52007IP0097

P6_TA(2007)0097

Prihodnost Kosova in vloga EU

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. marca 2007 o prihodnosti Kosova in vlogi EU (2006/2267(INI))

Evropski parlament,

- ob upoštevanju resolucije št. 1244 Varnostnega sveta Združenih narodov z dne 10. junija 1999,

- ob upoštevanju poročila o celovitem pregledu izvajanja standardov, ki ga je odposlanec generalnega sekretarja Združenih narodov za pregled standardov predložil Varnostnemu svetu ZN dne 7. oktobra 2005,

- ob upoštevanju sklepa Varnostnega sveta ZN v izjavi njegovega predsednika z dne 24. oktobra 2005 o podpori predlogu generalnega sekretarja za začetek pogovorov o statusu Kosova,

- ob upoštevanju, da je bil dne 14. novembra 2005 Martti Ahtisaari imenovan za posebnega odposlanca generalnega sekretarja Združenih narodov za proces določanja prihodnjega statusa Kosova,

- ob upoštevanju izjave kontaktne skupine (Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Italija, Združene države in Rusija) z dne 31. januarja 2006, v katerih je poudarila posebno naravo kosovskega vprašanja - kot se ugotavlja v tej izjavi, so ga oblikovali razpad Jugoslavije in spori, ki so iz tega nastali, etnično čiščenje in dogodki leta 1999 ter dolgo obdobje mednarodnega upravljanja v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN 1224 (1999) - in pozvala, da se s pogajanji kmalu doseže dogovor o tem vprašanju, kar šteje za najboljšo usmeritev,

- ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 14. in 15. decembra 2006, v katerih je ta izrazil popolno podporo prizadevanjem Marttija Ahtisaarija za rešitev vprašanja o statusu Kosova in potrdil pripravljenost Unije, da igra pomembno vlogo pri izvajanju prihodnjega dogovora o statusu,

- ob upoštevanju končnega poročila posebnega odposlanca za prihodnji status Kosova in celovitega predloga dogovora o statusa Kosova z dne 26. marca 2007,

- ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

- ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A6-0067/2007),

A. ker vodilna načela za dogovor o statusu Kosova, ki jih je kontaktna skupina sprejela dne 7. oktobra 2005, poudarjajo, da bi morala biti mednarodna prednostna naloga doseči dogovor s pogajanji ter da pogajalskega procesa, ko se je ta že začel, ni mogoče ustaviti in ga je treba pripeljati do konca; ker ta načela jasno določajo, da ne more biti mogoča ponovna vzpostavitev razmer iz časa pred marcem 1999 oziroma da ne more priti do kakršne koli delitve Kosova ali njegove združitve s katero koli drugo državo ali delom države,

B. ker je bilo prebivalstvo Kosova v devetdesetih letih žrtev sistematičnega nasilja in represije, ki se je leta 1999 stopnjevalo v množični izgon civilnega prebivalstva, zaradi česar se je Varnostni svet ZN neposredno po akciji Nata odločil za posredovanje in je na ozemlju uvedel mednaroden civilen in varnosten nadzor; ker je s tem nastal položaj, ki se v mednarodnem pravu doslej še ni pojavil,

C. ker dogodki iz marca 2004, ki jih je treba obsoditi, dokazujejo, da na Kosovu še naprej ostaja napetost med albansko in srbsko skupnostjo ter da je treba najti rešitev, ki zagotavlja pravice za obe narodnosti in druge etnične skupine, v skladu z objavami Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Sveta Evrope in drugih organizacij, ki imajo pristojnosti na področju varstva manjšin,

D. ker bo določitev prihodnjega statusa Kosova prispevala k njegovemu gospodarskemu razvoju, nastanku zrelega političnega razreda in razvoju strpne, nesegregacijske družbe v pokrajini,

E. ker navkljub številnim krogom pogajanj na žalost ni bilo mogoče doseči nobenega dogovora, sprejemljivega za obe strani, ter ob upoštevanju dejstva, da je posebni odposlanec ZN kontaktni skupini in generalnemu sekretarju ZN predstavil predloge za dogovor,

F. ker na končni dogovor ne smejo vplivati grožnje z radikalizacijo na Kosovu ali v Srbiji, ampak mora biti ta dosežen z rešitvijo, pri kateri se upoštevajo interesi vseh vpletenih strani,

G. ker bi nadaljnja zamuda pri določanju statusa Kosova lahko negativno vpliva na že tako krhke in napete razmere,

H. ker so dogodki iz leta 1999, dolgotrajna prehodna mednarodna uprava ter nastanek in postopna utrditev začasnih institucij kosovske samouprave povzročili izjemen položaj, zaradi katerih ponovna priključitev Kosova Srbiji ni realistična,

I. ker je treba odnose med Kosovom in Srbijo, zaradi tesnih kulturnih, verskih in gospodarskih vezi, dodatno razvijati v duhu partnerstva in dobrih sosedskih odnosov v korist vsega prebivalstva Kosova in Srbije,

J. ker bo na Kosovu v bližnji prihodnosti še vedno potrebna navzočnost mednarodne skupnosti zaradi pomanjkanja zaupanja med različnimi etničnimi skupinami, še vedno negotovega položaja ter potrebe po nadaljnjem razvoju in utrditvi večetničnih ustanov,

K. ker bi morala mednarodna skupnost nadaljevati z vlaganjem v vzgojo, zlasti glede na težke izzive, s katerimi se bo morala spopasti mlajša generacija na Kosovu,

L. ker mora Evropska unija zaradi strateškega položaja Kosova igrati osrednjo vlogo pri spremljanju, zagotavljanju in spodbujanju izvajanja dogovora o statusu Kosova ter prav tako pomagati pri oblikovanju in utrditvi njegovih demokratičnih institucij, Parlament pa mora opravljati nalogo nadzora,

M. ker mora biti prispevek EU pogojen s tem, da so v dogovoru izpolnjene določene minimalne zahteve,

N. ker mora biti dogovor o končnem statusu Kosova skladen z EU, torej bi moral poskrbeti za ustavni okvir, ki je v skladu z evropsko perspektivo Kosova, in omogočiti Uniji uporabo vseh instrumentov, ki jih ima na voljo,

1. podpira proces za določitev končnega statusa Kosova pod vodstvom ZN in prizadevanja za vzpostavitev okvira, ki bo sposoben preživeti in bo zagotavljal stabilnost in zaščito za vse skupnosti na Kosovu ter dolgoročen samozadosten gospodarski in družbeni razvoj; podpira celovit predlog dogovora o statusu Kosova, ki ga je pripravil Martti Ahtisaari, in meni, da je suverenost pod nadzorom mednarodne skupnosti najboljša možnost za uresničitev teh ciljev; na tej osnovi pričakuje, da bo Varnostni svet ZN hitro sprejel novo resolucijo, ki bo nadomestila resolucijo 1244 (1999);

2. meni, da je dogovor o Kosovu lahko trajen le, če:

- zagotavlja Kosovu dostop do mednarodnih finančnih organizacij ter mu s tem omogoča začetek gospodarskega okrevanja in oblikovanje pogojev za ustvarjanje delovnih mest;

- predvideva mednarodno prisotnost, da bi se ohranil večetnični značaj Kosova in zaščitili interesi in varnost srbskega in romskega prebivalstva ter drugih etničnih skupin;

- poskrbi za mednarodno podporo, da se zagotovi razvoj učinkovitih in samostojnih institucij za celotno prebivalstvo Kosova, ki bodo delovale v skladu s pravno državo in osnovnimi načeli demokracije;

- omogoča Kosovu uresničitev njegove želje po vključitvi v Evropo, kar bo sčasoma pripeljalo do odnosov medsebojne soodvisnosti z njegovimi sosedi;

3. meni, da mora biti vsak dogovor o prihodnjem statusu Kosova v skladu z mednarodnim pravom;

4. izraža upanje, da bo v Srbiji kmalu mogoče oblikovati močno in Evropi jasno naklonjeno vlado, ki se bo resno in pozitivno vključila v iskanje rešitve za vprašanje statusa Kosova; poudarja, da je takšna vlada potrebna tudi za popolno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) ter bo pod temi pogoji omogočila ponoven začetek pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu med Srbijo in Evropsko unijo ter njegovo dokončno sklenitev;

5. meni, da bi moral končni dogovor med drugim zajemati naslednje vidike:

- jasno opredelitev vloge in pristojnosti mednarodne civilne in varnostne navzočnosti;

- jasne določbe o decentralizaciji, ki zagotavljajo precejšnjo avtonomijo na ključnih področjih, kot so izobraževanje, zdravstvo in lokalni varnostni organi, ter v primeru srbskih občin omogočajo neposredne vendar pregledne stike z oblastmi v Beogradu; takšne določbe morajo biti finančno vzdržljive in ne smejo spodkopati proračunskih, izvršilnih in zakonodajnih pristojnosti enotnega Kosova;

- popolno spoštovanje človekovih pravic, vključno z dolžnostjo zagotavljanja ustavnega jamstva za glavne interese manjšin in beguncev ter ustreznih mehanizmov za zaščito teh interesov;

- zaščito vseh kulturnih in verskih krajev;

- določbe o oblikovanju lahko oboroženih večetničnih notranjih kosovskih varnostnih sil z omejenim obsegom, zmogljivostmi in nalogami ter pod strogim nadzorom mednarodnih sil pod vodstvom Nata na Kosovu (KFOR);

- mednarodna jamstva vseh sosednjih držav za ozemeljsko celovitost;

6. poudarja, da rešitev na Kosovu ne bo postavila precedensa v mednarodnem pravu, saj je Kosovo pod upravo ZN od leta 1999 in resolucija Varnostnega sveta ZN 1244 (1999) že vsebuje določbe o potrebi po rešitvi vprašanja končnega statusa Kosova; zato sklepa, da okoliščine, povezane s Kosovom, niso nikakor primerljive z razmerami v drugih konfliktnih regijah, ki niso pod upravo ZN;

7. poudarja, da mora dogovor o prihodnosti Kosova vključevati tudi posebno institucionalno ureditev za Kosovsko Mitrovico, ki v polni meri jamči za pravice in varnost srbske skupnosti, ne da spodkopava enotnost Kosova; meni, da bi morala biti takšna ureditev pod neposrednim nadzorom mednarodne skupnosti in bi se bilo treba o njej posvetovati z Beogradom; vendar opozarja Srbijo, da je njena vloga na Kosovu povezana z njenim sodelovanjem pri izvajanju končnega dogovora o statusu;

8. zato pozdravlja dejstvo, da Ahtisaarijev predlog načrtuje široko avtonomijo za srbsko in druge skupnosti, vključno z občutno stopnjo občinske avtonomije, v skladu z evropskimi načeli subsidiarnosti in samouprave;

9. meni, da bi morala mednarodna skupnost svojo prisotnost na Kosovu naravnati, kolikor je mogoče, podpori lokalnim oblastem pri:

- izvajanju določil iz dogovora;

- razvijanju avtonomnih institucionalnih, upravnih, sodnih in policijskih zmogljivosti, pri katerih so etnične skupnosti uravnoteženo zastopane;

- doseganju napredka pri izpolnjevanju standardov ZN ter stabilizacijskih in pridružitvenih meril EU;

10. zato meni, da mednarodna misija na Kosovu, ki bi sicer morala biti dovolj številčna za ustrezno izpolnjevanje svojih nalog, ne bi smela privesti do oblikovanje vzporedne uprave ali podvajati obstoječo upravo pod vodstvom Združenih narodov;

11. poudarja, da mora imeti mednarodna skupnost neposredne pristojnosti za izboljšave in v omejenih primerih tudi za zamenjave na ključnih področjih, kot so:

- zaščita bistvenih interesov manjšin;

- zaščita občutljivih krajev;

- varnost;

- sodstvo in širše pravna država, še zlasti v boju proti organiziranemu kriminalu;

12. poudarja, da so potrebna dodatna prizadevanja za podporo nadaljnjemu vračanju beguncev in razseljenih oseb povsod na Kosovu; poudarja, da so možnosti za delo osrednjega pomena za trajnostno vračanje in da mora trajnostni gospodarski razvoj sedaj postati prednostna naloga; poudarja, da je treba nesrbskim in nealbanskim beguncem, kot so Romi in Aškali, posvetiti posebno pozornost, vključno z notranje razseljenimi osebami romske narodnosti, ki živijo v taboriščih v Kosovski Mitrovici;

13. podpira potrebo po vključujočem in pravičnem vzgojno-izobraževalnem sistemu, ki bo romskim in aškalskim učencem zagotavljal del izobraževanja v romskem jeziku in tako gojil identiteto in kulturo teh manjšinskih skupnosti;

14. poudarja pomembno vlogo, ki jo mora odigrati Varnostni svet ZN pri sprejetju končne odločitve o prihodnjem statusu Kosova; poziva Evropsko unijo in njene države članice, zlasti tiste, ki so tudi članice Varnostnega sveta Združenih narodov, naj popolnoma in dejavno podprejo takšno rešitev za prihodnji status Kosova, ki bo sposobna preživeti;

15. meni, da je sprejetje nove resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov tudi bistveno za prihodnje obveznosti EU na Kosovu in da brez takšne resolucije ne bi smeli načrtovati nikakršne okrepljene prisotnosti EU;

16. je prepričan, da bi morala imeti Evropska unija, zaradi svoje osrednje vloge pri izvajanju dogovora, odločilno besedo pri določitvi dokončnih pogojev iz tega dogovora;

17. je prepričan, da bi morale države članice poskušati doseči enotno stališče glede vprašanja Kosova, zato poziva Svet, naj si prizadeva sprejeti skupno stališče o vprašanju statusa, v katerem določi minimalne zahteve glede trajnostne rešitve za Kosovo, ki bi bila v skladu z EU;

18. opozarja, da bi v skladu s členom 19 Pogodbe o Evropski uniji od držav članic, ki so zastopane v Varnostnem svetu Združenih narodov, pričakovali, da bodo zagovarjale skupno stališče in da bodo Svet EU redno obveščale o poteku pogajanj; poziva tudi k rednemu obveščanju Parlamenta;

19. poziva države članice EU, ki so članice kontaktne skupine, naj izmenjajo svoje informacije s Svetom in vsemi drugimi državami članicami ter izboljšajo usklajevanje in sodelovanje z njimi, saj bo EU kot celota nosila mednarodno odgovornost in finančno breme končnega dogovora;

20. poziva države članice v Varnostnem svetu Združenih narodov, še zlasti njegove stalne članice, naj igrajo konstruktivno vlogo, naj si prizadevajo zagotoviti, da bosta obe vpleteni strani delovali prožno, ter naj v skladu s predlogi posebnega odposlanca sprejmejo nedvoumno in trajno rešitev za Kosovo, s čim večjim soglasjem obeh strani;

21. je pripravljen zagotoviti dodatna sredstva, potrebna za financiranje prihodnje prisotnosti EU na Kosovu, da bi se izvajal dogovor o njegovem končnem statusu in podprle njegove možnosti za članstvo v EU, pod pogojem, da:

- končni dogovor o statusu, ki ga podpre Varnostni svet ZN, ustrezno upošteva skupno stališče Unije;

- pride do ustreznih predhodnih posvetovanj o obsegu, ciljih, sredstvih in načinih te misije, tako da bo Parlament lahko prepričan, da so sredstva sorazmerna z nalogami;

- bodo dodatna finančna sredstva zagotovljena v skladu s pogoji iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju [1]; ter

- se pravočasno skliče mednarodna donatorska konferenca;

22. podpira oblikovanje misije evropske varnostne in obrambne politike na Kosovu, ki bo na področju pravne države prispevala k izvajanju dogovora o statusu; meni, da bi morala imeti misija evropske varnostne in obrambne politike na voljo vsa potrebna sredstva, da zagotovi izvajanje svojega mandata in prevzame težko odgovornost, ki ji bo zaupana;

23. opozarja na zavezo, ki jo je v imenu Sveta sprejelo finsko predsedstvo, v zvezi s sprejetjem proračuna za leto 2007, da se Parlamentu med načrtovanjem misije posredujejo natančne informacije o obsegu, ciljih in verjetnih finančnih posledicah morebitne prihodnje operacije;

24. poudarja, da Evropsko unijo na Kosovu predstavljajo tako urad za zvezo Komisije kot tudi organi pod vodstvom generalnega sekretarja/visokega predstavnika Sveta; poziva Svet, naj dodatno preuči vprašanje, ali je mogoče dodatno racionalizirati in poenostaviti organizacijo njegove prisotnosti na Kosovu;

25. izraža zaskrbljenost nad tem, kako se bo izvedel prehod od misije Združenih narodov o začasni upravi na Kosovu (UNMIK) do novega mednarodnega civilnega urada; opozarja, da bi moral UNMIK ostati na Kosovu, dokler se novi urad ne organizira in začne v celoti delovati; poziva ZN in EU, naj zagotovita sredstva, da bi preprečili nadaljnjo izgubo mednarodnega znanja in izkušenj na ključnih upravnih področjih, še posebej v luči dejstva, da bodo začasne institucije kosovske samouprave potrebovale čas in pomoč, do bodo od UNMIK prevzemale določene zakonodajne in izvršilne pristojnosti;

26. poziva OVSE, naj tudi po dogovoru o statusu igra pomembno vlogo na Kosovu, zlasti v zvezi z nadziranjem in preverjanjem volilnih postopkov; v zvezi s tem poziva tako Svet kot OVSE, naj okrepita sodelovanje na področju pravne države, z jasno delitvijo nalog v zvezi z misijo evropske varnostne in obrambne politike;

27. izraža svojo podporo poudarku, ki ga EU daje sodstvu in pravni državi v fazi po dogovoru, pri čemer poudarja, da bo potreben nemoten prenos pristojnosti; poziva k jasni in pregledni razdelitvi nalog in pristojnosti med domačimi sodišči in sodnimi oblastmi na Kosovu ter predvideno misijo EU na področju javnega reda in miru; zahteva popolno odgovornost in spoštovanje pravne države v zvezi s pridržanji in drugimi ukrepi KFOR;

28. kosovske oblasti opozarja, da mednarodna skupnost od njih pričakuje:

- da bodo osredotočile svoja prizadevanja v razvoj institucionalnih in upravnih zmogljivosti, potrebnih za dokončen prevzem nalog, ki jih je doslej opravljala UNMIK;

- da bodo pripravile kosovsko zasnovo državljanstva, ki bo izrecno temeljilo na večjezičnem in večetničnem značaju regije, in ki bo hkrati določalo vse potrebno za različne etnične skupnosti, ki sestavljajo prebivalstvo Kosova;

- da si bodo resno in tvorno prizadevale za oblikovanje strpne države in družbe različnih etničnih skupin, kultur in ver, ki spoštuje pravice vseh etničnih skupin;

29. v zvezi s tem poudarja, da bo mednarodna skupnost na Kosovu ostala navzoča, dokler zgoraj omenjeni cilji ne bodo resnično prevzeti in izpolnjeni;

30. je zelo zaskrbljen zaradi nedavnih nasilnih demonstracij na Kosovu, ki resno ogrožajo nemoteno nadaljevanje procesa iskanja mirne rešitve za prihodnji status Kosova; poziva obe strani, naj se v največji možni meri zadržita in omogočita miren zaključek procesa določanja statusa;

31. nadalje opozarja oblasti na Kosovu, da bodo prebivalci Kosova po dokončni rešitvi vprašanja njegovega statusa od svojih oblasti pričakovali reševanje problemov, ki zadevajo njihovo vsakdanje življenje, na primer v zvezi z varnostjo, gospodarskim razvojem, korupcijo in organiziranim kriminalom, zaposlovanjem, ustreznimi javnimi storitvami in enakostjo vseh pred zakonom;

32. poziva EU in kosovske oblasti, naj sodelujejo pri oblikovanju pogojev za boljšo gospodarsko rast v korist vseh etničnih skupnosti na Kosovu; ponovno poudarja potrebo po oblikovanju splošnega in realističnega dolgoročnega načrta za gospodarski razvoj, pa tudi po popolnem upoštevanju temeljnih načel pravne države in po natančni protikorupcijski strategiji, ki bo imela na voljo ustrezna sredstva;

33. poudarja, da je treba bolj podpirati razvoj malih in srednjih podjetij (MSP) na podlagi Evropske listine o malih podjetjih, ki jo je Kosovo potrdilo; poziva Komisijo, naj zagotovi dostop do strukturnih skladov EU, izboljša financiranje projektov, povezanih s MSP, ter vzpostavi institucionalni okvir za pospeševanje sodelovanja med Skupnostjo in zasebnim sektorjem na Kosovu;

34. poziva voditelje srbske skupnosti na Kosovu, naj priznajo, da bo interesom skupnosti bolje zadoščeno v demokratičnem, decentraliziranem in gospodarsko uspešnem Kosovu, ter naj sodelujejo v procesu po sklenitvi dogovora, da bi zagotovili celovito izvajanje tistih določb sporazuma, ki so v njihovem neposrednem interesu;

35. poziva vlado Srbije, naj prizna, da je prihodnost v razvoju tesnih in preglednih vezi s Kosovom v okvirih poglobljenega regijskega povezovanja in skupne perspektive članstva v EU v prihodnosti;

36. poudarja, da je rešitev vprašanja o prihodnjem statusu Kosova na temelju zadnjih predlogov Marttija Ahtisaarija bistvenega pomena za stabilnost in nadaljnji razvoj celotne regije; v zvezi s tem poziva vlade vseh sosednjih držav, naj pozitivno prispevajo k temu procesu in spoštujejo obstoječe državne meje; poleg tega podpira stališče, da je rešitev prihodnjega statusa Kosova dolgoročno tudi v dejstvu, da bosta tako Srbija kot Kosovo postala del EU, skupaj z njunimi sosedami, saj je prihodnost zahodnega Balkana v Evropski uniji;

37. poudarja, da bo trdno zasidranje Kosova v stabilizacijsko-pridružitveni proces med drugim okrepilo gospodarske odnose Kosova z državami članicami in z njihovimi sosedami na zahodnem Balkanu ter olajšalo proces stabilizacije v regiji;

38. odobrava podpis sporazumov o prosti trgovini z Albanijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Bosno in Hercegovino ter Hrvaško; poziva kosovske oblasti, naj v celoti izvajajo te sporazume in zagotovijo nadaljevanje proste trgovine s Srbijo in Črno goro;

39. poziva Svet in Komisijo, naj napredujeta v smeri sklenitve sporazuma o vizumskih olajšavah za Kosovo, ki bi bil del faze po dogovoru o statusu in podoben ureditvam, o katerih trenutno potekajo pogajanja s sosednjimi državami Kosova, pri čemer se upošteva posebne težave, povezane s Kosovom, in sicer pomanjkanje konzularnih predstavništev številnih držav članic in dosedanja uporaba potnih listov UNMIK;

40. poziva kosovske in srbske oblasti, naj popolnoma sodelujejo tako med seboj kot z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, da bi izročile domnevne vojne zločince;

41. meni, da bi bilo treba hkrati z objavo poročila Marttija Ahtisaarija sprožiti kampanjo ozaveščanja, s katero bi zadevnemu prebivalstvu, vključno s srbskimi državljani, na jasen in objektiven način pojasnili pogoje predlaganega dogovora ter da mora Evropska unija v povezavi s Kosovom poudariti sporočilo mirnega sobivanja; meni, da bo Kosovo, ki bo priznavalo pravice večine in manjšine, stabilno in uspešno;

42. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladi Srbije in začasnim institucijam kosovske samouprave, misiji UNMIK, članom kontaktne skupine, Varnostnemu svetu Združenih narodov in posebnemu odposlancu generalnega sekretarja Združenih narodov za proces določanja prihodnjega statusa Kosova.

[1] UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

--------------------------------------------------