19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 325/28

—

izraža zaskrbljenost nad pomanjkanjem finančnih sredstev za razvoj podeželja. Za nadaljnje naložbe v nove izzive se ne bi smeli uporabljati le viri prvega stebra, zato poziva, naj se ta problem obravnava tudi pri drugih politikah EU, zlasti pri kohezijski politiki;

—

močno priporoča spodbujanje sinergij med politiko razvoja podeželja in drugimi politikami EU, zlasti kohezijsko politiko;

—

podpira vse glasnejše pozive k naložbam v raziskave na področju kmetijstva in uporabi rezultatov raziskav ter pozdravlja predlog Komisije za prizadevanja za sinergije s 7. okvirnim programom za raziskave;

—

meni, da se mora Evropa za spopadanje z novimi izzivi usmeriti na gospodarstvo zaprtega kroga in zato spodbuditi in podpreti inovacijo kmetijstva v celoti;

—

meni, da bi morali v okviru boja proti podnebnim spremembam spodbujati celostne strategije preskrbe s hrano;

—

meni, da bi bilo treba spodbujati regije, da za zmanjšanje svojih emisij ogljika razvijajo in spodbujajo lokalno proizvodnjo hrane in sorodnih izdelkov;

—

meni, da bi bilo treba povečati mlečne kvote za 2 % letno, vendar tudi predlaga, da Komisija zaščiti položaj kmetov na ranljivih območjih, če bi ga poslabšale višje mlečne kvote;

—

meni, da ima Evropa socialno odgovornost, da si v največji možni meri prizadeva v rezultate sedanjih in prihodnjih pogajanj STO vključiti načela ljudi, planeta in dobička (socialne, okoljske in gospodarske trajnosti);

—

želi poudariti, da so lokalni in regionalni organi v večini držav članic EU pridobili precej izkušenj in strokovnega znanja na področju razvoja podeželja, in pozdravlja poziv k sprejetju širših pristojnosti za izvajanje in usmerjenost v politiko EU za kmetijstvo in razvoj podeželja.

Poročevalka

:

Lenie DWARSHUIS VAN DE BEEK (NL/ALDE), članica izvršnega sveta province Južna Holandija

1.

proučuje strateški pomen, ki ga imata kmetovanje in kmetijsko-živilska industrija za Evropo; upošteva izrazito mednarodno področje delovanja podjetij in podpira kakovostno kmetijsko proizvodnjo na celotnem ozemlju; se strinja z Evropsko komisijo o pomenu skupne kmetijske politike;

2.

se strinja, da je za vzpostavitev sistema, ki evropskemu prebivalstvu zagotavlja določeno raven prehrambene samozadostnosti, po potrebi treba uvesti krizno upravljanje, in priznava, da pri proizvodnji živil trg ne more vedno rešiti problema enačbe med dohodkom proizvajalca in celotnim javnim povpraševanjem, zato je skupna kmetijska politika upravičena;

3.

glede priporočil, ki so že vključena v zakonodajne predloge, poudarja, da so še vedno aktualna mnoga priporočila iz njegovega predhodnega mnenja o pregledu stanja skupne kmetijske politike (CdR 197/2007). Za resnično zmanjšanje administrativne obremenitve regionalnih organov, pristojnih za izvajanje SKP, in kmetov pa so poleg že predloženih zakonodajnih predlogov potrebne dodatne poenostavitve, večja poenostavitev pa je potrebna zlasti na področju navzkrižne skladnosti. V povezavi s tem tudi razširitev zahtev iz Priloge III ne sme povečati obremenitev. Poleg tega je treba pri izvajanju posameznih ukrepov za posamezne standarde v skladu s Prilogo III upoštevati deloma zelo različne regionalne in naravne značilnosti, pa tudi veljavne predpise;

4.

nasprotno kot v predhodnem mnenju se zavzema za to, da se odprava obvezne prahe v okviru drugega stebra podpre z neobveznimi ukrepi za varstvo okolja za določene površine;

5.

priporoča, da se glede na sedanje razmere na trgu mleka ponovno razmisli o predlogih za povečanje kvot kot pripravi na njihovo ukinitev. Izbrati je treba ustrezne instrumente in po potrebi zagotoviti finančna sredstva, ki bodo preprečila deloma zelo neugoden položaj manj konkurenčnih in zaradi naravnih danosti prikrajšanih regij, ki bo nastal kot posledica ukinitve kvot;

6.

meni, da se pregled stanja SKP ne sme omejiti zgolj na nadaljevanje reforme iz leta 2003, ampak mora obravnavati tudi nove svetovne prehrambene razmere; se zavzema za previdnost, da med pregledom stanja ne bi nepopravljivo odstranili obstoječih tržnih instrumentov (razen instrumenta obvezne prahe). Glede na sedanjo nestabilnost na svetovnih trgih hrane bi zato morali ohraniti možnost za vnovično aktiviranje tovrstnih instrumentov, četudi se trenutno ne uporabljajo;

7.

se strinja glede pomena novih izzivov in da je za uspešen začetek ukrepov v okviru novih izzivov potrebna močna pobuda;

8.

vendar izraža zaskrbljenost, da bi lahko oblika modulacije, ki jo predlaga Komisija, na splošno bistveno znižala dohodek kmetov, odvisno od posamezne regije;

9.

meni, da Komisija ne bi smela podcenjevati pomena zanesljivosti dogovorjenega finančnega okvira SKP do leta 2013;

10.

predlaga, da se del sproščenih virov razen v ukrepe za nove izzive vloži v druge ukrepe, npr. v podporne ukrepe novega prvega stebra, namenjene sektorju Skupnosti za ovce in koze, ki je gospodarsko in okoljsko zelo pomemben, trenutno pa mu grozi drastično zmanjšanje števila rejnih živali v celi Evropi, in tudi v sedanje ukrepe drugega stebra na področju kmetijstva, v različne nove ukrepe drugega stebra za pomoč kmetom, da se prilagodijo novemu položaju prvega stebra, ali v druge ukrepe drugega stebra, namenjene za kritje stroškov različnih ukrepov večnamenskega kmetijstva za splošno javnost;

11.

meni, da bi se ravnovesje med cilji in ukrepi lahko razlikovalo v primeru regij, ki so doslej že izvedle mnogo ukrepov v smislu novih izzivov ali so svoje vire v veliki meri že porabile v skladu z novimi izzivi;

12.

meni, da če evropska kmetijska politika spoštuje temeljne elemente evropske politike, mora uporaba modulacije najprej temeljiti na proizvodnih pogojih, šele nato je treba prednostno proučiti globalna merila konkurence;

13.

meni, da je odločitve o modulaciji najbolje sprejemati na decentralizirani ravni, da bi bolje odražale različnost lokalnih in regionalnih potreb. Države članice in regije bi morale imeti možnosti, da usmerjajo sredstva v ukrepe drugega stebra na podlagi dejanskih potreb;

14.

v tem mnenju o zakonodajnih predlogih izraža zaskrbljenost nad pomanjkanjem finančnih sredstev za razvoj podeželja na splošno in zlasti za nove izzive, ter v skladu s tem jasno ugotavlja, da se za nadaljnje investicije v nove izzive v bližnji prihodnosti ne bi smeli uporabljati le viri prvega stebra, in zato poziva, naj se ta problem obravnava tudi pri drugih politikah EU, zlasti pri kohezijski politiki;

15.

se v tem mnenju osredotoča na predlog Uredbe (ES) št. 1698/2005 o razvoju podeželja, katere cilj je doseči najboljše rezultate v zvezi z novimi izzivi;

16.

se v tem mnenju opredeljuje o prihodnosti SKP v mednarodnem okviru, vključno z vprašanji, povezanimi s STO, kot je intelektualna lastnina ter označevanje kakovosti in porabe energije v EU;

17.

v tem mnenju poziva Komisijo, naj povabi OR, da prispeva k nadaljnjim razpravam in oblikovanju politike, in napoveduje nove pobude OR, kot je priprava konference zainteresiranih strani in dokumenta o viziji za kmetijstvo in razvoj podeželja v Evropi s poudarkom na regionalnem odločanju in na nadaljnjih prizadevanjih za okolju prijaznejše kmetijstvo;

18.

poudarja pomen avtohtone evropske kmetijsko-živilske industrije ter odločilen pomen varnosti živil in varnosti preskrbe s hrano, saj je EU sedaj največja uvoznica kmetijskih proizvodov na svetu;

19.

za zagotovitev nemotenega prehoda po izteku mlečnih kvot leta 2015 je potreben „mehak pristanek“. Odbor se zavzema za najmanj 2-odstotno letno povečanje mlečnih kvot, vsaj v regijah in državah z večjim proizvodnim potencialom. Glede na velika trenutna količinska in cenovna nihanja bi bilo treba do izteka sistema kvot ohraniti mehanizme za upravljanje trgov.

20.

meni, da je skupna kmetijska politika danes pomembna in bo v bližnji prihodnosti tudi ostala pomembna, kajti razprave o rezultatih SKP se bodo še nadaljevale z vidika vse večjega svetovnega povpraševanja po hrani, krmi, gorivih in vlaknih;

21.

meni, da evropsko kmetijstvo v vedno bolj globaliziranem svetu ne more obstajati brez močne evropske politike z mehanizmi za urejanje trga, ki upošteva geografsko, socialno in ekonomsko raznolikost evropskih regij ter je hkrati usmerjena k strateškim ciljem in povpraševanju potrošnikov in ponuja priložnosti za regionalno raven in regionalno vključenost, zlasti v zvezi z novimi cilji, ob tem pa je trajnostna z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika ter prispeva k blaginji podeželja;

22.

tako kot Evropska komisija meni, da so podnebne spremembe, energija iz biomase, upravljanje voda in raznolikost vrst pomembni izzivi za prihodnost, tudi v kmetijstvu. Zato je treba preveriti, kakšen je lahko pozitiven prispevek SKP k potrebnim prilagoditvam; zahteva, da se ustrezno upoštevajo že doseženi rezultati držav članic in regij na tem področju;

23.

je zaskrbljen zaradi predlogov Komisije za nadaljnjo odpravo ukrepov Skupnosti za posredovanje v času nestabilnosti na trgih; meni, da je pomembno ohraniti instrumente za posredovanje na trgu, ki trenutno obstajajo in se financirajo s sredstvi Skupnosti;

24.

si bo še naprej prizadeval za to, da potreben pregled SKP ne bo pripeljal do kakršne koli ponovne nacionalizacije te politike; to pomeni, da je treba kljub temu, da se izvajanje in sofinanciranje politike lahko prenese na regije in države članice, SKP, vključno s strategijo in proračunom, zagotoviti na skupni ravni; se zavzema za to, da omejitev sredstev za SKP, sprejeta s finančnim okvirom EU za obdobje 2007–2013, ostane nespremenjena do konca tega finančnega obdobja;

25.

glede na sedanje gospodarske razmere in veliko krizo, ki prizadeva evropske države in ima še posebej škodljiv vpliv na podeželsko družbo, priporoča, da Komisija ne sprejema nobenih ukrepov, ki bi lahko povečali brezposelnost in spodbudili zmanjšanje gospodarskih dejavnosti;

26.

meni, da bi morala biti vsa neposredna pomoč povezana z ohranjanjem kmetijske dejavnosti, čeprav bi jo bilo mogoče ločiti od dejanske pridelave; v tem okviru pregled stanja ne bi smel služiti kot priložnost za nadaljnje ločevanje neposredne pomoči;

27.

meni, da bi se tako zgodovinski kot regionalni model morala postopno približati enotni pomoči delovni enoti na ravni Skupnosti, ki bi bila modulirana v skladu z dobrinami in storitvami, ki se jih zagotavlja družbi v okviru večnamenske kmetijske industrije;

28.

opozarja, da utegne predlog Komisije, da uvede prag, pod katerim se pomoči ne krijejo več, postati z družbenega vidika regresivni ukrep in ima lahko glede na regionalne raznolikosti velik socialni vpliv na številne regije; zato meni, da bi bilo treba ukrepe za poenostavitev uvajati znotraj konteksta vsake države članice;

29.

v luči predloga Komisije, da do 30. junija 2011 predstavi poročilo o pogojih za postopno odpravo mlečnih kvot, meni, da bi morali vsakršno odločitev o prihodnosti sistema kvot preložiti na čas po tem datumu;

30.

ugotavlja, da Komisija sama priznava, da bo odprava sistema kvot ali preprosto postopno višanje kvot, verjetno pripeljalo do nižjih cen;

31.

predlaga, da se v okviru pregleda stanja in tudi po izteku sistema kvot za obvladovanje odvečne količine in nihanja cen ohranijo ustrezni mehanizmi tržnega uravnavanja;

32.

priporoča, da se tržni instrumenti za mleko in mlečne izdelke ohranijo, dokler so uporabni, tudi po letu 2015;

33.

poziva Komisijo, naj oblikuje poseben sklad proračuna Skupnosti, v katerega bi se po potrebi stekala tudi nacionalna sredstva, da bi izboljšali možnosti za preživetje kmetij, ki se nahajajo v manj konkurenčnih in/ali geografsko prikrajšanih regijah ali slabših okoliščinah;

34.

predlaga, da bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da te kmetije podprejo na različne načine, npr. s ponovno opredelitvijo kot območja z omejenimi možnostmi, z ukrepi drugega stebra in/ali z uporabo člena 68 in tako zagotovijo varnostno mrežo;

35.

se zavzema za previdnost, da se med pregledom stanja ne odpravijo tržni mehanizmi za mleko in mlečne izdelke; meni, da bi bilo treba ohraniti dosedanje mehanizme;

36.

meni, da so vplivi kmetijstva na okolje velik izziv in da bi si EU morala prizadevati za okolju prijaznejše kmetijstvo. Zato je treba nadaljevati razpravo o varstvu okolja v kmetijstvu.

37.

izraža zaskrbljenost, da bi bili poskusi uporabe krovnega pristopa k razvoju podeželja za obravnavanje čedalje večjega števila vprašanj lahko problematični in bi sprožili dvom, ali je res najbolje, da se mnoga od teh vprašanj obravnavajo v okviru programov razvoja podeželja;

38.

meni, da obstaja vse večje razhajanje med sredstvi, ki so na voljo v okviru drugega stebra, in učinkom zastavljenih ciljev, ki obsegajo tako „nove izzive“ kot tudi „aktualne izzive“, povezane z ekonomsko, socialno in okoljsko kakovostjo podeželskih območij;

39.

meni, da je SKP v prvi vrsti namenjena kmetijstvu in da ne sme postati zgolj sveženj politike ozemeljske kohezije. Ko SKP ustrezno upošteva regionalne posebnosti in različne proizvodne sisteme, prispeva tudi k ozemeljski koheziji. Vsi predlogi za spremembe, izhajajoči iz pregleda stanja, morajo zadostno upoštevati različne regionalne posebnosti in proizvodne sisteme, ki obstajajo v Evropski uniji;

40.

pozdravlja predlog za večjo prožnost člena 69 Uredbe (ES) 1782/2003, obenem pa meni, da ta ukrep ne zadošča za soočenje z odpravo tržnih mehanizmov, ki jih predlaga Komisija, zlasti s posledicami odprave mlečnih kvot;

41.

meni, da razvoj podeželja v smeri obsežnejših inovacij, večje trajnosti in boljše kakovosti storitev za vse prebivalce in zainteresirane strani v gospodarstvu bistveno presega okvir kmetijskega razvoja;

42.

podpira vse glasnejše pozive k naložbam v raziskave na področju kmetijstva in uporabi rezultatov raziskav ter pozdravlja predlog Komisije za prizadevanja za sinergije s 7. okvirnim programom za raziskave;

43.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da politika državnih pomoči ne bo ovirala spodbujanja inovacij in modernizacije kmetij in drugih živilskih podjetij, ki sta potrebna za soočanje z novimi izzivi za povečanje konkurenčnosti;

44.

močno priporoča spodbujanje sinergij med politiko razvoja podeželja in drugimi politikami EU, zlasti kohezijsko politiko, in bi pozdravil vsako priložnost, da prispeva k prihodnjim posvetovanjem o razpravah, ki bi proučevale te sinergije.

45.

poudarja, da ima izvajanje vseh ukrepov SKP vpliv na lokalni ravni in da je regionalna raven najprimernejša za doseganje najboljših rezultatov pri izvajanju skupne politike; vendar pri tem ne sme priti do izkrivljanja konkurence med državami članicami oz. regijami;

46.

želi poudariti, da so lokalni in regionalni organi v večini držav članic EU pridobili precej izkušenj in strokovnega znanja na področju razvoja podeželja, npr. pri izvajanju programov PRODER in LEADER v zadnjem desetletju, in pozdravlja poziv k sprejetju širših pristojnosti za izvajanje in usmerjenost v politiko EU za kmetijstvo in razvoj podeželja;

47.

želi poudariti, da je za vzpostavitev ukrepov za zmanjšanje upravnih stroškov SKP najbolj primerna regionalna raven; meni, da bi možnost izvzetja kmetov, ki prejemajo pomoč pod določenim pragom, iz obvezne modulacije v nekaterih regijah pomenila občutno zmanjšanje teh upravnih stroškov;

48.

poudarja, da bo za premik od preteklega k regionalnemu modelu plačil, ki ga spodbuja Komisija, treba uporabiti bolj geografsko določena merila in obravnavati regionalne in lokalne pristojnosti, kot so gospodarjenje z vodnimi viri, oskrba z energijo in prostorsko načrtovanje;

49.

meni, da izvajanje politike razvoja podeželja potrebuje večjo tehnično podporo in podporo na področju izobraževanja;

50.

poudarja potrebo po okrepljenem in obširnejšem informiranju proizvajalcev in potrošnikov o kmetijskih zadevah na ravni lokalnih in regionalnih oblasti, da bi se okrepila zavest in občutek odgovornosti različnih družbenih skupin glede pomena kmetijstva za naše vsakdanje življenje in da bi opozorili na pomen, ki ga je imelo, ima in bo imelo kmetijstvo v prihodnje za razvoj na gospodarskem, socialnem in okoljevarstvenem področju;

51.

se zavzema za opredelitev in uvedbo dodatnega elementa za klasifikacijo podjetij pod pragom modulacije, da bi lahko razlikovali velika podjetja s centralnim upravljanjem od podjetij z lokalnim upravljanjem v okviru zadruge in bi države članice lahko sprejele podporne ukrepe in tako zagotovile mehak pristanek za te zadruge.

52.

ugotavlja, da se bo zaradi skokovite rasti števila svetovnega prebivalstva, večje blaginje in kupne moči v bližnji prihodnosti močno povečalo povpraševanje po kmetijskih proizvodih in hrani, ki bo trajalo več let;

53.

ugotavlja, da bo povečanje števila prebivalstva in kupne moči povzročilo tudi veliko rast povpraševanja po visokokakovostni hrani, predelani hrani, mesu in mlečnih izdelkih ter da bo zaradi tega prišlo do pomanjkanja pridelkov, vključno z žiti, vlakni in drugimi kmetijskimi surovinami;

54.

izraža skrb, da predlagano povečanje mlečnih kvot za 1 % letno od leta 2009 do leta 2013 ne bo zadostno, in meni, da bi jih bilo treba povečati za 2 % letno, vendar tudi predlaga, da Komisija zaščiti položaj kmetov na ranljivih območjih, če bi ga poslabšale višje mlečne kvote;

55.

meni, da obstaja potreba po tem, da zakonodaja Skupnosti omogoči bolj ambiciozen okvir odnosov med panogami, kar bi med drugim omogočilo uveljavitev ukrepov na regionalni ali državni ravni za urejanje stopenj dobička vsakega člena v prehrambeni verigi, ne da bi to veljalo za spremembo pravil o konkurenci;

56.

meni, da si mora SKP še naprej prizadevati za dosego ciljev zagotavljanja kakovostne hrane državljanom EU v zadostnih količinah, ob zajamčeni zdravstveni varnosti, po poštenih cenah, ustvarjanje ekonomsko uspešnih kmetij, ohranjanje naše podeželske dediščine in varstva okolja na podeželju, ter da se je sedaj razvila do stopnje, ko se lahko sooči z izzivi in spreminjajočimi se potrebami, hkrati pa je vzpostavila pogoje poštene konkurence, ki omogoča evropskemu kmetijstvu, da ohrani močno prisotnost na svetovnem trgu;

57.

opozarja, da je treba za vzpostavitev ustreznih enakopravnih mednarodnih pogojev uporabiti enotne fitosanitarne, veterinarske in okoljske standarde za prehrambene izdelke za potrošnjo v EU, ne glede na to, ali so ti proizvedeni v EU ali prihajajo iz tretjih držav, in da je treba organom mejne kontrole, Uradu za prehrano in veterinarstvo in Evropski agenciji za varnost hrane, zagotoviti potrebna sredstva;

58.

ugotavlja, da je proizvodnja živil še naprej težišče in glavna naloga kmetijstva, da je gojenje energetskih rastlin dodaten prispevek kmetijstva k doseganju ciljev energetske in podnebne politike Skupnosti in je pomembna možnost za ustvarjanje dodane vrednosti v kmetijstvu in na podeželju, in predlaga, da se to vprašanje znova obravnava v okviru novih izzivov;

59.

meni, da je Evropa socialno odgovorna, da si v največji možni meri prizadeva v rezultate sedanjih in prihodnjih pogajanj STO vključiti načela ljudi, planeta in dobička (socialne, okoljske in gospodarske trajnosti);

60.

predlaga, da Komisija doseže dogovor o intelektualni lastnini, ki zajema geografske označbe (priznani regionalni izdelki), preden podpiše sporazum STO o kmetijstvu;

61.

predlaga, da Komisija na podlagi sedaj predpisanih meril opredeli evropski znak kakovosti za hrano.

62.

želi poudariti, da izzivov SKP ne more obravnavati samo SKP, temveč jih morajo obravnavati vse politike Skupnosti;

63.

meni, da bi morali v okviru boja proti podnebnim spremembam spodbujati celostne strategije preskrbe s hrano, s katerimi bi skrajšali razdaljo prevoza hrane in ki bi zajemale ravnanje z odpadki in upravljanje z energijo ter bi vzpostavile sistem označevanja na podlagi meril porekla, kakovosti in trajnosti, ki bi vključeval podatek o celotni porabi energije do trenutka, ko izdelek doseže potrošnika;

64.

meni, da bi bilo treba spodbujati regije, da za zmanjšanje svojih emisij ogljika razvijajo in spodbujajo lokalno proizvodnjo hrane in sorodnih izdelkov;

65.

se zaveda, da člena 28 in 29 Pogodbe ES prepovedujeta količinske omejitve pri uvozu, izvozu ali blagu v tranzitu ter vse ukrepe z enakim učinkom med državami članicami, vendar meni, da bi bilo mogoče potrditi ukrepe, navedene v 29. in 30. točki osnutka mnenja, glede na to, da Evropsko sodišče dopušča ukrepe, ki so v skupnem javnem interesu, kot je boj proti podnebnim spremembam, in zato zahteva nadaljnje proučevanje različnih rešitev;

66.

želi dodati, da cilj doseči določeno raven samopreskrbe regij z določenimi izdelki ne bi bil v nasprotju z uvozom iz drugih držav;

67.

v zvezi s tem poziva, da se izvozne pomoči dovolijo samo, če je to potrebno za razbremenitev domačih trgov in ne škodi širjenju trgov držav v razvoju;

68.

poudarja pomen avtohtone evropske kmetijsko-živilske industrije in odločilen pomen varnosti živil, varnosti preskrbe s hrano ter zmogljivosti raziskav in razvoja pri razvoju tehnologije, povezane s trajnostjo, pri čemer je EU sedaj največja uvoznica kmetijskih proizvodov na svetu;

69.

meni, da lahko evropsko kmetijstvo predvsem poveže lizbonske (znanje, raziskave, inovacije) in göteborške (trajnost) cilje ter služi kot zgled preostalemu svetu.

70.

meni, da mora SKP s prilagojenim drugim stebrom voditi v razvoj podeželja, ki je prilagojen vsem kmetijskim dejavnostim na podeželju in novim pogojem kmetovanja, in hkrati tudi k celovitejšemu razvoju podeželja, ki bi zajel vsa podeželska območja v EU, tudi najbolj ranljiva območja, kot tista z omejenimi naravnimi možnostmi (redko poseljena območja, katerih geografski položaj otežuje njihov razvoj, gorska območja, otoki in najbolj oddaljena območja), ter najbolj dinamična območja, kot so primestna območja, ki preskrbujejo s hrano večino državljanov EU in se uspešno spopadajo z izzivom razvoja znanja, ter jih povezati v velike geografske enote EU;

71.

ugotavlja, da sodeč po najnovejših podatkih večina svetovnega prebivalstva živi v mestnih območjih znotraj mestnih meja in da je to prebivalstvo za preskrbo s hrano in pitno vodo odvisno od učinkovitosti upravljanja s podeželskimi območji, ter opozarja, da zaradi mestnih območij obstaja dodatna močna potreba po naravnih rezervatih ter privlačni in dostopni pokrajini. Za njihovo trajnostno ohranitev je treba zagotoviti zadostno podporo za dohodek kmetov, ki ta območja upravljajo, da bodo lahko konkurenčni in da bodo lahko zagotovili sposobnost preživetja svojih kmetij, čeprav morajo na podlagi zakonodaje Skupnosti izpolnjevati strožje zahteve;

72.

poudarja, da mora model večnamenskega kmetijstva EU prispevati k prehranjevanju prebivalstva, boju proti podnebnim spremembam, združevati koncepte trajnosti, konkurenčnosti, raznolikosti, odzivnosti na potrebe družbe, potrošnikov in javnega dobrega ter hkrati upoštevati dobre prakse kmetovanja, varstvo okolja in dobro počutje živali. Ta prispevek kmetijstva je v javnem interesu in predstavlja finančno vrednost, ki jo je treba spodbujati, če dodatnih stroškov ne izravnajo pravične cene na prostem trgu; v zvezi s tem je treba posebno pozornost nameniti tudi zagotavljanju udeležbe podeželskega prebivalstva v gospodarskem in družbenem napredku;

73.

poziva k črtanju člena 13(2), ki določa obveznost, da „države članice dajo prednost kmetom, ki prejemajo več kot 15 000 EUR neposrednih plačil na leto“, v skladu s pogoji za sodelovanje v kmetijskih svetovalnih sistemih;

74.

ugotavlja, da so zaradi podnebnih sprememb potrebni nadaljnji ukrepi gospodarjenja z vodnimi viri, vključno z ukrepi, kot je shranjevanje vode, nadzorovanje višine vodne gladine, preprečevanje poplav, preprečevanje pomanjkanja vode in upravljanje zalog sladke vode;

75.

meni, da mora Evropa spodbujati in podpirati uporabo in proizvodnjo resnično obnovljive energije v kmetijstvu ter naj se ne osredotoča le na pridelke (druge generacije) za pridobivanje biogoriv in biogoriva, ampak tudi na sončno energijo, vetrno energijo, vodno energijo, geotermalno energijo in soproizvodnjo električne energije in toplote;

76.

meni, da se mora Evropa za spopadanje z novimi izzivi usmeriti na gospodarstvo zaprtega kroga in zato spodbuditi in podpreti inovacijo kmetijstva v celoti, ne le z vključevanjem raziskovalnih institucij, ampak tudi s spodbujanjem inovacij v sistemu, mreži in verigi ter ustreznim spodbujanjem modernizacije vseh podjetij, ki so del verige proizvodnje, predelave, ravnanja z odpadki, prevoza in distribucije v zvezi s hrano;

77.

meni, da je potrebno strokovno upravljanje z zemljišči, kar naj bi zagotovilo, da se rodovitna kmetijska zemljišča ohranijo v dobrem stanju in se tako zagotovi trajnostna raba za proizvodnjo hrane za notranji in zunanji trg;

78.

meni, da so določena kmetijska območja izjemno pomembna za ohranjanje in ponovno vzpostavitev biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot ter da ta javni interes predstavlja finančno vrednost, ki je upravičena do plačil;

79.

meni, da so določena kmetijska območja izjemno pomembna za ponudbo dejavnosti prostega časa in da ta javni interes predstavlja finančno vrednost, ki je upravičena do plačil;

80.

meni, da so določena kmetijska območja izjemno pomembna za gospodarjenja z vodnimi viri in da ta javni interes predstavlja finančno vrednost, ki je upravičena do plačil.

81.

meni, da se je SKP od svojih začetkov uspešno prilagodila na različne izzive, vendar morajo Komisija in njeni zastopniki več storiti za boljše obveščanje in vključevanje državljanov glede cilja, dosežkov in prednostnih nalog SKP, to pa mora v prihodnje tudi biti prednostna naloga Komisije na področju komuniciranja.