju teh odločitev;

37.

meni, da je treba podrobneje pojasniti načrtovane spremembe v sistemu zaračunavanja pristojbin z vidika določanja teh pristojbin za več let vnaprej, in kako bodo lahko komercialni ponudniki storitev v okviru svojega obvladovanja tveganja predvideli spremembe v svojih stroških plač in delovanja v času trajanja pogodbe. Takšno analizo je mogoče najbolje opraviti na nacionalni in/ali regionalni ravni;

38.

priporoča podrobnejši opis upravljanja mreže in podobnih dejavnosti, pomembnih za ta sektor, namesto sedanjih precej splošnih kazalnikov v predlogu. S tem bi lažje ocenili njihov vpliv in način, kako lahko uporabniki zračnega prostora in ponudniki navigacijskih služb zračnega prometa ustrezno sodelujejo pri sprejemanju odločitev glede reforme upravnih struktur;

39.

priporoča, da se glede na načelo subsidiarnosti pristojnost EASA omeji na letališča, ki opravljajo storitev po pravilih profesionalnega instrumentalnega letenja;

40.

meni, da je treba pripraviti izvedbene predpise za letališča v skladu s kompleksnostjo letališč in kakovostjo njihovih storitev ter prometa, ob posebnem upoštevanju letališč z malo prometa in števila zaposlenih;

41.

v zvezi s predlogom za razširitev pristojnosti EASA meni, da je treba za dobro ureditev: