52007PC0046

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 7.2.2007

COM(2007) 46 konč.

2007/0020 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1) OZADJE PREDLOGA

• Razlogi za predlog in njegovi cilji

Cilj tega predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu je vzpostavitev okvira za sistematično pripravo statističnih podatkov na teh dveh področjih v obliki minimalnega podatkovnega niza, ki jo izvede evropski statistični sistem, to so Eurostat, nacionalni statistični uradi in vsi drugi nacionalni organi, pristojni za zagotovitev uradnih statističnih podatkov na teh področjih. Zato se ta uredba osredotoča samo na statistične dejavnosti, uvedene na podlagi člena 285 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Njen cilj ni razvoj politike za področji javnega zdravja ter zdravja in varnosti pri delu, ki se izvajata v skladu s členoma 152 in 137 Pogodbe. Pripravo statističnih podatkov Skupnosti urejajo pravila iz Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997, kakor je spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta.

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000, ki institucijam in organom Skupnosti nalaga njeno uporabo, omogočata obdelavo osebnih zdravstvenih podatkov zaradi razlogov bistvenega javnega interesa ob zagotovitvi ustreznih zaščitnih ukrepov. Politični ukrepi in strategije na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni s področij javnega zdravja ter zdravja in varnosti pri delu pomenijo bistven javni interes in določbe uredb Sveta (ES) št. 322/97 in (Euratom, EGS) št. 1588/90 z dne 11. junija 1990 o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti (Eurostat) zagotavljajo ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo posameznikov pri pripravi statističnih podatkov Skupnosti o javnem zdravju ter zdravju in varnosti pri delu.

• Splošno ozadje

Metodološki razvoj za statistične dejavnosti Eurostata na področjih javnega zdravja ter zdravja in varnosti pri delu se je začel v prvi polovici devetdesetih let, prvo zbiranje podatkov se je začelo z referenčnima letoma 1993–1994. Izboljšave teh že vzpostavljenih zbirk podatkov v smislu trajnosti in kakovosti ter uspešno oblikovanje novih zbirk statističnih podatkov, za katere so bile razvite in se še razvijajo metodologije na obeh področjih, ustrezne evropske politike očitno potrebujejo. Dejansko Sklep št. 1786/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o sprejetju programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008), Resolucija Sveta št. 2002/C 161/01 z dne 3. junija 2002 o novi strategiji Skupnosti o zdravju in varnosti pri delu za obdobje 2002–2006 in Sporočilo Komisije z dne 20. aprila 2004 o „posodobitvi socialne zaščite za razvoj visokokakovostnega, dostopnega in trajnega sistema zdravstvenega varstva ter dolgotrajne oskrbe: podpora nacionalnim strategijam z uporabo ‚odprte metode koordinacije‘“ zahtevajo statistični informacijski sistem visokega standarda za oceno dosežkov politik ter razvoj in spremljanje nadaljnjih ukrepov na obeh področjih. To se bo nadaljevalo in razvijalo v okviru naslednjih programov in strategij.

Doslej so se zbirke statističnih podatkov sestavljale na podlagi „gentlemanskih dogovorov“ z državami članicami v okviru petletnih statističnih programov Skupnosti (trenutno Odločbe 2367/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o statističnem programu Skupnosti za obdobje od 2003 do 2007) in njihovih letnih delov. Posebno na področju statistike javnega zdravja se razvoj in izvedbe v treh sklopih (vzroki smrti, ankete o zdravstvenem varstvu in zdravju, invalidnost in obolevnost) usmerjajo in organizirajo v skladu s strukturo partnerstva med Eurostatom skupaj z vodilnimi državami (trenutno Združenim kraljestvom kot splošnim koordinatorjem in ustreznimi vodilnimi državami na posameznih področjih od Estonije, Luksemburga in Danske) ter državami članicami. V tem okviru je bilo opravljenega že veliko metodološkega dela, vključno s pripravo smernic, začelo pa se je oblikovanje zbirk podatkov.

Sedanje stanje pa zaznamujejo naslednje omejitve. Prvič, za že oblikovane zbirke podatkov je treba državam članicam zagotoviti trdno podlago za izvajanje, čeprav je bila v določenem obsegu že dosežena večja kakovost in primerljivost podatkov. Pravni okvir bi omogočil utrjevanje napredka za boljšo kakovost in primerljivost standardov pri vseh povezanih rutinskih zbirkah podatkov. To bo srednjeročno omogočilo večjo trajnost in stabilnost evropskih zahtev in zagotovilo jasne cilje v smislu standardov, ki jih je treba doseči za primerljivost na ravni EU. Poleg tega je velika večina novih držav članic izjavila, da se za oblikovanje zbirk popolnih statističnih podatkov pravnega reda Skupnosti in novih statističnih zbirk, ki bodo vzpostavljene v bližnji prihodnosti, brez evropskega pravnega okvira ne bodo mogle uskladiti z zahtevami EU na področjih statistike javnega zdravja ter zdravja in varnosti pri delu. Končno vse države članice potrebujejo jasnejšo opredelitev časovnega razporeda in mejnikov pri oblikovanju za uporabo novih statističnih orodij, ki se razvijajo, in ukrepov v pripravi za izboljšanje kakovosti. Predlagana uredba bo ustrezen okvir za določitev podrobnih načrtov na različnih področjih in v različnih sklopih statističnih podatkov o zdravju in varnosti.

Zato Komisija (Eurostat) meni, da je zdaj potrebna trdna podlaga z zagotovitvijo temeljnega pravnega akta na področjih statističnih podatkov javnega zdravja ter zdravja in varnosti pri delu. Področja, ki jih zajema predlog za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta, se nanašajo na stalne dejavnosti in razvoj, ki se izvajajo skupaj z državami članicami v ustreznih skupinah Eurostata ali, na področju javnega zdravja, Partnerstva o statistiki javnega zdravja. Glavni cilj je omogočiti usklajeno in trdno podlago za zbirke, ki so že oblikovane ali za katere se metodologija še trenutno razvija ali pa se njihovo oblikovanje še pripravlja.

• Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Na področju, na katero se nanaša predlog, ni obstoječih določb.

• Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

V programu ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008) je navedeno, da bo v sodelovanju z državami članicami razvit statistični del informacijskega sistema o javnem zdravju z obvezno uporabo statističnega programa Skupnosti za pospeševanje medsebojnega dopolnjevanja in preprečitev podvajanja. V spremenjenem predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja 2007–2013 (COM (2006) 234 konč.), je navedeno, da bo obstoječe delo pri razvoju sistema EU za nadzor zdravja razširjeno na obvezno uporabo statističnega programa Skupnosti. V okviru strategije Skupnosti o zdravju in varnosti pri delu za obdobje 2002–2006 se Komisija in države članice pozivajo, naj pospešijo svoje delo za uskladitev statističnih podatkov o nesrečah pri delu in poklicnih boleznih, tako da bodo na voljo primerljivi podatki, na podlagi katerih bo mogoče objektivno oceniti vpliv in učinkovitost ukrepov, sprejetih v okviru strategije Skupnosti.

2) POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

• Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

– Sestanki z ožjimi skupinami, ki so pristojne za usmeritev razvoja in izvajanja v vsakem od treh sklopov Partnerstva o statistiki javnega zdravja – prvo četrtletje 2005.

– Sestanki s tehničnimi skupinami Eurostata na področju statističnih podatkov glede zdravja in varnosti pri delu (ena skupina o nesrečah pri delu in druga o poklicnih boleznih) – februar in april 2005.

– Pisno posvetovanje vseh držav članic v okviru dveh delovnih skupin Eurostata o statističnih podatkih javnega zdravja ter zdravja in varnosti pri delu – od maja do septembra 2005.

– Sestanek direktorjev sektorjev za socialno statistiko iz nacionalnih statističnih uradov 28. in 29. septembra 2005.

– Sestanek Odbora za statistični program 29. in 30. novembra 2005.

Poleg tega so bile informacije zagotovljene za naslednje skupine:

– sestanke tehničnih skupin v vsakem od treh sklopov Partnerstva o statistiki javnega zdravja – od maja do septembra 2005.

– sestanek mreže pristojnih organov za sklop informacij o zdravju v okviru ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja 2003–2008, 5. in 6. julija 2005.

– delovno skupino Sveta o javnem zdravju – 7. novembra 2005.

– tristranski Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu – 25. novembra 2005.

– Odbor za zdravje na visoki ravni – 14. in 15. decembra 2005.

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

V okviru skupin Partnerstva o statistiki javnega zdravja so strokovnjaki podprli predlog in zagotovili podrobne pripombe za izboljšave tehnične vsebine, ki so bile upoštevane pri pripravi končnega osnutka. V okviru drugih sestankov in pisnega posvetovanja delovnih skupin Eurostata je večina držav članic tudi podprla predlog. Vendar pa je nekaj držav članic menilo, da je postopek gentlemanskega dogovora bolj prilagodljiv za to področje, nekaj drugih je zahtevalo osredotočanje na dogovor o minimalnem statističnem podatkovnem nizu na teh področjih (kar je bilo upoštevano pri pripravi končnega osnutka), preostale pa so zahtevale posvetovanje s skupinami na strani povpraševanja (pravzaprav je bila informacija zagotovljena različnim skupinam, vključno z delovno skupino Sveta za javno zdravje). Končno so države članice zahtevale, da se ocena učinka zagotovi, ko Komisija sprejme predlog; Eurostat pripravlja „analizo posledic“ predloga. Na koncu so bile upoštevane podrobne pripombe držav članic in služb Komisije.

• Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Zadevna strokovna področja in izvedenska mnenja

Za javno zdravje: Partnerstvo o statistiki javnega zdravja, splošni koordinator, vodilni na posameznih področjih in člani ožjih skupin.

Za zdravje in varnost pri delu: člani tehničnih skupin Eurostata za evropske statistike o nesrečah pri delu (ESAW) ter evropske statistike poklicnih bolezni (EODS).

Uporabljena metodologija

Razprava na sestankih.

Glavne organizacije/strokovnjaki, s katerimi so potekala posvetovanja

Za javno zdravje: Office for National statistics v Združenem kraljestvu, Inspection Générale de la Sécurité Sociale v Luksemburgu, Central Statistical Office na Irskem do junija 2005 in od takrat naprej Nacionalni statistični institut v Estoniji, Nacionalni institut za javno zdravje na Danskem.

Za zdravje in varnost pri delu: člani ustreznih tehničnih skupin (vse države članice).

Povzetek prejetih in uporabljenih nasvetov

Obstoj morebitnih resnih tveganj z nepovratnimi posledicami ni bil naveden.

Zagotovili so podporo pri pripravi osnutka več členov predloga in podrobne vsebine petih prilog.

Sredstva, uporabljena za javno objavo nasvetov strokovnjakov

Delovni dokumenti in zapisnik nadaljnjih sestankov, ki so na voljo na ustreznih spletnih straneh Eurostata Circa:

– direktorji sektorjev za socialno statistiko, 28. in 29. 9. 2005;

– delovna skupina Eurostata za statistične podatke javnega zdravja, 28. in 29. 11. 2005;

– tehnični skupini Eurostata za statistične podatke o nesrečah pri delu (25. 2. 2005) in poklicnih boleznih (26. 4. 2005) ter tudi delovna skupina Eurostata za zdravje in varnost pri delu (6. in 7. 10. 2005).

• Ocena učinka

Opravljena je bila „analiza posledic“ (ocena učinka na zakonodajo Skupnosti o statističnih podatkih). Tri obravnavane možnosti so:

– brez ukrepov, tj. nadaljnji razvoj statističnih podatkov na področju javnega zdravja ter zdravja in varnosti pri delu z uporabo „gentlemanskih dogovorov“ z državami članicami v okviru petletnih statističnih programov Skupnosti;

– razvoj in sprejetje različnih predlogov za uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) v zvezi s statističnimi podatki javnega zdravja ter zdravja in varnosti pri delu posebej ali vsakim področjem in s povezanimi statističnimi orodji posebej;

– razvoj in sprejetje sedanjega predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu.

3) PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

• Povzetek predlaganih ukrepov

Cilj predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) o statističnih podatkih v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu je vzpostavitev okvira za vse sedanje in predvidljive dejavnosti s področja statističnih podatkov javnega zdravja ter zdravja in varnosti pri delu, ki jih izvaja evropski statistični sistem. Predlagano je oblikovanje splošne uredbe, skupne za vsa zadevna področja. Razlog za to je zagotovitev globalnega in skladnega pristopa za odgovor na potrebe politike in za spodbujanje medsebojnega dopolnjevanja, saj so vprašanja glede zdravja pri delu in zunaj delovnega mesta ter njihovih različnih elementov med seboj povezana; po potrebi se lahko nekatere statistične zbirke koristno izvajajo na obeh področjih skupaj z uporabo skupnih orodij, kakor so ankete med prebivalstvom. Predlagana uredba določa splošna načela in opisuje glavno vsebino povezanih zbirk podatkov v prilogah I do V za 5 zadevnih področij, zlasti statističnih podatkov o zdravstvenem stanju in determinantah zdravja, zdravstvenem varstvu, vzrokih smrti, nesrečah pri delu in poklicnih boleznih ter drugih z delom povezanih zdravstvenih težavah in boleznih. Elementi glede statističnih metodologij in zbiranja podatkov bodo vzpostavljeni z izvedbenimi predpisi Komisije in podrobno opredeljeni v navodilih in smernicah.

• Pravna podlaga

Člen 285 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti je pravna podlaga za statistične podatke Skupnosti. Svet v skladu s postopkom soodločanja sprejme ukrepe za pripravo statističnih podatkov, kjer je to potrebno za izvajanje dejavnosti Skupnosti. Ta člen določa zahteve, ki se nanašajo na pripravo statističnih podatkov Skupnosti, in zahteva skladnost s standardi nepristranskosti, zanesljivosti, objektivnosti, znanstvene neodvisnosti, stroškovne učinkovitosti in zaupnosti statističnih podatkov. Iz tega člena izhaja, da so ukrepi za pripravo statističnih podatkov v izključni pristojnosti Skupnosti.

• Načelo subsidiarnosti

Ker ciljev predloženih ukrepov, tj. priprave statističnih podatkov Skupnosti o javnem zdravju ter zdravju in varnosti pri delu, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, se ti lahko zato laže dosežejo na ravni Skupnosti na podlagi pravnega akta Skupnosti, saj lahko samo Komisija usklajuje potrebno uskladitev statističnih informacij na ravni Skupnosti, medtem ko zbiranje podatkov in primerljivih statističnih podatkov o javnem zdravju ter zdravju in varnosti pri delu lahko organizirajo države članice, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe.

• Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov.

V okviru predlagane uredbe je treba v izvedbene ukrepe vključiti samo ukrepe, ki imajo pomemben vpliv na oblikovanje in kakovost zbirk statističnih podatkov, kakor so opredelitev spremenljivk, razčlenitev, datumov izvajanja in pogostosti itd. na prednostnih področjih ali delih področij, ki jih je treba izbrati z državami članicami. Lahko se vključijo tudi glavni elementi o virih, vendar bo za odločitve na nacionalni ravni zagotovljena visoka stopnja prožnosti. Podobno bodo odločitve bolj tehničnega ali zelo podrobnega značaja, kot so smernice, podrobne klasifikacije itd., sprejete in vključene samo v metodoloških priročnikih za zagotovitev prožnega in sorazmernega izvajanja v državah članicah.

Na področju anket bo na primer prihodnja evropska anketa o zdravju (European Health Interview Survey – EHIS) vsakih pet let hkrati opravljena v vseh državah članicah. Teme in razčlenitve, za katere so vprašanja sestavljena na ravni EU in prevedena v vse uradne jezike EU (da bi čim bolj preprečili morebitno jezikovno in kulturno pristranskost), bodo opredeljene v izvedbenem predpisu. Vendar pa bodo države članice imele na izbiro, ali sestaviti novo anketo ali vključiti vprašanja evropske ankete o zdravju v nacionalne ankete o zdravju ali ankete med prebivalstvom, ki se jim zdijo ustrezne.

Cilj Komisije (Eurostata) ni dodajanje novih splošnih zahtev že doseženim dogovorom, temveč podpreti izboljšave glede kakovosti, primerljivosti in pravočasnosti.

• Izbira instrumentov

Predlagani instrument: uredba

Druga sredstva ne bi bila primerna zaradi naslednjih razlogov.

Postopki gentlemanskega dogovora ne zagotavljajo zadostne primerljivosti, statističnega zajetja in pravočasnosti. Ne bodo zagotovili zadostnega pomena in sredstev za pripravo in oblikovanje zbirk statističnih podatkov o zdravju in varnosti. Še zlasti pa ne bo zagotovljeno financiranje. Zato je potreben evropski pravni okvir. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta je najbolj primeren pravni instrument za statistične ukrepe, ki zahtevajo podrobno in enotno uporabo v vsej Skupnosti.

4) PRORAČUNSKE POSLEDICE

Glavno financiranje ukrepov za statistične podatke na področjih javnega zdravja ter zdravja in varnosti pri delu bo krito iz statističnega programa Skupnosti za obdobje od 2003 do 2007 (Odločba 2367/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta) in prihodnjega statističnega programa Skupnosti za obdobje 2008 do 2012.

Dodatno financiranje bo zagotovljeno iz sredstev za delo, ki jih bosta dala na voljo Generalni direktorat za zdravje in varstvo potrošnikov in Generalni direktorat za zaposlovanje in socialne zadeve v okviru:

– drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja za obdobje 2007 do 2013 (COM (2006) 234 konč., spremenjeni predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta);

– programa Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost – PROGRESS (COM (2005) 536 konč., dopolnjen predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta).

5) DODATNE INFORMACIJE

• Evropski gospodarski prostor

Predlagani akt se nanaša na vprašanja EGP in ga je zato treba razširiti na Evropski gospodarski prostor.

• Podrobna obrazložitev predloga

Besedilo upošteva standardni obrazec akta za statistične predpise Evropskega parlamenta in Sveta.

2007/0020 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 285(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],

po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov,

po posvetovanju z Odborom za statistični program v skladu s členom 3(1) Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom[3],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[4],

ob upoštevanju naslednjega:

1. V Sklepu št. 1786/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o sprejetju programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008)[5] je navedeno, da bo v sodelovanju z državami članicami razvit statistični del informacijskega sistema o javnem zdravju z obvezno uporabo statističnega programa Skupnosti za pospeševanje medsebojnega dopolnjevanja in preprečitev podvajanja.

2. Informacije Skupnosti o javnem zdravju so bile pridobljene sistematično v okviru programov Skupnosti na področju javnega zdravja. Na podlagi tega dela je zdaj nastal seznam kazalnikov zdravja Evropske skupnosti (European Community Health Indicators – ECHI), ki zagotavlja pregled zdravstvenega stanja, determinant zdravja in zdravstvenih sistemov. Da bi zagotovili minimalni statistični podatkovni niz, potreben za izračun kazalnikov ECHI, morajo biti statistični podatki Skupnosti o zdravju, kadar je to ustrezno in mogoče, skladni z razvojem in dosežki, ki izvirajo iz ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja.

3. V Resoluciji Sveta št. 2002/C 161/01 z dne 3. junija 2002 o novi strategiji Skupnosti o zdravju in varnosti pri delu za obdobje 2002–2006[6] so bile Komisija in države članice pozvane, naj pospešijo svoje delo za uskladitev statističnih podatkov o nesrečah pri delu in poklicnih boleznih, tako da bodo na voljo primerljivi podatki, na podlagi katerih bo mogoče objektivno oceniti vpliv in učinkovitost ukrepov, sprejetih v okviru nove strategije Skupnosti. Poleg tega je bilo v Priporočilu Komisije C(2003) 3297 konč. z dne 19. septembra 2003 o evropskem seznamu poklicnih bolezni predlagano, da države članice svoje statistične podatke o poklicnih boleznih postopoma uskladijo z evropskim seznamom v skladu z delom pri usklajevanju evropskih statističnih podatkov o poklicnih boleznih.

4. Leta 2002 je Evropski svet v Barceloni prepoznal tri vodilna načela za reformo sistemov zdravstvenega varstva: dostopnost za vse, visokokakovostna oskrba in dolgoročna finančna vzdržnost. V Sporočilu Komisije[7] Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 20. aprila 2004 o „posodobitvi socialne zaščite za razvoj visokokakovostnega, dostopnega in trajnega sistema zdravstvenega varstva ter dolgotrajne oskrbe: podpora nacionalnim strategijam z uporabo ‚odprte metode koordinacije‘“ je bil predlagan začetek dela za opredelitev možnih kazalnikov za skupne cilje razvoja sistemov oskrbe na podlagi dejavnosti, sprejetih v okviru programa ukrepov Skupnosti glede zdravja, zdravstvenih statističnih podatkov Eurostata in sodelovanja z mednarodnimi organizacijami.

5. V Sklepu št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti[8] je vključen ukrep na področju okolja in zdravja ter kakovosti življenja kot ključne prednostne naloge in izražen poziv za opredelitev in razvoj kazalnikov zdravja in okolja. Poleg tega je v sklepih Sveta z dne 8. decembra 2003 zahtevano, da se kazalniki biotske raznovrstnosti in zdravja pod naslovom „okolje“ vključijo v podatkovno zbirko strukturnih kazalnikov, ki se uporabljajo za letno pomladansko poročilo Evropskemu svetu; kazalniki zdravja in varnosti pri delu so poleg tega vključeni v to podatkovno zbirko pod naslovom „zaposlovanje“. Niz kazalnikov trajnostnega razvoja, ki jih je sprejela Komisija leta 2005, zajema tudi temo o kazalnikih javnega zdravja.

6. Akcijski načrt za okolje in zdravje 2004–2010[9] priznava potrebo za izboljšanje kakovosti, primerljivosti in dostopnosti podatkov o zdravstvenem stanju za bolezni in motnje, povezane z okoljem, ob uporabi statističnega programa Skupnosti.

7. V Resoluciji Sveta št. 2003/C 175/01 z dne 15. julija 2003 o pospeševanju zaposlovanja in socialne integracije oseb s posebnimi potrebami[10] so bile države članice in Komisija pozvane k zbiranju statističnega gradiva o položaju invalidov, vključno z razvojem storitev in ugodnosti za to skupino. Poleg tega je Komisija v Sporočilu z dne 30. oktobra 2003 Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o enakih možnosti za invalide – Evropski akcijski načrt[11] sklenila razviti kazalnike okoliščin, ki so primerljivi v državah članicah, za oceno učinkovitosti politik o invalidih. V njem je navedeno, da je treba kar najbolje uporabiti vire in strukture evropskega statističnega sistema, zlasti z razvojem usklajenih anketnih modulov, za pridobivanje mednarodno primerljivih statističnih podatkov, potrebnih za spremljanje napredka.

8. Za zagotovitev ustreznosti in primerljivosti podatkov in za preprečevanje podvajanja dela je treba statistične dejavnosti Eurostata na področju javnega zdravja ter zdravja in varnosti pri delu izvajati v sodelovanju z Združenimi narodi in njihovimi posebnimi organizacijami, kakor sta Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in Mednarodna organizacija dela (ILO), ter Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), če je to primerno in mogoče. Skupaj z OECD in SZO se v zadnjem času izvaja zlasti skupno zbiranje statističnih podatkov o sistemih zdravstvenih obračunov.

9. Komisija (Eurostat) že redno zbira statistične podatke o javnem zdravju ter zdravju in varnosti pri delu od držav članic, ki takšne podatke predložijo prostovoljno. Poleg tega zbira podatke na navedenih področjih tudi na podlagi drugih virov. Te dejavnosti se izvajajo v tesnem sodelovanju z državami članicami. Zlasti na področju statističnih podatkov javnega zdravja se razvoj in izvajanje usmerjata in organizirata v skladu s strukturo partnerstva med Eurostatom in državami članicami. Vendar je še vedno potrebna večja natančnost in zanesljivost, skladnost in primerljivost, statistično zajetje, pravočasnost in točnost obstoječih zbirk statističnih podatkov, treba pa je tudi zagotoviti, da se za dosego minimalnega statističnega podatkovnega niza, ki je potreben na ravni Skupnosti na področjih javnega zdravja ter zdravja in varnosti pri delu, izvajajo nadaljnja zbiranja, dogovorjena in pripravljena z državami članicami.

10. Pripravo posebnih statističnih podatkov Skupnosti urejajo pravila, določena v Uredbi Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti[12].

11. Ta uredba zagotavlja popolno upoštevanje pravice do varstva osebnih podatkov, kakor je določeno v členu 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

12. Direktiva št. 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[13] ter Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[14] se uporabljata v smislu te uredbe. Statistične zahteve, ki izhajajo iz ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja, nacionalnih strategij za razvoj visokokakovostnega, dostopnega in trajnega sistema zdravstvenega varstva ter strategije Skupnosti o zdravju in varnosti pri delu, ter tudi zahteve v povezavi s strukturnimi kazalniki, kazalniki trajnostnega razvoja in kazalniki zdravja Evropske skupnosti ter drugimi vrstami kazalnikov, ki jih je treba razviti za namen spremljanja političnih ukrepov in strategij s področij javnega zdravja ter zdravja in varnosti pri delu na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni, pomenijo bistven javni interes.

13. Prenos zaupnih statističnih podatkov urejajo predpisi v Uredbi (ES) št. 322/97 in Uredbi Sveta (Euratom, EGS) št. 1588/90 z dne 11. junija 1990 o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti[15]. Ukrepi, ki se sprejmejo v skladu z navedenima uredbama, zagotavljajo fizično in logično zaščito zaupnih podatkov in zagotavljajo, da ne pride do nezakonitega razkritja statističnih podatkov ali njihove nestatistične rabe, ko se statistični podatki Skupnosti pridobivajo in razširjajo.

14. Pri pripravi in razširjanju statističnih podatkov Skupnosti v skladu s to uredbo morajo statistični organi Skupnosti in nacionalni statistični organi upoštevati načela, določena v Evropskem statističnem kodeksu ravnanja, ki ga je 24. februarja 2005 sprejel Odbor za statistični program in je v prilogi Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu ter je bil razglašen v Priporočilu Komisije z dne 25. maja 2005 o neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti statističnih organov držav članic in Skupnosti[16].

15. Ker ciljev te uredbe, in sicer vzpostavitve skupnega okvira za sistematično pripravo statističnih podatkov Skupnosti o javnem zdravju ter zdravju in varnosti pri delu, države članice ne morejo zadovoljivo uresničiti in jih je tako lažje uresničiti na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot to določa člen 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

16. Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta št. 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[17].

17. Predvsem bi Komisija morala imeti pooblastilo za določitev opredelitev, tem in razčlenitve (vključno s spremenljivkami in klasifikacijami), po potrebi virov in zagotavljanja podatkov in metapodatkov (vključno z referenčnimi obdobji, časovnimi presledki in roki) glede področij iz člena 2 in prilog 1 do 5 k tej uredbi. Ker je namen teh splošnih ukrepov spremeniti ali črtati nebistvene elemente te uredbe ali dopolniti to uredbo z dodatkom novih nebistvenih elementov, se ukrepi sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/EGS.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet

1. Ta uredba vzpostavlja skupni okvir za sistematično pripravo statističnih podatkov Skupnosti o javnem zdravju ter zdravju in varnosti pri delu.

2. Statistični podatki v obliki minimalnega podatkovnega niza vključujejo informacije, ki so potrebne za ukrepe Skupnosti na področju javnega zdravja, v podporo nacionalnim strategijam za razvoj visokokakovostnega, dostopnega in trajnega sistema zdravstvenega varstva ter za ukrepe Skupnosti na področju zdravja in varnosti pri delu.

3. Statistični podatki zagotovijo podatke za strukturne kazalnike, kazalnike trajnostnega razvoja in kazalnike zdravja Evropske skupnosti ter za druge vrste kazalnikov, ki jih je treba razviti za namen spremljanja ukrepov Skupnosti na področjih javnega zdravja ter zdravja in varnosti pri delu.

Člen 2

Področje uporabe

Države članice predložijo Komisiji (Eurostatu) statistične podatke o naslednjih področjih:

– zdravstvenem stanju in determinantah zdravja, kakor je opredeljeno v Prilogi I;

– zdravstvenem varstvu, kakor je opredeljeno v Prilogi II;

– vzrokih smrti, kakor je opredeljeno v Prilogi III;

– nesrečah pri delu, kakor je opredeljeno v Prilogi IV;

– poklicnih boleznih in drugih z delom povezanih zdravstvenih težavah in boleznih, kakor je opredeljeno v Prilogi V.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

(a) „Statistični podatki Skupnosti“ imajo pomen iz prve alinee člena 2 Uredbe (ES) št. 322/97;

(b) „priprava statističnih podatkov“ ima pomen iz druge alinee člena 2 Uredbe (ES) št. 322/97;

(c) „javno zdravje“ pomeni vse elemente, povezane z zdravjem evropskih državljanov in rezidentov, in sicer njihovim zdravstvenim stanjem, vključno z obolevnostjo in invalidnostjo, determinantami, ki vplivajo na zdravstveno stanje, potrebami zdravstvenega varstva, viri, namenjenimi zdravstvenemu varstvu, zagotavljanjem in dostopom do zdravstvenega varstva ter izdatki in financiranjem zdravstvenega varstva ter vzroki smrtnosti;

(d) „zdravje in varnost pri delu“ pomeni vse elemente, povezane s preventivo in varovanjem zdravja ter varnostjo delavcev Evropske unije pri delu v okviru njihovih sedanjih ali preteklih dejavnosti, zlasti nesreče pri delu, poklicne bolezni in druge z delom povezane zdravstvene težave in bolezni.

Člen 4

Viri

Države članice zberejo podatke v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu iz virov, ki bodo glede na področja in teme ter značilnosti nacionalnih sistemov zajemali:

(a) obstoječe ali načrtovane ankete v gospodinjstvih ali podobne ankete ali anketne module ali

(b) obstoječe ali načrtovane nacionalne upravne vire ali vire poročanja.

Člen 5

Metodologija, navodila in pilotne študije

1. Komisija (Eurostat) sestavi ali, odvisno od primera, izboljša ali posodobi navodila, smernice ali priporočila o okvirih, zasnovah in metodologijah glede statističnih podatkov Skupnosti, pripravljenih v skladu s to uredbo.

2. Pri razvoju iz odstavka 1 bodo uporabljeni izkušnje in strokovno znanje držav članic. Metode, uporabljene za oblikovanje zbirk podatkov, upoštevajo, tudi pri pripravljalnih dejavnostih, nacionalne značilnosti, zmogljivosti in obstoječe zbirke podatkov v okviru struktur sodelovanja z državami članicami, ki jih je vzpostavila Komisija (Eurostat). Upoštevajo se tudi metodologije za redno zbiranje podatkov, ki izhajajo iz projektov s statistično razsežnostjo, izvedenih v okviru programov Skupnosti, kakor so programi javnega zdravja ali raziskovalni programi.

3. Statistične metodologije in zbirke podatkov, ki jih je treba razviti za zbiranje statističnih podatkov o javnem zdravju ter zdravju in varnosti pri delu na ravni Skupnosti, upoštevajo potrebo po usklajevanju, kjer je to ustrezno, z dejavnostmi mednarodnih organizacij na tem področju za zagotovitev mednarodne primerljivosti statističnih podatkov in usklajenega zbiranja podatkov.

4. Kadarkoli se opredelijo nove zahteve glede podatkov ali nezadostna kakovost podatkov na področjih iz člena 2, Komisija (Eurostat) začne izvajati pilotne študije, ki jih države članice opravijo prostovoljno. Namen takih pilotnih študij je preveriti zasnove in metode ter oceniti izvedljivost povezanih zbirk podatkov, vključno s kakovostjo, primerljivostjo in stroškovno učinkovitostjo statističnih podatkov v skladu z načeli, določenimi z Evropskim statističnim kodeksom ravnanja. Pristopi, ki so uporabljeni v takih študijah, so dogovorjeni v okviru struktur sodelovanja z državami članicami.

Člen 6

Prenos, obdelava, širjenje in objavljanje podatkov

1. Države članice opravijo prenos mikropodatkov ali, odvisno od zadevnega področja in teme, zbirnih podatkov, vključno z zaupnimi podatki, kakor so opredeljeni v členu 13 Uredbe Sveta (ES) št. 322/97, ter metapodatkov, zahtevanih v tej uredbi in ukrepih za njeno izvajanje, Komisiji (Eurostatu) v skladu z veljavnimi določbami Skupnosti o prenosu zaupnih statističnih podatkov iz Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 in Uredbe Sveta (Euratom, EGS) št. 1588/90. Navedene določbe Skupnosti se uporabljajo pri obdelavi podatkov v Eurostatu, kadar se podatki štejejo za zaupne po opredelitvi iz člena 13 Uredbe Sveta (ES) št. 322/97.

2. Države članice posredujejo s to uredbo zahtevane podatke in metapodatke v elektronski obliki v skladu s standardom za izmenjavo podatkov, ki je bil dogovorjen med Komisijo in državami članicami. Podatki se zagotovijo v skladu z določenimi roki, v predvidenih časovnih presledkih in ob upoštevanju navedenih referenčnih obdobij iz prilog.

3. Komisija (Eurostat) sprejme potrebne ukrepe za izboljšanje širjenja, dostopnosti in dokumentiranja statističnih podatkov v skladu z načeli primerljivosti, zanesljivosti in zaupnosti statističnih podatkov, določenimi v Uredbi Sveta (ES) št. 322/97.

Člen 7

Merila in poročila o kakovosti

1. Komisija (Eurostat) oceni kakovost sporočenih podatkov.

2. Komisija (Eurostat) v tesnem sodelovanju z državami članicami razvije priporočene skupne standarde, načrtovane za zagotovitev kakovosti in primerljivosti zagotovljenih podatkov v skladu z načeli, določenimi z Evropskim statističnim kodeksom ravnanja. Ti standardi se objavijo v metodoloških navodilih ali smernicah.

3. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje najboljše možne kakovosti sporočenih podatkov.

4. Vsakih pet let države članice Komisiji (Eurostatu) predložijo dve poročili o kakovosti sporočenih podatkov in virov podatkov, pripravljeni v skladu s standardi iz odstavka 2. Prvo poročilo se nanaša na statistične podatke javnega zdravja in drugo na statistične podatke o zdravju in varnosti pri delu. Vsakih pet let Komisija (Eurostat) sestavi poročilo o primerljivosti razširjenih podatkov.

Člen 8

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 9(2). Ukrepi zajemajo področja iz člena 2:

– opredelitve,

– teme in razčlenitev, vključno s spremenljivkami in klasifikacijami,

– vire, kjer je to ustrezno,

– zagotavljanje podatkov in metapodatkov, vključno z referenčnimi obdobji, časovnimi presledki in roki.

Člen 9

Odbor

1. Komisiji pomaga Odbor za statistični program, ustanovljen s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom, v nadaljnjem besedilu „odbor“.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok, ki je predpisan v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je tri mesece.

Člen 10

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Področje: zdravstveno stanje in determinante zdravja

(a) Cilji

Cilj tega področja je pravočasna zagotovitev statističnih podatkov o zdravstvenem stanju in determinantah.

(b) Področje uporabe

To področje je sestavljeno predvsem na podlagi anket med prebivalstvom ali anketnih modulov o zdravju. Podatki iz registra ali drugih upravnih virov se lahko prav tako uporabijo, kadar zagotavljajo dodatno statistično zajetje in informacije, ali za nekatere posebne teme, kakor so obolevnost ali nesreče in poškodbe. Po potrebi se vključijo osebe, ki živijo v ustanovah, in otroci od 0 do 14 let starosti, kadar je to primerno na podlagi uspešno izvedenih predhodnih pilotnih študij.

(c) Referenčna obdobja, časovni presledki in roki za zagotavljanje podatkov

Statistični podatki se zagotovijo vsaj vsakih pet let; večja pogostost je lahko potrebna za nekatere zbirke posebnih podatkov, denimo glede obolevnosti ali nesreč in poškodb; prvo referenčno leto, časovni presledek in rok zagotavljanja podatkov za vsak vir in temo se opredelijo in določijo kot del izvedbenih ukrepov iz člena 8.

(d) Zajete teme

Minimalni podatkovni niz, ki ga je treba zagotoviti, vključuje naslednji seznam tem:

– zdravstveno stanje, vključno z zaznavanjem zdravja, telesnim in duševnim počutjem in invalidnostjo ter obolevnostjo,

– nesreče in poškodbe, vključno s tistimi, povezanimi z varstvom potrošnikov,

– življenjski slog in okoljski, socialni in poklicni dejavniki,

– dostopnost in uporaba zmogljivosti preventivne in kurativne zdravstvene oskrbe (anketa med prebivalstvom),

– osnovne demografske informacije in osnovne informacije o družbeno-ekonomskem položaju posameznikov.

Vseh tem ni treba zagotoviti ob vsaki predložitvi podatkov. Zahtevane spremenljivke, razčlenitve in mikropodatki izhajajo z zgornjega seznama.

Če so uporabljeni viri ankete, se razvoj instrumentov ankete o zdravju, načrtovanje priporočenih značilnosti, ocena kakovosti za pripravo ankete, za vzorec in za ponderiranje ter izvedba opravijo v skladu s smernicami, ki se določijo z državami članicami. Te specifikacije o zbranih podatkih in uporabljenih anketah se določijo v okviru ustreznih izvedbenih ukrepov in podrobno navedejo v navodilih in smernicah.

(e) Metapodatki

Ob predložitvi statističnih podatkov, zajetih na tem področju, države članice zagotovijo zahtevane metapodatke, ki jih je treba določiti kot del izvedbenih ukrepov (vključno z značilnostmi ankete), in informacije o vsaki nacionalni posebnosti, ki je bistvena za razlago in zbiranje primerljivih statističnih podatkov in kazalnikov.

PRILOGA II

Področje: zdravstveno varstvo

(a) Cilji

Cilj tega področja je pravočasna zagotovitev statističnih podatkov o zdravstvenem varstvu.

(b) Področje uporabe

To področje zajema skupek dejavnosti, ki jih izvajajo ustanove ali posamezniki, ki želijo z uporabo znanja in tehnologije na področju medicine, paramedicine in zdravstvene nege doseči cilj glede zdravja, ter s tem povezane upravne dejavnosti in dejavnosti upravljanja.

Podatki se zberejo večinoma iz upravnih virov.

(c) Referenčna obdobja, časovni presledki in roki za zagotavljanje podatkov

Statistični podatki se zagotavljajo letno; prvo referenčno leto, časovni presledek in rok zagotavljanja podatkov za vsak vir in temo se opredelijo in določijo kot del izvedbenih ukrepov iz člena 8.

(d) Zajete teme

Minimalni podatkovni niz, ki ga je treba zagotoviti, vključuje naslednji seznam tem:

– ustanove in viri zdravstvenega varstva,

– uporaba zdravstvenega varstva, posamezne in skupne storitve,

– izdatki in financiranje zdravstvenega varstva,

– in drugi elementi v podporo nacionalnim strategijam za razvoj visokokakovostnega, dostopnega in trajnega sistema zdravstvenega varstva ter dolgotrajne oskrbe.

Vseh tem ni treba zagotoviti ob vsaki predložitvi podatkov. Zahtevane spremenljivke in razčlenitve izhajajo z zgornjih seznamov. Podatkovni niz se določi na podlagi mednarodne klasifikacije zdravstvenih obračunov OECD in mednarodnega ožjega seznama za izdelavo preglednic obolevnosti v bolnišnicah (International Shortlist for Hospital Morbidity Tabulation) SZO. Te specifikacije se določijo v okviru ustreznih izvedbenih ukrepov in podrobno navedejo v navodilih in smernicah.

(e) Metapodatki

Ob predložitvi statističnih podatkov, zajetih na tem področju, države članice zagotovijo zahtevane metapodatke, ki jih je treba določiti kot del izvedbenih ukrepov (vključno z viri, opredelitvami in zbirkami), in informacije o vsaki nacionalni posebnosti, ki je bistvena za razlago in zbiranje primerljivih statističnih podatkov in kazalnikov.

PRILOGA III

Področje: vzroki smrti

a) Cilji

Cilj tega področja je pravočasna zagotovitev primerljivih statističnih podatkov o vzrokih smrti.

b) Področje uporabe

To področje zajema statistične podatke o vzrokih smrti, ki izvirajo iz nacionalnih mrliških listov ob upoštevanju priporočil SZO. Statistični podatki, ki jih je treba zbrati, se nanašajo na glavni vzrok, ki ga je SZO opredelila kot „bolezen ali poškodbo, ki je povzročila niz bolezenskih stanj, ki so neposredno privedla do smrti, ali okoliščine nesreče ali nasilja, ki so povzročile smrtno poškodbo“. Statistični podatki se zberejo za evropske rezidente in mrtvorojene.

c) Referenčna obdobja, časovni presledki in roki za zagotavljanje podatkov

Statistični podatki se zagotavljajo letno. Prvo referenčno leto se podrobno opredeli in določi kot del izvedbenih ukrepov iz člena 8. Podatki se predložijo najpozneje drugo leto po referenčnem letu. Začasni ali okvirni podatki se lahko zagotovijo prej. Pri nezgodah v zvezi z javnim zdravjem se lahko dodatno uvedejo posebne zbirke podatkov za vse smrti ali za posebne vzroke smrti.

d) Zajete teme

Minimalni podatkovni niz, ki ga je treba zagotoviti, vključuje naslednji seznam tem:

– podrobnosti v zvezi s pokojnikom,

– regijo,

– podrobnosti glede smrti, vključno z glavnim vzrokom smrti.

Zahtevane spremenljivke in razčlenitve izhajajo z zgornjega seznama. Podatkovni niz o vzrokih smrti se določi v okviru Mednarodne klasifikacije bolezni SZO in upošteva pravila Eurostata ter priporočila ZN in SZO za statistične podatke o prebivalstvu. Te specifikacije se določijo v okviru ustreznih izvedbenih ukrepov in podrobno navedejo v navodilih in smernicah.

e) Metapodatki

Ob predložitvi statističnih podatkov, zajetih na tem področju, države članice zagotovijo zahtevane metapodatke, ki jih je treba določiti kot del izvedbenih ukrepov, in informacije o vsaki nacionalni posebnosti, ki je bistvena za razlago in zbiranje primerljivih statističnih podatkov in kazalnikov.

PRILOGA IV

Področje: nesreče pri delu

a) Cilji

Cilj tega področja je pravočasna zagotovitev statističnih podatkov o nesrečah pri delu.

b) Področje uporabe

Nesreča pri delu je opredeljena kot „ločen pojav med delom, ki povzroči telesno ali duševno škodo“. Podatki se zberejo za vse zaposlene za smrtne nesreče pri delu in nesreče pri delu, ki so vzrok za več kot 3-dnevno odsotnost z dela, z uporabo upravnih virov, ki so dopolnjeni z ustreznimi dodatnimi viri. Omejen podsklop osnovnih podatkov o nesrečah z manj kot 4-dnevno odsotnostjo z dela, kadar so ti na voljo, se lahko zbere v okviru sodelovanja z ILO.

c) Referenčna obdobja, časovni presledki in roki za zagotavljanje podatkov

Statistični podatki se zagotavljajo letno. Prvo referenčno leto se podrobno opredeli in določi kot del izvedbenih ukrepov iz člena 8. Podatki se predložijo najpozneje junija drugo leto po referenčnem letu. Začasni podatki se lahko predložijo prej.

d) Zajete teme

Minimalni niz mikropodatkov, ki ga je treba zagotoviti, vključuje naslednji seznam tem:

– podrobnosti v zvezi s poškodovano osebo in poškodbo,

– značilnosti podjetja in delovnega mesta,

– značilnosti delovnega okolja,

– značilnosti nesreče, vključno z zaporedjem dogodkov, ki označujejo vzroke in okoliščine nesreče.

Zahtevane spremenljivke in razčlenitve ter z njimi povezane možnosti in ponderiranje vzorcev izhajajo z zgornjega seznama v okviru metodologije evropske statistike o nesrečah pri delu (ESAW). Določijo se v okviru ustreznih izvedbenih ukrepov in podrobno navedejo v navodilih in smernicah.

e) Metapodatki

Ob predložitvi statističnih podatkov, zajetih na tem področju, države članice zagotovijo zahtevane metapodatke glede populacije, ki jo zajemajo ti statistični podatki, stopnjo pridobljenih izjav v zvezi z nesrečami pri delu, opredeljenih v točki b), in po potrebi značilnosti vzorca ter informacije o kateri koli nacionalni posebnosti, ki je bistvena za razlago in zbiranje primerljivih statističnih podatkov ter kazalnikov.

PRILOGA V

Področje: poklicne bolezni in druge z delom povezane zdravstvene težave in bolezni

a) Cilji

Cilj tega področja je pravočasna zagotovitev statističnih podatkov o ugotovljenih primerih poklicne bolezni ali drugih z delom povezanih zdravstvenih težav in bolezni.

b) Področje uporabe

Primer poklicne bolezni je opredeljen kot primer, ki ga ugotovijo nacionalni organi, pristojni za ugotavljanje poklicnih bolezni. Podatki se zberejo za primer poklicnih bolezni in smrti zaradi poklicne bolezni. Primer z delom povezane zdravstvene težave in bolezni se ne nanaša nujno na priznanje organa, s tem povezani podatki pa se večinoma zbirajo iz anket med prebivalstvom.

c) Referenčna obdobja, časovni presledki in roki za zagotavljanje podatkov

Za poklicne bolezni se statistični podatki zagotavljajo letno in se predložijo najpozneje v prvem četrtletju drugega leta po referenčnem letu. Referenčna obdobja, časovni presledki in roki zagotovitve drugih zbirk podatkov se podrobno opredelijo in določijo z državami članicami.

d) Zajete teme

Minimalni podatkovni niz, ki ga je treba zagotoviti, vključuje naslednji seznam tem:

– podrobnosti v zvezi s pokojniki in boleznijo ali z boleznijo povezanimi težavami,

– značilnosti podjetja in delovnega mesta,

– značilnosti povzročitelja ali dejavnika.

Vseh tem ni treba zagotoviti ob vsaki predložitvi podatkov. Zahtevane spremenljivke in razčlenitve izhajajo z zgornjega seznama in jih določijo države članice.

e) Metapodatki

Ob predložitvi statističnih podatkov, zajetih na tem področju, države članice zagotovijo zahtevane metapodatke glede populacije, ki jo statistični podatki zajemajo, in informacije o vsaki nacionalni posebnosti, ki je bistvena za razlago in zbiranje primerljivih statističnih podatkov in kazalnikov.

([1]) UL C […], […], str. […].

([2]) UL C […], […], str. […].

([3]) UL L 181, 28.6.1989, str. 47.

([4]) UL C […], […], str. […].

([5]) UL L 271, 9.10.2002, str. 1.

([6]) UL C 161, 5.7.2002, str. 1.

([7]) COM(2004) 304 konč.

([8]) UL L 242, 10.9.2002, str. 1.

([9]) COM(2004) 416 konč.

([10]) UL C 175, 24.7.2003, str. 1.

([11]) COM(2003) 650 konč.

([12]) UL L 52, 22.2.1997, str. 61. Uredba, kakor je spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

([13]) UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

([14]) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

([15]) UL L 151, 15.6.1990, str.1. Uredba, kakor je spremenjena z Uredbo (ES) št. 322/97.

([16]) COM(2005) 217 konč. in Priporočilo Komisije o neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti statističnih organov držav članic in Skupnosti.

([17]) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.