52007DC0756

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 27.11.2007

COM(2007) 756 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU, ODBORU REGIJ IN EVROPSKI CENTRALNI BANKI

Šesto poročilo o praktičnih pripravah za prihodnjo širitev euroobmočja {SEC(2007) 1574}

1. UVOD

Po odločbah Sveta z dne 10. julija 2007, v katerih je navedeno, da Ciper in Malta izpolnjujeta potrebne pogoje za uvedbo eura 1. januarja 2008[1], se sedaj v obeh državah končujejo praktične priprave za prevzem eura. V tem poročilu so obravnavane te končne priprave, zlasti uvedba eurogotovine v gospodarstvo, stanje priprav v zasebnem sektorju ter javno mnenje o euru na Cipru in Malti.

V priloženem delovnem dokumentu osebja Komisije je navedenih več tehničnih podrobnosti o pripravah v obeh državah in v drugih zadevnih državah članicah.

Poročilo se pridružuje petim poročilom o stanju praktičnih priprav za prihodnjo širitev euroobmočja, ki so bila izdana od novembra 2004 do julija 2007[2].

2. STANJE PRIPRAV

2.1. Ciper

2.1.1. Kako bo eurogotovina uvedena v ciprsko gospodarstvo in kako bodo umaknjeni ciprski funti?

Uvedba eura na Cipru pomeni, da bodo ljudje (število prebivalstva znaša okoli 775 000), sodelovali pri prehodu s ciprskega funta na euro, in sicer kot posamezniki ali znotraj podjetij ali javnih organov, v katerih delajo. Odgovornost za uvedbo eura v fizični obliki in za umik ciprskega funta iz obtoka nosi ciprska centralna banka.

Potreba po eurobankovcih in eurokovancih

Po ocenah ciprske centralne banke je za nadomestitev valute v obtoku, tj. ciprskega funta z eurogotovino, potrebnih 60,7 milijona eurobankovcev (v vrednosti 1 190 milijonov EUR) in 395 milijonov eurokovancev (v vrednosti 100,26 milijona EUR).

Ciprska centralna banka je v skladu z odločitvijo Evropske centralne banke, da si lahko nove članice euroobmočja sposodijo potrebne količine eurobankovcev iz eurosistema in jih po prehodu vrnejo z eurobankovci, tiskanimi v okviru lastnih sistemov oskrbe, oktobra prejela eurobankovce od grške centralne banke.

Ciprske eurokovance je na podlagi javnega naročila proizvedla finska kovnica. Masovna proizvodnja se je začela, ko je Ciper 10. julija 2007 odločil, da lahko država prevzame euro 1. januarja 2008. Okoli 60 % kovancev je prispelo v zabojnikih do sredine oktobra, ostalih 40 % pa se jih pričakuje do konca novembra.

Preddobava in posredna preddobava

Da bi pripravila nemoten prehod, ciprska centralna banka izvaja preddobavo, s katero poslovnim bankam pred dnevom uvedbe eura preskrbi eurobankovce in eurokovance[3]. Preddobava se je za eurokovance začela 22. oktobra in za eurobankovce 19. novembra. Ciprska centralna banka ocenjuje, da bo približno 80 % vrednosti eurobankovcev (tj. 48,4 milijona bankovcev v vrednosti približno 950 milijonov EUR) in 64 % vrednosti eurokovancev (tj. 251,2 milijona kovancev v vrednosti približno 64 milijona EUR), ki bodo uvedeni v ciprsko gospodarstvo, dobavljenih bančnemu sektorju pred dnevom uvedbe eura. Preddobava zajema približno 900 bančnih podružnic na Cipru (vsaka nudi storitve povprečno 860 prebivalcem).

Poslovne banke morajo nato zagotoviti, da podjetja, ki se ukvarjajo z gotovinskimi posli, in zlasti trgovci na drobno dobijo eurogotovino pred dnevom uvedbe eura (posredna preddobava), kar jim omogoča, da od dne prehoda vračajo drobiž izključno v eurih. To prispeva k skrajšanju obdobja, ko se hkrati uporabljata eurogotovina in nacionalna gotovina, v največji možni meri. Podrobnosti posredne preddobave so določene v dogovorih med bankami in njihovimi strankami, v katerih je določen časovni razpored dobav, datum bremenitve računa, potrebno zavarovalno kritje in zahteve glede zavarovanja. Čeprav ciprska centralna banka in poslovne banke aktivno razlagajo potrebo po posredni preddobavi vsem podjetjem, ki imajo opravka z gotovino, so bila prva naročila eurogotovine s strani podjetij znatno pod pričakovanji. Sprejeti so bili dodatni ukrepi za spodbujanje podjetij, ki že kažejo pozitivne rezultate. 31. decembra, ki bo razglašen za poseben dela prost dan, bodo banke posredno preddobavile MSP majhne zneske eurogotovine. Nadaljevati je treba prizadevanja za zagotovitev ustrezne ravni posredne preddobave.

Kot del posredne preddobave bo od 3. decembra 2007 naprej na prodaj 40 000 vnaprej pripravljenih paketov eurokovancev (začetnih paketov) za podjetja (vsak v vrednosti 172 EUR) in 250 000 mini paketov za splošno javnost (vsak v vrednosti 17,09 EUR). Izbrano je bilo enostavno pakiranje, da bi se kovanci uporabili za plačila in se ne bi hranili kot zbiralni predmeti.

Nekatere banke poleg tega od 1. novembra menjajo svojim strankam ciprske funte v eurobankovce po menjalnem razmerju in brez provizije, tako da se javnost lahko pripravi na plačila v eurih od dne njegove uvedbe.

Uvedba gotovine v gospodarstvo od 1. januarja 2008

Večina eurobankovcev bo uvedena v obtok preko bankomatov. Na Cipru približno 550 bankomatov upravljajo kreditne ustanove, vsi so praktično znotraj bančnih prostorov, kar omogoča njihovo takojšnjo ponovno napolnitev. Nekatere velike banke so napovedale, da bodo svoje bankomate spremenile 31. decembra zvečer. Vsaj 70 % bankomatov bo na dan uvedbe eura najkasneje do 1.00 zjutraj prilagojenih za izdajo izključno eurobankovcev, medtem ko bo ostalih 30 % spremenjenih do opoldne istega dne. V normalnih okoliščinah je na vseh bankomatih skupaj opravljenih približno 170 000 dvigov v skupni vrednosti okoli 22 milijonov EUR na teden (povprečni podatki iz leta 2006).

V prvih tednih po dnevu uvedbe eura bo na bankomatih mogoče dvigovati samo bankovce za 10 in 20 EUR, da bi se zmanjšal znesek drobiža, ki ga morajo trgovci na drobno vračati pri poslovanju z gotovino[4]. Zaradi istega razloga so se banke zavezale, da bodo v prvem obdobju po dnevu uvedbe eura na okencih izdajale samo bankovce manjših vrednosti (zlasti za 5, 10 in 20 ter največ za 50 EUR).

Glede na to, da dvigi kovancev na bančnih okencih niso pogosti, bodo eurokovanci uvedeni v gospodarstvo predvsem preko trgovine na drobno. Da bi se izognili vsakršnemu „recikliranju“ nacionalne gotovine, se bo v trgovini na drobno predvidoma začel vračati drobiž v eurih na dan uvedbe eura.

Vračanje nacionalne gotovine

Kar zadeva vračanje nacionalne gotovine, je ciprska centralna banka okrepila kampanjo za spodbujanje državljanov, naj oktobra 2007 porabijo zaloge nacionalne gotovine ali jo položijo na banke. Ciprska centralna banka ocenjuje, da bo do konca tega leta v obtoku 80,9 milijona nacionalnih bankovcev in 472,7 milijona nacionalnih kovancev. Pričakuje se, da se bo večina teh bankovcev in približno polovica kovancev prej ali slej vrnila ciprski centralni banki.

Na praznik 1. januarja 2008 bo v središču vsakega okoliša odprtih več bančnih podružnic za lažjo zamenjavo ciprskih funtov v eure.

Banke bodo do 30. junija 2008 brez provizije menjale bankovce in kovance v ciprskih funtih, in sicer bankovce do zneska 1 000 CYP na stranko in na transakcijo ter kovance do zneska 50 CYP na stranko in na transakcijo. Ciprska centralna banka bo še naprej brez provizije menjavala nacionalne bankovce do deset let in kovance do dve leti po dnevu uvedbe eura.

Čeki; terminali prodajnih mest

Na Cipru se uporabi vsako leto okoli 25 milijonov čekov. Ker čeki v ciprskih funtih z datumom po 31. decembru 2007 ne bodo veljavni, so banke začele oskrbovati svoje stranke s čekovnimi knjižicami v eurih, ki se že sedaj uporabljajo.

Približno 19 000 terminalov prodajnih mest (POS), ki poslujejo v ciprskih funtih, bo 1. januarja 2008 prešlo na eure. Ta prodajna mesta, npr. v restavracijah in hotelih, morajo na novoletni večer še naprej sprejemati plačila s kartico in bodo spremenjena takoj ob 00:01 zjutraj na dan uvedbe eura.

Zaščita eura pred ponarejanjem

Vzpostavljen je bil potreben okvir za zaščito eura pred ponarejanjem[5]. Ciprski strokovnjaki so sodelovali tudi v ustreznih usposabljanjih in delovnih skupinah Komisije, Evropske centralne banke in Europola.

2.1.2. Kako dobro so podjetja pripravljena na prehod?

Po raziskavi januarja 2007 je bila v imenu Evropske komisije in v sodelovanju s ciprskimi organi septembra 2007 izvedena podobna raziskava Eurobarometra med ciprskimi podjetji[6]. Rezultati kažejo, da so ciprska podjetja dobro pripravljena na prehod in da med pripravami niso imela večjih problemov. Do sredine septembra 2007 so se dejansko vsa podjetja (97 %) začela pripravljati na prehod, večina pa se je začela pripravljati že aprila 2007 (88 %).

Več kot 88 % vseh podjetij, ki imajo v svojih odnosih s strankami opravka z gotovino, je navedlo, da pričakujejo, da jim bodo banke dostavile eurobankovce pred dnevom uvedbe eura. Štiri podjetja od petih (80 %) pričakujejo, da bodo njihovi sistemi IT (tj. računovodski, računski in plačilni sistemi) pripravljeni na prehod na euro že takoj 1. januarja 2008.

Več kot devet od desetih podjetij se zaveda, da morajo biti cene od septembra 2007 prikazane v eurih in ciprskih funtih in velika večina podjetij pri izpolnjevanju te obveznosti nima posebnih težav. V zvezi s politiko oblikovanja cen podjetij kažejo rezultati septembrske raziskave pozitiven trend. Pri prilagajanju cen na euro, npr. psihološke cene, kot je 5,99 CYP, ki bi zaradi uporabe pravil menjave, pripeljalo do nezaokroženih zneskov v eurih je 17 % podjetij je navedlo, da bodo prilagodili cene predvsem navzdol (januarja 3 %), samo 3 % podjetij pa, da bodo prilagodili cene predvsem navzgor (januarja 16 %). Poleg tega se je odstotek tistih, ki bodo natančno uporabili pravila menjave brez nadaljnjih prilagoditev, povečal z 28 % januarja na 51 % septembra.

2.1.3. Kateri ukrepi se sprejmejo, da bi se izognili zaznavanju povišanja cen med prehodom?

Rezultati zadnjega Eurobarometra o javnem mnenju o euru kažejo, da se 74 % anketirancev na Cipru še vedno boji povišanja cen pri prehodu na euro[7]. To predstavlja samo majhno spremembo v primerjavi s stanjem aprila 2007, ko je 78 % anketirancev menilo, da se bodo cene povišale[8].

Ciprski organi so v zadnjih mesecih nadalje okrepili svoje ukrepe, da bi prispevali k stabilnosti cen in povečali zaupanje potrošnikov med prehodom. Dvojno označevanje cen v ciprskih funtih in eurih je 1. septembra 2007 za podjetja postalo obvezno. Njegovo izvajanje natančno spremlja pet euroopazovalnic, ki so ustanovljene po vsej državi in redno pošiljajo več kot 100 inšpektorjev v vsako trgovino na drobno. Euroopazovalnice sestavlja deset članov, vključno z okrajnim komisarjem ter predstavniki vlade, združenj potrošnikov, sindikatov in poslovnega sektorja. Od začetka je okoli 80 % vseh trgovcev na drobno pravilno uporabljalo dvojno označevanje cen v skladu s pravnimi zahtevami iz nacionalne zakonodaje, medtem ko so imela ostala podjetja pomoč pri pravilnem dvojnem označevanju. Mnenje o obveznem dvojnem označevanju je na splošno pozitivno in s tem, ko ga uporablja več podjetij, prispeva k večji preglednosti cen.

Okoli 7 130 podjetij, vključno z večjimi trgovci in bankami, se je zavezalo k upoštevanju kodeksa o poštenem oblikovanju cen, ki ga je izdala vlada julija 2007. V svojih trgovinah in podružnicah lahko uporabijo logo kodeksa, pod pogojem da v skladu s kodeksom pošteno izvedejo prehod in ne poskušajo iz njega potegniti koristi. Ministrstvo za finance objavi seznam sodelujočih podjetij na ciprski spletni strani o euru in v uradnem listu. Kodeks je veljaven do 10. julija 2008.

Ministrstvo za finance ter ministrstvo za trgovino in industrijo v sodelovanju s statističnimi službami in ciprskim združenjem potrošnikom od septembra 2007 izvajata sistematično spremljanje cen. Statistične službe spremljajo gibanje cen košarice določenih proizvodov, ki se lahko glede na pretekle izkušnje v drugih državah neupravičeno povečajo. Za obveščanje potrošnikov se enkrat mesečno objavijo seznami trgovin na drobno z najcenejšimi proizvodi.

Ciprsko združenje potrošnikov poleg tega izvaja in objavlja tržne raziskave, v katerih se analizira razvoj cen okoli 80 000 proizvodov v 11 000 trgovinah na drobno. Prvi rezultati iz obdobja od julija do septembra 2007 kažejo, da so cene približno 80 % proizvodov ostale enake ali so se znižale, medtem ko so se cene ostalih 20 % proizvodov povišale. Združenje namerava v medijih objaviti primere znatnega povišanja cen in razloge za njihovo povišanje, ki jih navede zadevni trgovec na drobno.

2.1.4. Kako dobro so državljani pripravljeni na prehod?

Na Cipru so bila v zadnjih mesecih znatno povečana prizadevanja na področju obveščanja o euru. Ministrstvo za finance in ciprska centralna banka tesno sodelujeta s podjetniškimi in potrošniškimi organizacijami, Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko.

Splošni javnosti so namenjene kampanje v sredstvih javnega obveščanja, ki jih deloma financira Evropska komisija. Njihovo ključno sporočilo zajema fiksiranje menjalnega tečaja, kodeks o poštenem oblikovanju cen, dvojno označevanje cen, zamenjavo nacionalne gotovine in večjo ozaveščenost potrošnikov. Kampanje so potekale v vseh sredstvih javnega obveščanja, tj. na televiziji (približno 2 500 spotov), radiu (približno 6 500 radijskih oglasov) in v tisku (približno 200 časopisnih oglasov).

Promocijski material o kodeksu o poštenem oblikovanju cen in dvojnem označevanju cen (plakati, letaki itd.) je bil razdeljen vsem podjetjem, v šolah in socialnim delavcem so bile pripravljene predstavitve in začelo se je šolsko tekmovanje. Oblasti redno posodabljajo nacionalno spletno stran o euru in obveščajo tisk. S pomočjo euroopazovalnic in štirih „eurobusov“, ki krožijo po otoku, se poskuša s plakati in letaki približati posebnim ciljnim skupinam (MSP, ranljive skupine, ženske, mladi) in z „govorečimi karticami“ slepim. Na brezplačno telefonsko številko pokliče približno 500 ljudi na teden.

Ciprski organi so avgusta spremenili strategijo obveščanja in od oglaševalskih agencij zahtevali, naj spremenijo vsebino kampanj v sredstvih javnega obveščanja, da bi bolje ustrezala potrebam ciljnih skupin, ki imajo še vedno dvome glede koristi eura.

Zadnja raziskava Eurobarometra potrjuje, da podpora euru na Cipru narašča, čeprav je bila na začetku zelo nizka: 44 % anketirancev je izjavilo, da so zelo ali precej zadovoljni, da bo euro zamenjal njihovo valuto (40 % aprila 2007 in 32 % septembra 2006).

Upravičeno lahko predpostavljamo, da sedanja oglaševalska kampanja na Cipru povečuje podporo euru. To potrjujejo tudi drugi faktorji: 67 % anketirancev je menilo, da so precej ali zelo dobro obveščeni, kar je velik napredek od 47 % aprila 2007 in 39 % septembra 2006. Poleg tega se je povečala seznanjenost z nekaterimi glavnimi značilnostmi eura in Evropske monetarne unije.

2.1.5. Sklepna ugotovitev

V zadnjih nekaj mesecih je Ciper dosegel znaten napredek pri praktičnih pripravah na prehod in se na splošno zdi dobro pripravljen na uvedbo eura. Da bi omogočili podjetjem in zlasti trgovcem na drobno, da od dneva uvedbe eura vračajo drobiž izključno v eurih, bi morale centralna banka in banke nadaljevati svoja prizadevanja, da prepričajo podjetja, kako potrebna je posredna preddobava. Nadalje je treba okrepiti obveščanje, da bi se povečala podpora euru.

2.2. Malta

2.2.1. Kako bo eurogotovina uvedena v malteško gospodarstvo in kako bodo umaknjene malteške lire?

Okoli 400 000 ljudi bo na Malti malteške lire zamenjalo za eure. Po ocenah malteške centralne banke je za nadomestitev valute v obtoku, tj. malteške lire z eurogotovino, potrebnih 41,51 milijona eurobankovcev (v vrednosti 799 milijonov EUR) in 140 milijonov eurokovancev (v vrednosti 39,29 milijona EUR).

Malteška centralna banka si je sposodila potrebno količino eurobankovcev od italijanske centralne banke. Malteške eurokovance je proizvedla kovnica Monnaie de Paris in so prispeli na Malto med sredino septembra in koncem oktobra 2007.

Preddobava eurogotovine poslovnim bankam se je začela 15. septembra. Skupno bo okoli 92,5 % bankovcev (tj. 38,43 milijona bankovcev v vrednosti 749 milijonov EUR) in 71 % eurokovancev (tj. 99,12 milijona kovancev v vrednosti 27,81 milijona EUR), ki bodo uvedeni v malteško gospodarstvo, dobavljenih 107 bančnim podružnicam po državi pred dnevom uvedbe eura.

V skladu z ocenami malteške centralne banke, bodo od 1. decembra 2007 banke v skladu z dogovori o preddobavi dostavile podjetjem 4,5 % bankovcev in 19,5 % kovancev, ki bodo uvedeni v gospodarstvo. Te ocene vključujejo 33 000 začetnih paketov za podjetja (vsak v vrednosti 131 EUR) in 330 000 mini paketov za državljane (vsak v vrednosti 11,65 EUR), ki bodo na voljo na bankah od 1. oziroma 10. decembra 2007.

Na okoli 60 % vseh bankomatov (skupno 154) bo mogoče od 1. januarja 2008 ob 0:00 dvigniti eurobankovce nižjih vrednosti (predvsem za 10 in 20 EUR). Do opoldne istega dne bo na 85 do 90 % bankomatov mogoče dvigniti eurobankovce, medtem ko bodo ostali bankomati spremenjeni do 16:00. Povprečno je na vseh bankomatih skupaj opravljenih 306 000 dvigov na teden s povprečno skupno vrednostjo 26,55 milijona EUR.

Glede na to, da ima Malta posebej visok znesek gotovine v obtoku, je malteška centralna banka septembra 2007 začela televizijsko in tiskovno oglaševalno kampanjo, s katero spodbuja javnost, naj položi odvečno gotovino na banke, da bi se tako zmanjšala količina nacionalne gotovine, ki jo je treba zamenjati po dnevu uvedbe eura. Nacionalne gotovina v obtoku, ki jo je treba vrniti malteški centralni banki od 1. januarja 2008, znaša po ocenah približno 37 milijonov bankovcev in 128 milijonov kovancev.

Če bodo na voljo eurobankovci, morajo od 1. decembra banke brez provizije in po menjalnem tečaju menjati bankovce in kovance v malteških lirah v eure. Namen je predvsem omogočiti majhnim podjetjem, da pred prehodom dobijo nekaj eurobankovcev. Širša javnost pa bo opozorjena, da bo euro postal zakonito plačilno sredstvo šele 1. januarja 2008. Poslovne banke bodo od 1. januarja 2008 do 31. marca 2008 svojim strankam menjale brez provizije in po menjalnem tečaju nacionalno gotovino v eure, ostalim pa do zneska 250 MLT (582,34 EUR). Malteška centralna banka bo še naprej menjala kovance in bankovce v malteških lirah, in sicer do 1. februarja 2010 oziroma 1. februarja 2018.

Banke bodo kot ponavadi odprte 31. decembra in zaprte 1. januarja. Dne 2. in 3. januarja bodo poslovale samo preko okenca ter sprejemale pologe gotovine, opravljale devizno menjavo in menjavo v eure. Dne 4. in 5. januarja bo normalen delovni čas bank podaljšan do 16:00. V dodatnih urah bo mogoče opraviti samo polog gotovine, devizno menjavo in menjavo v eure.

Na Malti se uporabi vsako leto okoli 12 milijonov čekov. Čeki, ki so bili izdani v malteških lirah pred 1. januarjem 2008, so kot ponavadi veljavni šest mesecev od datuma izdaje, razen če ni naveden krajši rok. Čeke, ki se pokrivajo z računov v malteških lirah in so izdani v eurih pred 1. januarjem 2008, bodo po tem datumu unovčile poslovne banke.

Vzpostavljen je bil potreben okvir za zaščito eura pred ponarejanjem[9]. Malteški strokovnjaki so sodelovali tudi v ustreznih usposabljanjih in delovnih skupinah Komisije, Evropske centralne banke in Europola.

2.2.2. Kako dobro so podjetja pripravljena na prehod?

V drugi polovici avgusta in na začetku septembra je nacionalni odbor za prehod na euro v sodelovanju z nacionalnim statističnim uradom izvedel raziskavo o stanju priprav na prevzem eura v malteškem poslovnem sektorju[10]. Dejansko je bilo vseh 908 podjetij (predstavljajo 16 500 ljudi), ki so sodelovala v raziskavi (98 %) seznanjenih s tem, da bo euro uveden 1. januarja 2008, in večina (56 %) je tudi vedela, da bo obdobje dvojnega obtoka, v katerem bo še mogoče sprejemati plačila v malteških lirah, trajalo en mesec. Devet od desetih podjetij je vedelo, da je treba drobiž vračati izključno v eurih od dneva njegove uvedbe.

Večina podjetij (55 %) pričakuje, da bo od svojih bank prejela eurogotovino pred 1. januarjem 2008. Med 33 % podjetji, ki niso načrtovala posredne preddobave, jih ima že več kot tretjina (37 %) eurogotovino ali jo bo prejela iz bankomatov ali bank januarja, medtem ko ena četrtina (26 %) ne posluje z gotovino.

Na področju sistemov IT, ki jih je treba zaradi prehoda spremeniti, podjetja najpogosteje omenjajo sisteme na logističnem področju, prodajne in tržne aplikacije ter sisteme na področju računovodstva in človeških virov. Približno tretjina podjetij (31 %) je do takrat že posodobila svoje računovodske sisteme zaradi prehoda na euro. To število se zdi precej nizko, treba pa je upoštevati, da predstavljajo velik delež malteških podjetij majhna podjetja (72 % vseh podjetij so samozaposlene osebe brez uslužbencev, ki na splošno ne uporabljajo računovodskih sistemov IT).

Nacionalni odbor za prehod na euro je začel intenzivni program poslovnega usposabljanja, kjer 70 europomočnikov neposredno usposablja sektor MSP, pri večjih podjetjih pa se je odločil za tečaje, namenjene izvajalcem usposabljanj, ki nato znotraj organizacije vodijo usposabljanja o prehodu na euro.

2.2.3. Kateri ukrepi se sprejmejo, da bi se izognili zaznavanju povišanja cen med prehodom?

Okoli dve tretjini malteškega prebivalstva (65 %) se še vedno bojita povišanja cen pri prehodu na euro in 76 % ljudi celo pričakuje zlorabe cen. Nacionalni odbor za prehod na euro še naprej izvaja celovit niz ukrepov za odpravo teh strahov[11]. Dvojno označevanje cen v malteških lirah in eurih je postalo obvezno 11. julija 2007 ter bo obvezno do 30. junija 2008. Pobuda FAIR, v okviru katere se je več kot 6 500 podjetij (predstavljajo okoli 80 % trgovin na drobno) zavezalo, da ne bodo zvišala cen blaga in storitev „zaradi prehoda na novo valuto“, je bila dopolnjena z dogovori o stabilnosti cen, ki jih je nacionalni odbor za prehod na euro sklenil s številnimi uvozniki, distributerji in proizvajalci avgusta in septembra 2007. V njih so se podjetja zavezala, da bodo določen čas pred in po prehodu za širok spekter proizvodov in storitev obdržala stabilne cene. Spremljanje cen, ki ga sedaj izvajajo malteški organi, ostaja ključno za ocenjevanje gibanja cen in za obveščanje potrošnikov ter se mora nadaljevati leta 2008, ko bosta končana pobuda FAIR in dvojno označevanje cen.

2.2.4. Kako dobro so državljani pripravljeni na prehod?

Nacionalni odbor za prehod na euro, ki je odgovoren za izvajanje strategije obveščanja o prehodu na euro na Malti, je po kratkem premoru avgusta 2007 začel intenzivno in celovito zadnjo fazo kampanje o skorajšnji uvedbi eura (npr. kdaj položiti na banko malteške lire, kako uporabljati europretvornik). Del te kampanje financira Evropska komisija.

Kampanjo v sredstvih javnega obveščanja, ki poteka v časopisih, revijah, na radiu, televiziji, na avtobusnih postajališčih in na oglasnih panojih, podpirajo posebni ukrepi, namenjeni izbranim ciljnim skupinam: v župnijah so bili ustanovljeni eurocentri, kjer lahko vaščani dobijo odgovore na svoja vprašanja, razvit je bil paket za izvajalce usposabljanj, namenjenih ranljivim skupinam, in za poslovni sektor, na srednjih šolah pa je bilo organizirano tekmovanje o euru. Posebni ukrepi vključujejo tri velike ure, ki so nameščene na strateških mestih na Malti in odštevajo čas do uvedbe eura, ter kratke novice (1,5 minute), povezane z eurom, v dnevnih večernih poročilih na glavnih televizijskih postajah na Malti. Malta je v sodelovanju z Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko oktobra organizirala konferenco o Evropski monetarni uniji in euru.

Zadnja raziskava Eurobarometra septembra 2007 kaže zelo spodbujajoče rezultate za Malto, ki potrjujejo uspeh intenzivne in celovite obveščevalne kampanje, ki so jo organizirali malteški organi. Trend ostaja pozitiven in podpora euru je dosegla dobro raven. 56 % anketirancev (v primerjavi s 54 % aprila 2007 in 48 % septembra 2006) je izjavilo, da so zelo ali precej zadovoljni, da bo euro zamenjal njihovo valuto, kar je med zadevnimi državami druga najvišja vrednost. Vendar ostaja podpora znatno nižja kot v istem času v Sloveniji.

Učinek sedanje oglaševalske kampanje na Malti je viden tudi na drugih področjih. Dobra raven samoocene obveščenosti, ki je bila izmerjena letos aprila, se je nadalje, čeprav neznatno, povečala. 74 % anketirancev je menilo, da so precej ali zelo dobro obveščeni, v primerjavi z 71 % anketirancev pri prejšnji raziskavi. 99 % anketirancev je seznanjenih s tem, da bo euro uveden leta 2008. Seznanjenost z nekaterimi glavnimi značilnostmi eura in Evropske monetarne unije se je nekoliko povečala.

2.2.5. Sklepna ugotovitev

V zadnjih nekaj mesecih je Malta nadalje izboljšala in zaključila praktične priprave na prehod in se zdi dobro pripravljena na uvedbo eura. Da bi omogočili podjetjem, da od dneva uvedbe eura vračajo drobiž izključno v eurih, je treba posebno pozornost posvetiti zagotavljanju ustrezne ravni posredne preddobave. Nadaljevati je treba celovito obveščanje o euru, da bi se podpora euru nadalje povečala.

2.3. Druge države članice

V priloženem delovnem dokumentu osebja Komisije je naveden pregled praktičnih priprav v drugih državah članicah, ki bodo v prihodnosti prevzele euro.

[1] Odločba Sveta z dne 10. julija 2007 v skladu s členom 122(2) Pogodbe o uvedbi enotne valute na Cipru 1. januarja 2008, UL L 186, 18.7.2007, str. 29; Odločba Sveta z dne 10. julija 2007 v skladu s členom 122(2) Pogodbe o uvedbi enotne valute na Malti 1. januarja 2008, UL L 186, 18.7.2007, str. 32.

[2] COM(2004) 748 z dne 10. novembra 2004; COM(2005) 545 z dne 4. novembra 2005; COM(2006) 322 z dne 22. junija 2006; COM(2006) 671 z dne 10. novembra 2006; COM(2007) 434 z dne 16. julija 2007.

[3] Dan uvedbe eura je dan, ko se dajo v obtok eurobankovci in eurokovanci (1. januar 2008 za Ciper in Malto).

[4] Trgovci na drobno bodo prve dni in tedne po prehodu potrebovali znatno več gotovine kot ponavadi, saj nacionalne gotovine od strank ne bo več mogoče uporabiti za vračanje drobiža in bodo stranke bolj pogosto kot ponavadi plačevale z nacionalno gotovino, da bi se je znebile brez menjave v bankah. Če stranke, ki plačujejo v eurih, že uporabljajo eurobankovce majhnih vrednosti ali plačajo točen znesek, bodo trgovci na drobno potrebovali manj drobiža v eurih.

[5] Glej četrto poročilo, str. 8

(http://ec.europa.eu/economy_finance/euro/transition/transition_main_en.htm).

[6] Glej Flash Eurobarometra 200 in 218. Vse raziskave Eurobarometra so voljo na:

http://ec.europa.eu/public_opinion/euro_en.htm.

[7] Flash Eurobarometer 214, september 2007.

[8] Flash Eurobarometer 207.

[9] Glej četrto poročilo, str. 11.

[10] Glej http://www.euro.gov.mt/page.aspx?ID=590.

[11] Glej peto poročilo, str. 7 (http://ec.europa.eu/economy_finance/euro/transition/transition_main_en.htm).