52007PC0650

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 6.11.2007

COM(2007) 650 konč.

2007/0236 (CNS)

Predlog

OKVIRNI SKLEP SVETA

o spremembi Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu

(predložila Komisija) {SEC(2007) 1424}{SEC(2007) 1425}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

110

- Razlogi za predlog in njegovi cilji

Terorizem je ena najresnejših groženj za demokracijo, svobodno uveljavljanje človekovih pravic ter gospodarski in družbeni razvoj.

Evropska unija si je v Pogodbi o Evropski uniji zadala cilj, da bo svojim državljanom zagotavljala visoko stopnjo varnosti v okviru območja svobode, varnosti in pravice. Bistvenega pomena je, da obstaja v državah članicah Evropske unije učinkovita kazenska zakonodaja, s katero bi dosegli ta cilj v okviru boja proti terorizmu. Pomembno je tudi, da se sprejmejo ukrepi, ki bi okrepili mednarodno sodelovanje na tem področju.

Sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije igrajo pomembno vlogo pri širjenju teroristične grožnje. Zlasti internet je poceni, hiter, lahko dostopen in ima tako rekoč svetovni doseg. Vse te prednosti, ki jih tako zelo cenijo državljani, ki spoštujejo zakone in jim internet koristi v vsakodnevnem življenju, na žalost izkoriščajo tudi teroristi. Internet uporabljajo kot sredstvo za razširjanje propagande, ki je usmerjena v mobilizacijo in novačenje, ter navodil in spletnih priročnikov za usposabljanje ali načrtovanje napadov. Oboji so naslovljeni na osebe, ki že podpirajo takšna dejanja, in na simpatizerje.

Tako je internet eno glavnih sredstev za spodbujanje procesov radikalizacije in novačenja, poleg tega je vir informacij o terorističnih sredstvih in metodah, zaradi česar deluje kot nekakšen „virtualni tabor za usposabljanje“. Razširjanje teroristične propagande in strokovnega znanja s področja terorizma prek interneta dopolnjuje in krepi nespletno indoktrinacijo in usposabljanje ter prispeva k razvoju močnejše in širše platforme vpletenih v teroristične dejavnosti in tistih, ki jih pri tem podpirajo.

Nujno je, da politika čim prej prepreči to stopnjujočo se grožnjo. EU se mora proti sodobnemu terorizmu in načinom njegovega delovanja bojevati s prav takšno močjo in odločnostjo, kot ju je pokazala v boju proti tradicionalnemu terorizmu. Ta predlog posodablja Okvirni sklep o boju proti terorizmu [UL L 164, 22.6.2002, str. 3–7] in ga usklajuje s Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju terorizma, tako da v svoje pojmovanje terorizma vključuje javno spodbujanje k terorističnim kaznivim dejanjem, novačenje in usposabljanje za teroristične dejavnosti.

Vključitev teh kaznivih dejanj v Okvirni sklep o boju proti terorizmu je pomembna predvsem iz naslednjih razlogov:

- vsebuje prednosti celovitejšega institucionalnega okvira Evropske unije (zlasti: krajši postopki za podpis in ratifikacijo, kot veljajo za konvencije Sveta Evrope, uporaba ustreznih mehanizmov spremljanja, enotna razlaga Sodišča Evropskih skupnosti);

- Okvirni Sklep zagotavlja posebno pravno ureditev zlasti glede vrste in višine kazenskih sankcij ter obvezna pravila glede pristojnosti, ki jih bo mogoče uporabljati tudi za novo vključena kazniva dejanja;

- Okvirni sklep je ključni instrument v politiki EU za boj proti terorizmu: izrecna vključitev teh posebnih pripravljalnih aktov sproža mehanizme sodelovanja Evropske unije, ki se nanašajo na Okvirni sklep.

Dodana vrednost vključitve javnega spodbujanja k terorističnim kaznivim dejanjem, novačenja in usposabljanja za teroristične dejavnosti v koncept EU o terorizmu je podrobno opredeljena v oceni učinka.

Okvirni sklep o boju proti terorizmu se uporablja tudi za ravnanje, ki lahko prispeva k terorističnim dejanjem v tretjih državah. To odraža zavezanost Komisije, da se bo spopadla s terorizmom na svetovni ravni in na ravni Evropske unije. Ta predlog ostaja pri tem pristopu in poudarja pomen mednarodnega sodelovanja v okviru obstoječih organizacij in mehanizmov sodelovanja.

Evropska unija in njene države članice temeljijo na spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin, zagotavljanju človekovega dostojanstva in varstvu teh pravic, in to na ravni posameznikov in institucij.

120

- Splošni kontekst

Evropska unija

Okvirni sklep o boju proti terorizmu usklajuje opredelitev terorističnih kaznivih dejanj v vseh državah članicah in zagotavlja, da se določijo kazni in sankcije za fizične in pravne osebe, ki so storile tovrstna kazniva dejanja ali so odgovorne zanje, v katerih se odraža resnost teh kaznivih dejanj. Določa primere, v katerih so države članice dolžne vzpostaviti sodno pristojnost za teroristična kazniva dejanja, tako da jih je mogoče učinkovito preganjati, in zaradi ranljivosti žrtev terorističnih kaznivih dejanj vključuje posebne ukrepe za njihovo zaščito in pomoč zanje.

Prvo ocenjevalno poročilo Komisije o izvajanju Okvirnega sklepa o boju proti terorizmu [COM(2004)409 konč. z dne 8. 6. 2004 in delovni dokument služb Komisije SEC(2004) 688 z dne 8. 6. 2004] je ocenilo takratno nacionalno izvajanje. Drugo ocenjevalno poročilo Komisije, ki je bilo sprejeto hkrati s tem predlogom, posodablja oceno glede držav članic, ki so bile že ovrednotene v predhodnem poročilu, ter vključuje celotno in originalno oceno izvajanja v državah članicah, ki so bile ocenjene prvič. Obe poročili odražata stopnjo usklajenosti, ki je bila dosežena v Uniji po sprejetju Okvirnega sklepa o boju proti terorizmu, in zagotavljata koristne razlagalne smernice in dragocen pregled protiteroristične zakonodaje v državah članicah.

Evropski Svet v skladu s Haaškim programom poudarja, da učinkovito preprečevanje terorizma in boj proti njemu ob popolnem upoštevanju temeljnih pravic zahteva od držav članic, da svojih dejavnosti ne omejijo na ohranjanje lastne varnosti, temveč da se osredotočijo tudi na varnost Unije kot celote.

EU v skladu s strategijo in akcijskim načrtom EU o radikalizaciji in novačenju, ki ga je Svet PNZ sprejel na zasedanju decembra 2005, poziva k ukrepom za boj proti uporabi interneta za teroristične namene. Poudarja tudi, da mora dejavnosti držav članic spremljati delovanje na ravni EU.

Evropski svet v svojih ugotovitvah z dne 15. in 16. junija 2006 izrecno zahteva od Sveta in Komisije, naj razvijeta ukrepe, s katerimi bi preprečili zlorabo interneta za teroristične namene ter pri tem upoštevali temeljne pravice in načela.

Mednarodno področje

Konvencija sveta Evrope o preprečevanju terorizma (Varšava, 16. maj 2005) zahteva od držav pristopnic, naj zagotovijo, da bodo javno spodbujanje k terorističnim kaznivim dejanjem, novačenje in usposabljanje za teroristične dejavnosti kaznivi.

Poleg tega sta posebnega pomena Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 1624 (14. september 2005) in Globalna strategija Združenih narodov za boj proti terorizmu (8. september 2006). Upoštevati je treba tudi vrh G8 (St. Peterburg, Ruska federacija, 16. julija 2006) in Odločbo Ministrskega sveta OVSE št. 7/06 „Boj proti uporabi interneta za teroristične namene“ (5. december 2006).

130

- Obstoječe določbe na področju predloga

Kot navaja člen 4 Okvirnega sklepa o boju proti terorizmu, bi morale države članice poskrbeti, da je kaznivo spodbujanje k terorističnemu kaznivemu dejanju oziroma pomoč ali podpora pri tem. Člen 2 istega instrumenta zahteva, da države članice štejejo za kazensko odgovorno vse osebe, ki vodijo teroristično skupino ali so udeleženi v njenih dejavnostih. Vendar pa te določbe ne zajemajo izrecno razširjanja teroristične propagande in strokovnega znanja s področja terorizma, zlasti prek interneta.

Členi 5 do 7 Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma zahtevajo od držav pogodbenic, da zagotovijo kaznivost javnega spodbujanja k terorističnim kaznivim dejanjem, novačenja in usposabljanja za teroristične dejavnosti, če je to storjeno nezakonito ali namerno (členi 5 do 7). Poleg tega člen 9 zahteva, da države pristopnice določijo dodatna kazniva dejanja poleg tistih iz členov 5 do 7.

140

- Skladnost z drugimi politikami in cilji Unije

Predlog je v skladu s strategijo EU in Akcijskim načrtom o radikalizaciji in novačenju, posodobitvami in dopolnitvami protiterorističnega pravnega okvira EU ter z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah [UL C 364, 18.12.2000, str. 1].

Protiteroristični ukrepi morajo tudi upoštevati varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta predlog obravnava vprašanja, ki so na meji med legitimnim uveljavljanjem svoboščin, kot so svoboda izražanja misli, združevanja ali veroizpovedi, in kaznivim ravnanjem. Zato je bil predlog pripravljen ob skrbnem upoštevanju takšnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zlasti omejitve, ki jih novo kaznivo dejanje javnega spodbujanja k terorističnim dejanjem uvaja na področje svobode izražanja misli, so v skladu s členom 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah.

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA

- Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

211

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

Komisija je v letu 2006 izdala tri različne vprašalnike, in sicer 26. junija 2006 vprašalnik za države članice; 20. novembra 2006 vprašalnik za medije, ustrezne industrijske panoge in civilno družbo, nacionalne, evropske in mednarodne nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z vprašanji človekovih pravic, odvetniške in pravniške zbornice, založnike, televizijske in radijske postaje ter novinarska združenja, ponudnike internetnih storitev, telekomunikacijske družbe in druge ustrezne panoge ter končno 11. decembra 2006 še vprašalnik za Europol, Cepol in Eurojust. Poleg tega so potekali pogovori in srečanja s predstavniki evropskih medijev in ponudnikov internetnih storitev. Nazadnje je bila 20. marca 2007 organizirana konferenca, da bi omogočili srečanje držav članic, Europola, Eurojusta in Cepola, predstavili rezultate vprašalnikov in se pogovorili o možnih rešitvah za boj proti uporabi interneta za teroristične namene.

212

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

Odgovori na te tri vprašalnike so povzeti v prilogah I, II in III k oceni učinka, ki je priložena k temu predlogu.

Konferenca, ki je potekala 20. marca 2007, je potrdila, da obstaja dovolj podpore za spremembo Okvirnega sklepa o boju proti terorizmu, s katero bi vključili nova kazniva dejanja javnega spodbujanja k terorističnim dejanjem, novačenja in usposabljanja za teroristične dejavnosti, kar velja tudi za primere, ko so ta kazniva dejanja storjena prek interneta, kolikor ta inkriminacija ne presega ravnovesja, ki ga vzpostavlja Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju terorizma.

Ta predlog pomeni uravnovešen pristop, v katerem so upoštevani odgovori na tri vprašalnike in stališča, izražena v celotnem postopku posvetovanja, in temelji na priloženi oceni učinka. Predlog zlasti vključuje kazniva dejanja, enakovredna tistim, ki jih je uvedla Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju terorizma. Tako zagotavlja zadostne pravne ukrepe, s katerimi je mogoče obravnavati javno spodbujanje k terorističnim kaznivim dejanjem, novačenje in usposabljanje za teroristične dejavnosti, zajeti pa so tudi primeri, ko so ta kazniva dejanja storjena prek interneta. V celoti upošteva človekove pravice in ne spreminja ureditve odgovornosti za ponudnike storitev, ki je bila uvedena z Direktivo o elektronskem poslovanju.

- Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

229

Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno.

230

- Ocena učinka

1. Brez spremembe politike (vprašljiva možnost, pri kateri se stanje ne bi spremenilo, ker obstaja že Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju terorizma).

2. Ponudnikom internetnih storitev se prepove omogočanje dostopa do gradiva, ki je usmerjeno v javno spodbujanje k terorističnim kaznivim dejanjem, novačenje ali usposabljanje za teroristične dejavnosti.

3. Povečajo se zmogljivosti in strokovno znanje organov kazenskega pregona, ki jih potrebujejo v boju proti uporabi interneta za teroristične namene (z ustreznim usposabljanjem, podporo strokovnjakov in učinkovito opremo, ki jih po možnosti financira Komisija).

4. Od držav članic se zahteva, da podpišejo in/ali ratificirajo Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju terorizma (s politično izjavo).

5. Okvirni sklep o boju proti terorizmu se spremeni, tako da bi poleg kaznivih dejanj, predvidenih po Konvenciji sveta Evrope o preprečevanju terorizma, vključeval še vzporedna kazniva dejanja in da bi postalo javno spodbujanje k terorističnim kaznivim dejanjem, novačenje in usposabljanje za teroristične dejavnosti kaznivo.

Po temeljiti proučitvi učinkov na varnost, gospodarstvo in človekove pravice vsake od teh možnosti in po presojanju njihovih prednosti in slabosti se zdi, da kombinacija možnosti 5 in 3 ponuja najučinkovitejšo politiko za boj proti uporabi interneta za teroristične namene, pri čemer se polno spoštujejo človekove pravice.

231

Komisija je izvedla oceno učinka, vključeno v delovni program, ki je dostopen na www.europa.eu.int.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

305

- Povzetek predlaganega ukrepa

Predlagana sprememba Okvirnega sklepa Sveta z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu je namenjena uskladitvi nacionalnih določb o javnem spodbujanju k terorističnemu kaznivemu dejanju, novačenju in usposabljanju za teroristične dejavnosti, tako da so takšne oblike ravnanja kaznive po vsej EU, tudi če so potekale prek interneta, in zagotovitvi, da se obstoječe določbe o kaznih, odgovornosti pravnih oseb, sodni pristojnosti in pregonu, ki se nanašajo na kazniva teroristična dejanja, uporabljajo tudi za takšne oblike ravnanja.

310

- Pravna podlaga

Člen 29, člen 31(1)(e) in člen 34(2)(b) PEU.

320

- Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporablja za ukrepe Unije.

Države članice ne morejo zadovoljivo izpolniti ciljev predloga iz naslednjih razlogov.

Sodobni terorizem je izredno globalen. Razširjanje propagande, ki je usmerjena v mobilizacijo in novačenje ter navodila in spletni priročniki za usposabljanje ali načrtovanje napadov prek interneta imajo že sama po sebi mednarodni in čezmejni značaj. Grožnja je mednarodna in tak mora biti vsaj delno tudi odgovor nanjo.

Uresničevanje ciljev protiteroristične politike in politike spletnega kriminala EU zahteva usklajena prizadevanja držav članic ter sodelovanje na mednarodni ravni. Razlike med pravno obravnavo v različnih državah članicah ovirajo usklajena prizadevanja, ki se zahtevajo na ravni EU, in otežujejo sodelovanje na mednarodni ravni.

Ukrepi Unije bodo bolje dosegali cilje predloga iz naslednjih razlogov.

Obstaja jasna potreba po razširitvi trenutnih dodatnih prizadevanj na nacionalni ravni in na ravni EU v boju proti terorizmu na nove načine delovanja teroristov. Razširitev trenutne skupne opredelitve terorizma bo teroristom preprečila, da bi izkoristili luknje in razlike v nacionalnih zakonodajah. Operativno delo na področju odkrivanja in pregona čezmejnih kriminalnih dejavnosti bo občutno olajšano. Tudi skupna podlaga, ki si jo delijo vse države članice, bo olajšala sodelovanje na mednarodni ravni in utrdila položaj EU v mednarodnih forumih.

Povečano sodelovanje na področju kazenskega pregona na ravni EU in na mednarodni ravni bo imelo za posledico učinkovitejše preiskave in pregon, kar pomeni večjo varnost.

Predlog je tako v skladu z načelom subsidiarnosti.

- Načelo sorazmernosti

Ta predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov.

Ta predlog ne presega tistega, kar se zahteva in kar omogoča dodano vrednosti na ravni EU. Kot okvirni sklep je zavezujoč za države glede rezultatov, ki jih je treba doseči, vendar nacionalnim organom prepušča izbiro glede oblik in metod za doseganje teh rezultatov.

Določbe Direktive o elektronskem poslovanju in Direktive o hrambi podatkov ostajajo nespremenjene, tako da ponudniki ali upravljavci telekomunikacijskih storitev nimajo nobenih novih obveznosti. Predlog panoge ne obremenjuje z oblikovanjem novih mehanizmov sodelovanja. Preprosto vodi do okrepitve uporabe obstoječih mehanizmov v skladu z Direktivo o elektronskem poslovanju in Direktivo o hrambi podatkov. Posredni stroški, ki nastanejo zaradi tega predloga, so omejeni na dodatno delovno obremenitev zaradi preiskav, povezanih z novimi kaznivimi dejanji. Glede na število sodnih pregonov zaradi terorizma na leto v EU se zdi, da ti stroški niso pomembni.

- Izbira instrumentov

341

Predlagani instrumenti: Okvirni sklep na podlagi člena 34(2)(b) PEU. Ker je cilj približevanje zakonodaj držav članic, drugi instrumenti niso ustrezni.

4. PRORAčUNSKE POSLEDICE

409

Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti.

E-14058

2007/0236 (CNS)

Predlog

OKVIRNI SKLEP SVETA

o spremembi Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 in člena 31(1)(e) in člena 34(2)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[2],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Terorizem je ena najresnejših groženj za univerzalne vrednote človeškega dostojanstva, svobode, enakosti in solidarnosti, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na katerih je temelji Evropska unija. Je tudi eden najhujših napadov na načelo demokracije in načelo vladavine prava, ki sta skupni vsem državam članicam in na katerih je temelji Evropska unija.

(2) Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu je podlaga za protiteroristično politiko Evropske unije. Uspešno oblikovanje pravnega okvira, ki je skupen za vse države članice, in zlasti usklajene opredelitve terorističnih kaznivih dejanj je omogočilo razvoj in razširitev protiteroristične politike Evropske unije, ki temelji na spoštovanju temeljnih pravic in vladavine prava.

(3) Teroristična grožnja se v zadnjih letih povečuje in naglo razvija, osebe, vpletene v teroristične dejavnosti in tiste, ki jih pri tem podpirajo, spreminjajo način svojega delovanja, kamor sodi tudi nadomestitev organiziranih in hierarhično urejenih skupin z delno neodvisnimi celicami, ki so ohlapno povezane med seboj. Takšne celice povezujejo mednarodne mreže in se vse bolj opirajo na uporabo novih tehnologij, zlasti interneta.

(4) Internet se uporablja za spodbujanje in mobiliziranje lokalnih terorističnih omrežij in posameznikov v Evropi, je tudi vir informacij o terorističnih sredstvih in metodah, tako da deluje kot nekakšen „virtualni tabor za usposabljanje“. Dejavnosti javnega spodbujanja k terorističnim kaznivim dejanjem, novačenja in usposabljanja za teroristične dejavnosti so se povečale z izredno malo stroškov in tveganja.

(5) Haaški program poudarja, da učinkovito preprečevanje terorizma in boj proti njemu ob popolnem upoštevanju temeljnih pravic zahteva od držav članic, da svojih dejavnosti ne omejijo na ohranjanje lastne varnosti, temveč da se osredotočijo tudi na varnost Unije kot celote.

(6) Akcijski načrt o izvajanju Haaškega programa opozarja, da je za spopad s terorizmom potreben svetovni odziv in da ni mogoče spregledati pričakovanj, ki jih imajo državljani do Unije, prav tako si Unija ne more privoščiti, da se ne bi odzvala nanje. Poleg tega navaja, da se je treba usmeriti na različne vidike preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja, da bi tako še povečali in po potrebi dopolnili zmogljivosti držav članic za boj proti terorizmu, pri čemer bi se bilo treba usmeriti zlasti na novačenje, financiranje, analizo tveganja, zaščito pomembne infrastrukture in obvladovanje posledic.

(7) Ta predlog predvideva inkriminacijo kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom, da bi tako prispeval k splošnejšemu političnemu cilju preprečevanja terorizma z zmanjšanjem razširjanja gradiv, ki bi lahko spodbudila posameznike k izvrševanju terorističnih napadov.

(8) Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 1624 (2005) poziva države članice, da sprejmejo ukrepe, ki so potrebni in ustrezni ter v skladu z njihovimi obveznostmi po mednarodnem pravu, da z zakonom prepovejo spodbujanje k terorističnemu dejanju ali dejanjem in da preprečijo takšno ravnanje. Poročilo generalnega sekretarja Združenih narodov „Združevanje proti terorizmu: priporočila za svetovno protiteroristično strategijo“ z dne 27. aprila 2006 razlaga zgoraj navedeno resolucijo kot podlago za inkriminacijo spodbujanja k terorističnim dejanjem in novačenja, tudi prek interneta. Strategija Združenih narodov za svetovno strategijo proti terorizmu (8. september 2006) navaja, da so države članice ZN odločene raziskati načine in sredstva za usklajevanje prizadevanj na mednarodni in regionalni ravni za boj proti terorizmu v vseh njegovih oblikah in pojavnih oblikah na internetu.

(9) Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju terorizma državam pogodbenicam te konvencije nalaga dolžnost, da inkriminirajo javno spodbujanje k terorističnemu kaznivemu dejanju ter novačenje in usposabljanje za teroristične dejavnosti, če so ta dejanja nezakonita in namerna.

(10) Opredelitev terorističnih kaznivih dejanj, vključno s kaznivimi dejanji, povezanimi s terorističnimi dejavnostmi, je treba dodatno približati v vseh državah članicah, tako da bo zajemala javno spodbujanje k terorističnemu kaznivemu dejanju, novačenje in usposabljanje za teroristične dejavnosti, če je to dejanje namerno.

(11) Treba je določiti kazni in sankcije za fizične in pravne osebe, ki so storile ali lahko storijo dejanja javnega spodbujanja k terorističnim kaznivim dejanjem, novačenja in usposabljanja za teroristične dejavnosti, če so ta dejanja storjena nezakonito in namerno. Takšne oblike ravnanja bi morale biti enako kaznive v vseh državah članicah, ne glede na to, ali so bila dejanja storjena prek interneta ali ne.

(12) Določiti je treba dodatna pravila glede pristojnosti za zagotovitev učinkovitega pregona javnega spodbujanja k terorističnim kaznivim dejanjem, novačenja in usposabljanja za teroristične dejavnosti, ko so ta dejanja usmerjena v storitev ali pomenijo storitev terorističnega kaznivega dejanja, ki je v pristojnosti države članice.

(13) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganega ukrepa, ki ga je tako in zaradi potrebe po vseevropskih usklajenih pravilih mogoče bolje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti. Ta okvirni sklep v skladu z načelom sorazmernosti ne presega tega, kar je potrebno za dosego ciljev.

(14) Unija spoštuje načela, ki jih priznava člen 6(2) Pogodbe o Evropski uniji in ki se odražajo v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti v poglavjih II in IV Listine. Ničesar v tem okvirnem sklepu ni mogoče razlagati, kot da je namenjeno zmanjšanju ali omejevanju temeljnih pravic ali svoboščin, kot so svoboda izražanja misli, zbiranja ali združevanja, pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, vključno s pravico do spoštovanja zaupnosti korespondence.

(15) Javno spodbujanje k terorističnim kaznivim dejanjem, novačenje in usposabljanje za teroristične dejavnosti so namerna kazniva dejanja. Zato ni mogoče ničesar v tem okvirnem sklepu razlagati, kot da je namenjeno zmanjšanju ali omejevanju razširjanja informacij za znanstvene, akademske ali poročevalske namene. Izražanje radikalnih, polemičnih ali spornih stališč v javnih razpravah o občutljivih političnih vprašanjih, vključno s terorizmom, ne sodi na področje uporabe tega okvirnega sklepa in zlasti ne v opredelitev javnega spodbujanja k terorističnim kaznivim dejanjem –

SPREJEL NASLEDNJI OKVIRNI SKLEP:

Člen 1

Okvirni sklep z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu se spremeni:

1. Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„ Člen 3 – Kazniva dejanja, povezana s terorističnimi dejavnostmi

1. Za namene tega okvirnega sklepa:

2. „javno spodbujanje k terorističnemu kaznivemu dejanju“ pomeni razširjanje, ali dajanje na voljo na kak drug način, sporočila javnosti z namenom spodbujanja h kateremu od dejanj, navedenih v členu 1(1)(a) do (h), pri čemer takšno ravnanje, naj se neposredno zavzema za teroristična kazniva dejanja ali ne, povzroča nevarnost za storitev enega ali več takšnih kaznivih dejanj.

3. „novačenje za teroristične dejavnosti“ pomeni nagovarjanje druge osebe, naj stori eno od dejanj, naštetih v členu 1(1) ali v členu 2(2).

4. „usposabljanje za terorizem“ pomeni zagotavljanje navodil glede izdelave ali uporabe razstreliv ali drugega orožja ali zdravju škodljive ali nevarne snovi oziroma glede drugih posebnih metod ali tehnik za namen storitve enega od dejanj, naštetih v členu 1(1), ob zavedanju, da so te veščine namenjene za uporabo za teroristične namene.

5. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da kazniva dejanja, povezana s terorizmom, vključujejo naslednja namerna dejanja:

6. javno spodbujanje k terorističnemu kaznivemu dejanju;

7. novačenje za teroristične dejavnosti;

8. usposabljanje za teroristične dejavnosti;

9. velike tatvine z namenom storitve enega od dejanj, naštetih v členu 1(1);

10. izsiljevanje z namenom storitve enega od dejanj, naštetih v členu 1(1);

11. izdelava lažnih upravnih dokumentov z namenom storitve od dejanj, naštetih v členu 1(1)(a) do (h) in členu 2(2)(b).

12. Da dejanje postane kaznivo, kot je določeno v odstavku 2, ni nujno, da se dejansko stori teroristično kaznivo dejanje.

2. V členu 4 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da postane poskus storitve kaznivega dejanja iz člena 1(1) in člena 3, z izjemo posedovanja iz člena 1(1)(f) in kaznivih dejanj iz člena 1(1)(i) in člena 3(2)(a) do (c), kazniv.“

3. Členu 9 se doda naslednji odstavek 1(a):

„1a Vsaka država članica uvede tudi svojo sodno pristojnost za kazniva dejanja iz člena 3(2)(a) do (c), kadar je bilo kaznivo dejanje namenjeno izvršitvi kaznivega dejanja iz člena 1 ali je privedlo do nje in za tako kaznivo dejanje velja sodna pristojnost države članice po katerem koli od meril, določenih v odstavku 1(a) do (e) tega člena.“

Člen 2

1. Države članice sprejmejo vse ukrepe, potrebne za uskladitev s tem okvirnim sklepom, do [31. decembra 2008].“

2. Države članice pošljejo Generalnemu sekretariatu Sveta in Komisiji do [31. decembra] besedila vseh določb, s katerimi se v njihovo nacionalno pravo prenašajo obveznosti, določene v tem okvirnem sklepu. Na podlagi poročila, izdelanega na podlagi teh podatkov, in poročila Komisije bo Svet do [31. decembra 2008] ocenil, ali so države članice sprejele vse potrebne ukrepe za uskladitev s tem okvirnim sklepom.“

Člen 3

Ta okvirni sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije .

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

[1] [...]

[2] [...]