28.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 120/6

—

se strinja s Komisijo, da mora enotni trg krepiti položaj potrošnikov in MSP, doseči, da bo globalizacija koristila Evropi, odpraviti ovire za spodbujanje znanja in inovacij, olajšati gospodarsko rast, da bodo nastajala nova delovna mesta in da bo Evropa konkurenčna v skladu z lizbonskimi cilji, ter vsebovati močno družbeno in okoljsko razsežnost;

—

obžaluje, da so razlage v sporočilu splošne, zato bo morala Komisija ob primernem času predložiti konkretne predloge za dosego ciljev, navedenih v sporočilu, v podrobno oceno, predvsem z vidika upoštevanja načela subsidiarnosti;

—

je prepričan, da lahko enotni trg uspešno deluje samo, če so podjetja konkurenčna in če trg ustvarja resnične socialne koristi za državljane Evrope. Zato meni, da je treba nadaljevati po poti, ki se je začela z direktivo o storitvah, katere cilj je še razširiti svobodo ustanavljanja podjetij in opravljanja storitev ter tako povečati resnično konkurenco in izboljšati delovanje enotnega trga.

Poročevalec

:

Michael Schneider, (DE/EPP), državni sekretar, predstavnik zvezne dežele Sachsen-Anhalt v nemškem parlamentu

1.

se strinja s Komisijo, da mora enotni trg krepiti položaj potrošnikov in MSP, doseči, da bo globalizacija koristila Evropi, odpraviti ovire za spodbujanje znanja in inovacij, olajšati gospodarsko rast, da bodo nastajala nova delovna mesta in da bo Evropa konkurenčna v skladu z lizbonskimi cilji, ter vsebovati močno družbeno in okoljsko razsežnost;

2.

obžaluje, da so razlage v sporočilu splošne, zato bo morala Komisija ob primernem času predložiti konkretne predloge za dosego ciljev, navedenih v sporočilu, v podrobno oceno, predvsem z vidika upoštevanja načela subsidiarnosti;

3.

poudarja, da je načelo subsidiarnosti bistven element političnega in pravnega reda Evropske unije, vendar hkrati opozarja, da so številni izzivi, s katerimi se danes sooča EU, globalne narave (globalizacija, potreba po socialnem varstvu, vpliv svetovnih finančnih trgov, podnebne spremembe itd.) in da so zato na področjih, kjer na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni problemov ni mogoče rešiti, potrebne skupne rešitve na podlagi skupnih načel;

4.

je prepričan, da lahko enotni trg uspešno deluje samo, če so podjetja konkurenčna in če trg ustvarja resnične socialne koristi za državljane Evrope. Zato meni, da je treba nadaljevati po poti, ki se je začela z direktivo o storitvah, katere cilj je še razširiti svobodo ustanavljanja podjetij in opravljanja storitev ter tako povečati resnično konkurenco in izboljšati delovanje enotnega trga;

5.

tako kot Komisija meni, da je treba mnogo potrošnikov v EU prepričati, da jim prednosti skupnega evropskega trga dejansko koristijo v vsakdanjem življenju. Podpora EU se bo povečala le, če bodo državljani sami izkusili prednosti, ki jih prinaša Evropska unija;

6.

poziva države članice, naj bolj usmerjeno obveščajo o razmerah na enotnem trgu, pa tudi o varstvu potrošnikov, ustvarjanju delovnih mest, gospodarski rasti in stabilnosti cen. Lokalne in regionalne oblasti imajo lahko pri tem pomembnejšo vlogo;

7.

zato ponavlja priporočilo, podano že v mnenju o prihodnosti enotnega trga in pregledu stanja evropske družbe, naj Evropska komisija, države članice ter lokalne in regionalne oblasti bolje obveščajo o tem, kako izvesti gospodarske in socialne prilagoditve, potrebne zaradi globalizacije in zaostrene konkurence, da bi tako pregnali pomisleke državljanov in podjetij;

8.

pozdravlja namen Komisije, da pri nadaljnjem razvoju enotnega trga posebej upošteva potrebe MSP, ki ustvarjajo gospodarsko rast ter nova in raznolika delovna mesta. Zato bi bilo treba storiti več za lažji dostop MSP na enotni trg, jim omogočiti boljšo rast in s tem večji izkoristek njihovega podjetniškega potenciala. Na lokalni, regionalni, nacionalni in vse bolj celo nadnacionalni ravni so grozdi in središča za mala in srednje velika podjetja odličen način za razširjanje njihove osnove, krepitev stikov, tržnih priložnosti, dobička in posledično za odpiranje delovnih mest;

9.

tako ponovno opozarja, da bi se morale Evropska komisija in države članice posvetovati z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, gospodarskimi združenji ter socialnimi partnerji o tem, katere birokratske ovire bi lahko odpravili v korist podjetij, zlasti MSP, ki jih te ovire, še vedno prisotne na enotnem trgu, najbolj prizadenejo. Pri tem je treba upoštevati vzajemne učinke med zmanjšanjem birokracije za MSP in nalaganjem dodatnih obremenitev regionalnim in lokalnim oblastem;

10.

zato podpira obe pobudi Evropske komisije za podporo MSP. V okviru posebne ureditve za mala in srednje velika podjetja naj bi po načelu „najprej razmišljaj v malem“ sprejeli različne ukrepe za podporo MSP. OR pozdravlja tudi predlog Komisije o statutu evropskega podjetja v zasebni lasti, ki bo MSP olajšal opravljanje čezmejnih dejavnosti. Načrtovana poenostavitev struktur prava gospodarskih družb je primerna za izboljšanje konkurenčnosti evropskih podjetij. Enostavni, nebirokratski in učinkoviti predpisi neposredno vodijo k vzpostavitvi uravnoteženega konkurenčnega okolja in gospodarske stabilnosti. Uspešni ukrepi na tem področju imajo neposreden pozitiven učinek na gospodarstvo. Stroške pravnega svetovanja in svetovanja ob ustanovitvi podjetja bi bilo mogoče znižati. Pri vsem tem pa je treba zagotoviti, da bodo ukrepi na evropski ravni v skladu s sprejetimi strukturami v okviru nacionalnega prava gospodarskih družb in da se ohranijo obstoječi socialni standardi;

11.

pozdravlja navedbe Komisije o prednostih globalizacije, vendar opozarja, da jih bo mogoče v opisanem obsegu izkoristiti le, če bodo drugi akterji na svetovnem trgu dejansko sprejeli evropske standarde. V nasprotnem primeru lahko različni evropski standardi zmanjšajo konkurenčnost evropskega gospodarstva;

12.

v povezavi s tem poudarja, da EU potrebuje novo strategijo glede globalizacije, ki se mora poleg konkurenčnosti opirati tudi na stebre trajnostne gospodarske rasti, polne zaposlenosti, socialne kohezije in trajnostne rabe naravnih virov. Te vidike je treba upoštevati tudi v ocenah učinka, ki jih je treba pripraviti;

13.

opozarja, da morajo evropska podjetja zaradi večje globalizacije in s tem povezane naraščajoče konkurence gospodarstev, ki temeljijo na znanju, postati še bolj inovativna in ustvarjalna, če želijo ostati konkurenčna;

14.

glede tega priznava, da je cilj Evropskega sveta, tj. v Evropski uniji povečati sredstva za raziskave na 3 % BDP, osrednji element za konkurenčnost in trajnost evropskega gospodarstva;

15.

poudarja, da so izobraževanje in usposabljanje ter s tem vseživljenjski razvoj sposobnosti ljudi veliki izziv za Evropsko unijo, države članice in regije. Poleg konkurenčnosti, podjetniškega duha, inovacij in naložb je to ena gonilnih sil za povečanje produktivnosti. Zato je treba izboljšati zmogljivosti držav članic, regij in lokalnih skupnosti za naložbe v človeški kapital, tako da bo pojem vseživljenjskega učenja postal realnost;

16.

zlasti priporoča, da se nameni več pozornosti zlasti čezmejnemu sodelovanju pri raziskavah in razvoju ter inovacijah, ker je na tem področju še veliko neizkoriščenih možnosti;

17.

zato opozarja, kako pomembno je, da vodstveno osebje v javni upravi in zasebnem sektorju ustvari vzdušje, ki delavce motivira k nadgradnji svojega znanja in sposobnosti, ter da si je treba prizadevati za ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest;

18.

se strinja s Komisijo, da je varstvo intelektualne lastnine bistven element delujočega enotnega trga. Učinkovito varstvo intelektualne lastnine namreč spodbuja inovacije in ustvarjalnost ter tudi vodi k večji konkurenčnosti in ustvarjanju delovnih mest;

19.

enako kot Komisija poudarja pomen okoljske in družbene razsežnosti enotnega trga ter meni, da je treba – glede na podnebne spremembe – okrepiti prizadevanja za varstvo okolja, vendar hkrati opozarja, da je treba za stroške, povezane s trajnostno strategijo, najti primerne rešitve, da ne bi prekomerno obremenili državljanov in da bi podjetjem, ki so že vlagala v zelo stroge okoljske standarde, omogočili, da še naprej poslujejo v Evropi. Preseljevanje evropskih podjetij z visokimi okoljskimi standardi na območja zunaj Evrope, kjer teh strogih okoljskih standardov ni, bi ogrožalo tudi doseganje podnebnih ciljev na svetovni ravni;

20.

se strinja s Komisijo, da je mobilnost zaposlenih pomemben element oblikovanja enotnega trga. Države članice same določajo pravila svojega trga dela glede na svoje potrebe, pomembno pa je tudi, da se izogibajo oviram za prosti pretok, ki so v nasprotju s temeljnimi pravicami in svoboščinami, oziroma da te ovire odpravljajo;

21.

se strinja s Komisijo, da je enotni trg spremenil trende v mobilnosti znotraj EU. Nekateri zaposleni imajo težave zaradi potrebnih prilagoditev in gledajo na razvoj z zaskrbljenostjo. Zato se Odbor regij strinja s Komisijo, da je treba še naprej zagotavljati pravice zaposlenih in jih ohranjati, zlasti s pravilno uporabo evropskega delovnega prava;

22.

opozarja, da je ekonomska, socialna in ozemeljska kohezija v Evropski uniji nosilni steber vključevanja. Prihodnja kohezijska politika je tesno povezana s politiko EU za rast in delovna mesta. Predvsem sredstva iz Evropskega socialnega sklada so bila in so pomemben dejavnik za podporo zaposlenim in podjetjem pri potrebni posodobitvi delovnega okolja ter izboljšanju možnosti za vključevanje na trg dela. Tako se je mogoče bolje spopasti z zahtevami globaliziranega gospodarskega prostora;

23.

pozdravlja dejstvo, da Komisija v sporočilu večkrat poudarja boljšo pravno ureditev, oceno učinka, oceno in poenostavitev predpisov ter zmanjšanje upravnih obremenitev. Komisija, Svet in Evropski parlament, pa tudi države članice in regije morajo na tem področju doseči napredek, saj boljši predpisi koristijo državljanom in podjetjem. Tako bodo dosegli več zadovoljstva z evropskim sodelovanjem.

24.

obžaluje, da Komisija temeljnemu vprašanju storitev splošnega pomena posveča le spremni dokument, ki ne izpolnjuje pričakovanj, izraženih v okviru posvetovanj Odbora regij (1) in Evropskega parlamenta (2) o beli knjigi o storitvah splošnega pomena;

25.

se strinja s Komisijo, da države članice ali regionalne in lokalne oblasti same odločajo o načinu, obsegu, organizaciji in financiranju teh storitev;

26.

se strinja s Komisijo, da so storitve splošnega pomena zelo pomembne za blaginjo državljanov, socialno vključevanje, zagotavljanje socialne kohezije in izboljšanje stopnje zaposlenosti;

27.

poudarja, da regionalna in lokalna kultura oz. običaji ponavadi vplivajo na storitve splošnega gospodarskega pomena, za katere ne veljajo evropski sektorski predpisi, zato je treba zagotoviti primerno ukrepanje na regionalni in lokalni ravni;

28.

izraža zadovoljstvo zaradi novega člena 14 Lizbonske pogodbe, ki uvaja novo pravno podlago za storitve splošnega gospodarskega pomena. Ta pravna podlaga bo Svetu in Evropskemu parlamentu z uredbami, sprejetimi po običajnem zakonodajnem postopku, omogočila vzpostavitev zlasti ekonomskih in finančnih načel ter pogojev, ki so potrebni za ustrezno opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, in bo odpravila pravno negotovost, ki sta jo ustvarila pristop „od primera do primera“ (sektorske direktive) in pravdni postopek, ki mu je doslej Komisija dajala prednost. Zato Odbor obžaluje, da sporočilo o storitvah splošnega pomena zgolj omenja člen 14, ne da bi opisalo njegove posledice;

29.

izraža tudi zadovoljstvo, da je Lizbonski pogodbi priložen Protokol o storitvah splošnega pomena, ki poudarja njihov pomen. Protokol priznava raznolikost teh storitev in primarno pristojnost držav članic za njihovo izvajanje. Odbor regij opozarja, da protokol izrecno poudarja široko diskrecijo regionalnih in lokalnih oblasti pri prilagajanju storitev potrebam uporabnikov, dodeljevanju naročil za te storitve in njihovi organizaciji;

30.

meni, da so socialne storitve splošnega pomena, čeprav so različno razvite v državah članicah, bistvena prvina evropskega socialnega modela in da je zato treba na ravni Skupnosti zagotoviti trden in pregleden pravni okvir za njihov razvoj, ob polnem upoštevanju načela subsidiarnosti, zlasti pa pristojnosti lokalnih in regionalnih oblasti pri opredelitvi nalog, upravljanju in financiranju teh storitev;

31.

ugotavlja, da so kljub zahtevi Odbora regij (3) in Evropskega parlamenta (4) po zakonodajnem predlogu Komisije, ki bi zagotovil resnično pravno varnost za opravljanje storitev splošnega pomena, predlogi v sporočilu o teh storitvah omejeni na vrsto odgovorov na „pogosto zastavljena vprašanja“, ki so morda koristni, vendar niso pravno zavezujoči;

32.

ugotavlja, da si Komisija v spremnem dokumentu prizadeva za jasnejšo razmejitev storitev splošnega gospodarskega pomena in negospodarskih storitev splošnega pomena. Vendar pa so ugotovitve Komisije glede tega vprašanja tako splošne, da ne pomagajo vedno jasno opredeliti posameznih primerov in tako ne prispevajo k pravni varnosti;

33.

opozarja, da ni enotnega „evropskega socialnega modela“ in da je zato treba spoštovati in upoštevati raznolikost in razlike pri oblikovanju socialnih storitev v posameznih državah članicah. Novi obvezujoči zakonodajni akti EU ali dodatni procesi usklajevanja ne smejo omejiti diskrecijskih možnosti držav članic pri določanju tega, kar razumejo kot storitve splošnega gospodarskega pomena. Tudi novi člen 14 Lizbonske pogodbe se ne sme razlagati tako, da bi omejeval pristojnost odločanja držav članic;

34.

poudarja, da se je treba izogniti razširitvi obveznosti poročanja ter dodatnim upravnim in statističnim obremenitvam;

35.

opozarja, da pravo Skupnosti na različne načine učinkuje na nacionalne sisteme socialnih storitev. V preteklosti je EU z zakonodajo s področij javnih naročil, konkurence in državne pomoči močno posegala v oblikovanje storitev splošnega pomena na lokalni ravni, ne da bi ponudnikom in uporabnikom teh storitev zagotovila resnično pravno varnost;

36.

glede tega kot primer iz evropske zakonodaje o javnih naročilih navaja sodelovanje med občinami, ki ponuja veliko možnosti za večjo učinkovitost in s tem koristi za državljane. Takšno sodelovanje vključuje instrumente upravnega sodelovanja, za katere praviloma ne velja zakonodaja o javnih naročilih. Obravnavati bi ga bilo treba kot nacionalne organizacijske odločitve, za katere ne veljajo predpisi o javnih naročilih in ki bi jih Komisija morala spoštovati;

37.

poudarja, da je evropska zakonodaja o javnih naročilih izredno pomembna zlasti za regionalne in lokalne oblasti. Komisija je v razlagalnem sporočilu o oddaji naročil, ki so pod mejnimi vrednostmi, žal pokazala premalo posluha za vprašanja regionalnih in lokalnih oblasti. V prihodnjih razpravah o tej temi je zato treba poiskati politične rešitve, ki bodo zagotovile pravno varnost v korist regionalnih in lokalnih oblasti;

38.

poziva Komisijo, naj ne glede na rezultat tega postopka razmisli, ali ne bi bilo mogoče zahteve iz razlagalnega sporočila zmanjšati ali popolnoma umakniti.

39.

meni, da se vse večji pomen evropske socialne politike kaže tudi v določbah Lizbonske pogodbe o reformi, saj so v členu 2 pogodbe opredeljeni novi socialni cilji za EU: „Bori se proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbuja socialno pravičnost in varstvo, enakost žensk in moških, solidarnost med generacijami in varstvo pravic otrok.“ Listina temeljnih pravic, obvezna medresorska socialna klavzula in protokol o storitvah splošnega pomena zagotavljajo bolj socialno Evropo. Pogodba ponuja tudi možnosti za zagotavljanje „okrepljenega sodelovanja“, ki ga države članice lahko spodbujajo in uporabljajo na socialnem področju (5);

40.

se strinja s Komisijo, da je – glede na spreminjajoče se izzive – mogoče blaginjo v Evropi pospeševati z izboljšanjem priložnosti, dostopnosti in solidarnosti. Pri tem Komisija upravičeno opozarja na naslednja področja: mladi, kariera, daljše in bolj zdravo življenje, enakost med spoloma, dejavna vključenost in nediskriminacija, mobilnost in uspešno vključevanje ter udeležba, kultura in dialog;

41.

se strinja s Komisijo, da za zagotovitev enakih možnosti, ki so osrednjega pomena v okviru vizije za 21. stoletje, ni učinkovitega pristopa, ki bi ustrezal vsem v Evropi, in da raznolikost političnih instrumentov in praks ter heterogenost državnih institucij ovirata usklajevanje na številnih področjih socialne politike. Zato se ne strinja, da so podobni ali enaki izzivi avtomatično tudi skupni in da je zato potrebno skupno ukrepanje na ravni EU;

42.

se strinja s Komisijo, da je treba nujne inovativne gospodarske in socialno-politične rešitve najti predvsem na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, ter opozarja na pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti ter socialnih partnerjev na tem področju;

43.

opozarja, da mora Komisija delovati v strogem okviru pristojnosti, ki jih ima po pogodbah in ki so v bistvu omejene na podporo in dopolnjevanje dejavnosti držav članic;

44.

priznava velik pomen izobraževanja in usposobljenosti mladih kot pogoja za ustvarjanje delovnih mest, socialno vključevanje in s tem uspeh enotnega trga;

45.

izrecno nasprotuje stališču Komisije, izraženemu v sporočilu, da obstaja „evropski sistem izobraževanja in usposabljanja“ (6) ter poudarja, da mora EU strogo spoštovati pristojnost držav članic za učne vsebine in oblikovanje izobraževalnih sistemov;

46.

pod pogojem, da se spoštujejo pristojnosti, določene v pogodbah, priznava, da ima lahko EU pomembno vlogo pri izmenjavi izkušenj in najboljših praks, podpori lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter pri krepitvi ozaveščenosti;

47.

glede na cilje na tem področju pozdravlja izmenjavo izkušenj in primerov najboljše prakse na evropski ravni ob vključevanju lokalnih in regionalnih oblasti;

48.

izraža priznanje Komisiji, ker je zaradi težav pri izvajanju v mnogih državah članicah in glede na izzive predlagala pregled in prilagoditev sedanjega zakonodajnega okvira v zvezi z enakostjo med spoloma in bojem proti diskriminaciji, vendar nasprotuje razširitvi teh predpisov na dodatna področja.