52007DC0644

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 23.10.2007

COM(2007) 644 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o vlogi Eurojusta in Evropske pravosodne mreže v okviru boja proti organiziranemu kriminalu in terorizmu v Evropski uniji

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o vlogi Eurojusta in Evropske pravosodne mreže v okviru boja proti organiziranemu kriminalu in terorizmu v Evropski uniji

Eurojust je po pozitivni izkušnji s Pro-Eurojustom in po dejanski ustanovitvi s Sklepom z dne 28. februarja 2002[1] (v nadaljnjem besedilu „Sklep“) pokazal svojo učinkovitost z resnično okrepitvijo operativnega pravosodnega sodelovanja med 27 državami članicami, dosegel pa je tudi precejšnje operativne uspehe.

Evropski svet je v Haaškem programu[2] Komisijo pozval, naj razmisli o razvoju Eurojusta. S tega vidika so se pravosodni organi, vključeni v pravosodno sodelovanje, udeležili posvetovanja na Dunaju septembra 2006[3]. Evropska pravosodna mreža (v nadaljnjem besedilu „EPM“)[4] je prav tako prispevala k temu vidiku[5]. Eurojust je pripomogel k temu projektu za prihodnost. Svet je v svojih sklepih z dne 13. junija 2007[6] znova pozval Komisijo, naj predstavi Sporočilo o vlogi Eurojusta in EPM.

1. Pozitivni, a mešani rezultati prenosa Sklepa

Komisija želi razen pravnih rezultatov prenosa Sklepa[7] poudariti tudi pozitivne operativne rezultate Eurojusta. V letu 2006 je bilo evidentiranih 771 operativnih primerov. To pomeni 31-odstotno povišanje v primerjavi z letom 2005[8]. Treba je priznati, da so zadeve kakovostno in hitro obravnavane. Vendar je treba hkrati z razvojem Eurojusta pojasniti in povečati pooblastila nacionalnih članov ter dati večjo moč Kolegiju. Za dosego tega cilja bi se Sklep lahko spremenil.

Možne izboljšave

2. Dati večja pooblastila nacionalnim članom

Pomanjkanje skladnosti med pooblastili nacionalnih članov škoduje krepitvi sodelovanja. Zaradi pomena Eurojusta je treba sprejeti nacionalne določbe, ki izrecno navajajo pooblastila nacionalnih članov in Kolegija. Upravna odločba, v kateri so navedeni izbor nacionalnega člana, opis pravilnika in kratek popis njegovih pristojnosti, ne zadostuje, da bi se temu članu priznal uradni položaj niti v okviru nacionalne sodne ustanove niti na evropski ravni.

Nacionalni člani imajo le redko uradna pooblastila do svojih nacionalnih organov. Samo nekatere države članice dovoljujejo svojim nacionalnim članom, da zahtevajo sprožitev preiskave[9]. Čeprav lahko večina nacionalnih članov predlaga ustanovitev skupne preiskovalne skupine (SPS), jih lahko le malo doseže sporazum o ustanovitvi take skupine, še manj pa jih lahko kaj takega dejansko odredi[10]. Več kot pol nacionalnih članov ohranja pravosodna pooblastila v svoji državi porekla[11]. Posebne pravice, povezane s to pristojnostjo, se le redko uporabljajo[12] zaradi posebne narave dejavnosti mednarodne medsebojne pravne pomoči v kazenskih zadevah in nezadostne prisotnosti na nacionalnem ozemlju.

Zahteve za informacije, ki jih predložijo pravosodni organi držav članic, se izvršujejo izključno v okviru zaprosil za medsebojno pravno pomoč, ki so namenjena zagotavljanju informacij za preiskave in že začete sodne postopke v lastni državi. Eurojust ne opravlja dovolj dejavnosti proaktivnega obveščevanja. Dostop do informacij je bistvenega pomena. Uvedba projektov E-POC I in II ( European Pool against Organised Crime ), financiranih iz sredstev Okvirnega programa policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (AGIS), je omogočila namestitev izredno pomembnega varnega omrežja za notranjo komunikacijo. Projekt E-POC III, ki je še v fazi preizkušanja[13], bo omogočil varno izmenjavo podatkov. Dostop do podatkov, ki jih vsebuje schengenski informacijski sistem (SIS II), bo nacionalnim članom omogočil, da bodo lažje izpolnjevali svojo nalogo. Vsaka država članica mora razvijati pravne instrumente, s katerimi lahko nacionalni člani dostopajo do nacionalnih kartotek priprtih oseb, do nacionalne kazenske evidence in kartotek z zapisi DNK[14].

V členih 9(4) in 13 Sklepa ter členu 2 Sklepa o terorizmu[15] je zahtevano, da morajo države članice dobiti podatke od nacionalnih članov, takoj ko so znani. Vse države članice teh obveznosti ne izpolnjujejo v celoti. Svet je nacionalne pravosodne organe nedavno[16] opomnil, naj Eurojustu hitreje posredujejo podatke v zapletenih in resnih zadevah[17]. Nekatere države članice so nacionalnim predstavništvom naložile obveznost zagotavljanja podatkov v nadnacionalnih zadevah, zaradi česar lahko ta predstavništva razvijajo pobude in usklajujejo primere, zahvaljujoč banki podatkov Eurojusta. To prakso bi bilo treba spodbuditi s spremembo Sklepa.

Predlogi

Trajanje mandatov nacionalnih članov se lahko razlikuje, in sicer od mandatov za eno leto do mandatov za nedoločen čas. Večina članov je imenovana za mandat treh let, ki se lahko enkrat obnovi[18]. Trajanje mandata nacionalnega člana v okviru Eurojusta je treba uskladiti, in sicer na najmanj tri leta, da ima lahko Eurojust določeno stabilnost. Izogibati se je treba možnosti odpoklica. Člen 9(1) je treba v tem smislu spremeniti.

Prav tako bi bilo pomembno, da bi bili nacionalni člani Eurojustu dodeljeni za stalno ter da bi imeli najmanj enega (ali več) namestnika(-kov), ki bi jim lahko pomagal(i), s čimer bi se zagotovila stalnost in s čimer bi se v polni meri sodelovalo pri delu Kolegija. Ključnega pomena bi bila okrepitev nacionalnih predstavništev, saj je s tem pogojena operativna zmogljivost Eurojusta. V členu 2(2) je treba to natančneje določiti. Komisija tudi spodbuja Eurojust in države članice, naj se za pomoč obračajo k nacionalnim strokovnjakom. V členu 30(2) je to že predvideno.

Treba je opredeliti najmanjšo skupno podlago pooblastil. Vloga nacionalnih članov ni namenjena nadomestitvi nacionalnih ministrskih ali pravosodnih storitev, ki vsakodnevno upravljajo zaprosila za mednarodno medsebojno pravno pomoč v kazenskih zadevah. Nacionalni člani lahko posredujejo pri operativnih, pravnih ali tehničnih načrtih, pri čemer svoje praktične izkušnje namenijo izboljšanju učinkovitosti pravne pomoči in drugih oblik sodelovanja. Komisija torej spodbuja države članice, naj razvijajo svojo prakso v tem smislu.

Proučiti bi bilo treba naslednje razvoje:

Nacionalni sodni organi bi morali nacionalnim članom omogočiti, da:

- po potrebi ali v nujnih primerih sprejemajo in posredujejo zaprosila nacionalnih sodišč ter zagotavljajo pravilno izvrševanje teh zaprosil;

Te naloge so predvidene v členih 6(a)(v) in 6(g). Dodati bi bilo treba le „nadzor nad izvrševanjem zaprosil“.

- v primeru težav pri izvrševanju preko zadevnega nacionalnega člana od zadevnega sodnega organa zahtevajo dodatno izvrševanje ter predlagajo dodatne preiskave in poizvedbe;

Področje uporabe člena 6(a)(i), ki nacionalnim članom že omogoča, da svoje organe zaprosijo za izvedbo preiskave, bi bilo treba razširiti.

- tožilcu ali sodniku, ki mu je zadeva predložena, predlagajo posebne preiskave za določena dejanja;

Bilo bi priporočljivo, da bi bila ta možnost predvidena v členu 6.

- so predhodno obveščeni o odločitvi glede ustanovitve SPS;

Ustanovitev SPS je predvidena v členu 6(a)(iv). Če bi Eurojust sistematično predhodno dobival informacije o ustanovitvi, bi lahko od nacionalnih organov zahteval, naj ga v primerih, ki bi ga lahko zanimali, vključijo v SPS, s čimer bi se izognil težavam, ki bi se pozneje morebiti pojavile.

- so, v primeru da sta vpleteni dve drugi državi članici, obveščeni, kolikor je to potrebno, o nadzorovani pošiljki, infiltraciji ali tajni preiskavi, ter so odgovorni za njihov nadzor in kontrolo;

- izkoristijo spontano, zgodnje, popolno in neprekinjeno informiranje o vseh kaznivih dejanjih, v katera so vpletene najmanj tri države članice oziroma vsaj dve državi članici za zelo hude kršitve (terorizem in trgovina z ljudmi), kolikor je to potrebno za opravljanje nalog Eurojusta;

To zahtevo je oblikovala Komisija v svojem sporočilu iz leta 2000.

- te podatke posredujejo nacionalnim članom države članice, ki ni obveščena, a je dejansko vpletena;

Ta naloga je zajeta v členu 13(2), ki ga je treba spremeniti tako, da se vanj vključi država članica, ki ni obveščena, a je dejansko vpletena.

- prejmejo od nacionalnih sodnih organov vse sodbe v zvezi s pranjem denarja, organiziranim kriminalom in trgovino z ljudmi ter primeri terorizma za nadnacionalne zadeve, kolikor je to potrebno za opravljanje nalog Eurojusta.

To zagotavljanje podatkov že spada v okvir člena 6(a)(v), ki ga je treba pojasniti.

Zahteve za podatke, ki jih predložijo nacionalni člani za vse te naloge, ne smejo ostati brez odgovora. Ne bi smelo biti mogoče, da bi nacionalnemu članu zadevne države članice zavrnili posredovanje podatkov zaradi tajnosti sodne preiskave. Raven varstva osebnih podatkov, predvidena v členih 14 do 25 Sklepa, je zadovoljiva.

Poleg tega bo Komisija v okviru možnosti nove pravne podlage dolgoročneje proučila, kako precej povečati pooblastila nacionalnih članov, in še zlasti možnosti, da se poveča vloga nacionalnih članov v okviru:

- sprožitve kazenskih zadev, predvsem zadev, ki se nanašajo na kršitve, ki škodijo finančnim interesom Unije;

- ustanovitve skupne preiskovalne skupine in sodelovanja v tej skupini;

- sprejetja posebnih preiskovalnih ukrepov.

- Pooblastila Kolegija

Kolegij ima enaka pooblastila, kot pripadajo nacionalnim članom, in tudi opravlja posebne naloge.

Dokumentiranje novih primerov na zahtevo držav članic v sistemu za upravljanje primerov ( Case Management System )[19] je pomembna stopnja pri zbiranju in prenosu podatkov. Kolegij s svojo odločitvijo o sprejetju primera poudarja svojo kazensko politiko in usmeritve, ki jih namerava sprejeti.

Kot nacionalni člani je tudi Kolegij pristojen za odločanje o navzkrižjih pravne pristojnosti (člen 7(a)(ii)) in navzkrižjih izdanih nalogov za prijetje[20]. Čeprav so bile sprejete vse odločitve, razglašene na ta dan, pa odločitve Kolegija niso zakonsko obvezne za te države članice.

Ta premajhna uporaba člena 7 se lahko pojasni s tem, da po mnenju držav članic zadeve ni treba predložiti Kolegiju, ali s tem, da so države članice uspele rešiti morebitne medsebojne spore, ne da bi potrebovale mnenje Kolegija. Države članice se pogosto ne zavedajo prave razsežnosti zadev zaradi odsotnosti razvrščanja na evropski ravni, čeprav je odslej mogoče podatke v bazi Eurojusta dokumentirati in se to tudi spodbuja.

Vloga Kolegija pri ustanovitvi skupnih preiskovalnih skupin je omejena, če države članice le redko pritegnejo Eurojust k ustanavljanju in nadzorovanju takih skupin. Doslej je bilo ustanovljenih 18 SPS[21], toda Eurojust je sodeloval le pri treh primerih.

Slabo vključevanje Kolegija v operativne primere se lahko pojasni s tem, da primerov, ki bi jih predlagal neposredno Kolegij, praktično ni, saj se zadeve predložijo Kolegiju samo v primeru sporov med državami članicami na naslednjem koraku. Vendar bi lahko Kolegij opravljal svoje naloge, kakor so mu dodeljene s Sklepom, če bi imel Eurojust na razpolago obširnejše podatke, ne le v primeru zaprosil iz člena 7, ampak tudi v vseh ostalih primerih predložitve zadev Kolegiju.

Predlogi

Tudi Kolegij bi moral imeti koristi od razširjenih pooblastil. Če morajo dejavnosti usklajevanja ali upravljanja medsebojne pravne pomoči v kazenskih zadevah upravljati nacionalni člani, bi lahko Kolegij postal organ za reševanje sporov med državami članicami. Kolegij bi moral okrepiti svojo posredniško vlogo, da bi preprečeval in pomagal reševati spore o pristojnosti med državami članicami.

Poleg tega bo Komisija v okviru možnosti nove pravne podlage dolgoročneje proučila pogoje in podrobna pravila, v skladu s katerimi bo lahko Kolegij:

- hitro rešil spore o pristojnosti med državami članicami ter spore v zvezi z uporabo instrumentov vzajemnega priznavanja;

- uvedel preiskave v državah članicah in predlagal sodne pregone na njihovem ozemlju ter bo vključen v posebne preiskovalne ukrepe;

- uvedel kazensko preiskavo na evropski ravni, zlasti o dejstvih v zvezi s kršitvami, ki škodijo finančnim interesom Unije.

- Spremembe v sestavi Eurojusta

Člen 29(1) je treba spremeniti tako, da za imenovanje upravnega direktorja ni več potrebno soglasno sprejetje Kolegija, ampak le dvotretjinska večina. V členu 29(1) je treba tudi predvideti, da se v volilno komisijo vključi član Komisije.

3. Eurojust in drugi akterji pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah

Odnose Eurojusta in njegovih partnerjev je treba pojasniti in poenostaviti.

4. Odnosi z EPM in sodniki za zvezo

5. Evropska pravosodna mreža

Evropska pravosodna mreža je olajšala pravosodno sodelovanje med državami članicami s svojo horizontalno in prilagodljivo sestavo. Mreža je dragoceno orodje, zlasti z vzpostavitvijo spletne strani o evropskih pravnih sistemih.

Zaradi razlik pri organizaciji mreže v okviru držav članic, jezikovnih težav, pravnih težav, povezanih z mednarodnim sodelovanjem, in pogostega prekrivanja s pristojnostmi Eurojusta je EPM upravičeno reorganizirati.

Komisija načrtuje naslednjo strukturo, da bi se krepilo in izboljšalo sodelovanje med Eurojustom in EPM.

Nacionalna kontaktna točka, predvidena s Skupnim ukrepom, bo hkrati nacionalni korespondent za nacionalnega člana Eurojusta v svoji državi, kakor je navedeno v členu 12 Sklepa. Ta nacionalni korespondent, ki ima svoj sedež na nacionalnem ozemlju, bo član ekipe nacionalnega člana Eurojusta. Z nacionalnimi sodnimi organi bo skrbel za različne kontaktne točke, razporejene po nacionalnem ozemlju, in bo deloval kot posrednik komunikacijske politike Eurojusta na nacionalnem ozemlju. Prav tako bo nacionalni predstavnik kontaktnih točk za vse izmenjave s sekretariatom EPM. Nacionalna kontaktna točka bo v primeru težav pristojna za pomoč drugim kontaktnim točkam na svojem ozemlju. Ta nacionalna kontaktna točka bo glavni kontakt nacionalnega člana Eurojusta na svojem ozemlju, ne da bi se pri tem postavilo pod vprašaj pravilo neposredne komunikacije nacionalnega člana s svojimi sodnimi organi, prisojnimi za postopke, kar je bistveni dejavnik učinkovitosti. Ta struktura v nekaterih državah že obstaja in je pokazala svojo učinkovitost, Komisija si zato želi, da bi to postalo splošno.

Zaradi tega predloga je treba spremeniti člen 26(2) ter člen 12. Ta nacionalni korespondent bo imel nalogo, da nacionalnemu članu Eurojusta sistematično posreduje večstranske primere, o katerih je morebiti obveščen, ter zapletene dvostranske primere, ki jih kontaktne točke niso pravilno in pravočasno rešile. Kot član ekipe nacionalnih članov mora slednjim čim prej zagotoviti prenos vseh primerov, ki izhajajo iz pristojnosti Eurojusta.

Po mnenju Komisije bi lahko imeli pri Eurojustu razen sekretariata EPM sedež tudi sekretariati operativnih mrež pravne narave, kot so mreža kontaktnih točk za terorizem, mreža CARIN in mreže v zvezi z osebami, odgovornimi za genocide[22].

6. Sodniki za zvezo

Države članice v različni meri uporabljajo možnost imenovanja sodnikov za zvezo za izboljšanje dvostranskega sodelovanja. Ta instrument sodelovanja, priznan s skupnim ukrepom iz leta 1996[23], se v državah članicah uporablja na različen način[24]. Ta praksa koristno dopolnjuje mednarodno pravosodno sodelovanje samo v manjšem številu držav članic[25]. V prihodnosti bo lahko Eurojust sam imenoval sodnike za zvezo v tretjih državah zaradi lažjega sodelovanja med državami članicami in državami, v katerih bodo ti sodniki imenovani. Funkcije teh sodnikov bodo enakovredne funkcijam sodnikov za zvezo Norveške in ZDA, ki so trenutno zaposleni pri Eurojustu.

7. Okrepitev sodelovanja z Europolom

Eurojust od podpisa sporazuma o sodelovanju[26] nenehoma izboljšuje svoje odnose z Europolom. Treba je poudariti kakovostno delo, ki sta ga opravila ta dva partnerja pri organiziranju sestankov strokovnjakov v zvezi s SPS[27]. Memorandum o soglasju o vzpostavitvi varnega omrežja komunikacije je bil podpisan 7. junija 2007. S tem sistemom se bo povečala izmenjava podatkov med Eurojustom in Europolom.

Z začetkom veljavnosti Protokola z dne 27. novembra 2003 o spremembi Konvencije o Europolu[28], in sicer 18. aprila 2007, bo omogočen lažji dostop do analitičnih delovnih aktov Europola (AWF) in intenzivnejše sodelovanje v teh analizah.

Sodelovanje med Eurojustom in različnimi nacionalnimi uradi za zveze pri Europolu je še vedno neenakomerno. Okrepitev zvez je treba sistematizirati, izmenjave podatkov s temi uradi pa izboljšati.

Zaradi tega razvoja sodelovanja med Eurojustom in Europolom ni treba spremeniti člena 26, če pravila na področju varstva podatkov Eurojustu omogočajo, da na zadovoljiv način izmenjuje podatke.

8. Okrepitev sodelovanja s Komisijo (OLAF)

Sodelovanje med Eurojustom in OLAF[29] se je uresničilo po podpisu[30] memoranduma o soglasju, ki ga bo treba spremeniti s sprejetjem sporazuma o sodelovanju. Področji pristojnosti Eurojusta in OLAF-a se dopolnjujeta[31]. Operativne in strateške podatke je treba izmenjati, da se dosežejo morebitne sinergije med OLAF-om – specializiranim uradom za preiskave na področju goljufij v Skupnosti, ter Eurojustom – službo za pravosodno sodelovanje. Komisija tudi meni, da je v Sklepu treba predvideti določbe, ki uvajajo možnost redne izmenjave podatkov na dovolj zgodnji stopnji. Skladna pravila za varstvo podatkov morajo prispevati k razvoju tesnejšega sodelovanja.

Treba je poskrbeti za imenovanje kontaktnih točk ter uvedbo rednih srečanj za izmenjavo podatkov in izobraževanje.

9. Okrepitev sodelovanja s Frontexom

Varovanje zunanjih meja EU – kopenskih in morskih – je zanimivo ne le zaradi nezakonitega priseljevanja, ampak tudi zaradi organiziranega kriminala, kot je trgovina s prepovedanimi drogami ali trgovina z ljudmi.

Ker ni pravnih ovir, je treba spodbujati podpis sporazuma o sodelovanju med Frontexom in Eurojustom.

10. Sodelovanje s tretjimi državami

Eurojust je razvil stike s tretjimi državami, da bi olajšal in okrepil sodelovanje med sodnimi organi.

Eurojust je na podlagi člena 27 podpisal sporazume o sodelovanju[32], ki omogočajo izmenjave informacij in osebnih podatkov o operativnih primerih ter udeležbo na usklajevalnih sestankih. Ti sporazumi so se uresničili s pošiljanjem tožilcev za zvezo Norveške in ZDA v okvir Eurojusta. Trenutno potekajo pogajanja o sporazumih za sodelovanje z drugimi državami[33]. Če s pogajanji ne bo mogoče skleniti sporazuma o sodelovanju, bo Eurojust skušal razviti mrežo kontaktnih točk, zlasti v Sredozemlju[34] in mrežo IBER-RED.

Sklepna ugotovitev

Eurojustu bo izvajanje teh ukrepov s spremembo Sklepa omogočilo, da razvije svoje možnosti sodelovanja in se kasneje uveljavi kot bistveni udeleženec v boju prosti organiziranemu kriminalu in terorizmu v Evropi.

Eurojust mora postati močnejša struktura, ki jo priznavajo vse države članice, te pa morajo okrepiti pooblastila svojih članov in Kolegija s prenosom Sklepa v celoti in povečanjem dodeljenih pooblastil. Tako bo dosežen napredek v boju proti čezmejnemu kriminalu in pri ustanovitvi pravega območja svobode, varnosti in pravice v Evropi.

Prenos Sklepa Eurojusta in statut nacionalnih članov |

| BE | BG |CZ |DK |DE |EE |IE |EL |ES |FR |IT |CY |LV |LT |LU |HU |MT |NL |AT |PL |PT |RO |SI |SK |FI |SE |UK | | Sodne, operativne pristojnosti, ki se ohranijo v državi |ne |da |da |ne |ne |da |da |ne |ne |ne |ne |da |da |da |ne |ne |da |ne |ne |da |ne |da |da |da |da |da |da | |Pristojnost za pripravo zaprosila za medsebojno pravno pomoč |ne |da |ne |ne |ne |ne |ne |ne |ne |ne |ne |ne |ne |da |ne |ne |da |ne |ne |ne |da |ne |ne |da |da |da |da | |Odrediti preiskavo ali pregone |ne |da |ne |ne |ne |ne |ne |ne |ne |ne |ne |ne |ne |da |ne |ne |da |ne |ne |ne |da |ne |da |da |da |da |ne | |Ustanoviti skupno preiskovalno skupino |ne |ne |da |ne |da |ne |ne |ne |ne |ne |ne |ne |ne |ne |ne |ne |da |ne |ne |ne |ne |ne |ne |ne |ne |da |ne | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

[1] Sklep iz UL L 63, 6.3.2002, str. 1.

[2] UL C 53, 3.3.2005, str. 1.

[3] Dokument 14123/06 z dne 19.10.2006, Eurojust 48, LIMITE.

[4] Skupni ukrep z dne 29.6.1998, UL L 191, 7.7.1998, str. 4.

[5] Dokument o viziji z dne 19.9.2006, dokument 6053/07 EPM 6.

[6] Sklepi Sveta, dokument 9920/07 COPEN 73.

[7] Glej priloženo razpredelnico.

[8] Letna poročila Eurojusta za leta 2004, 2005 in 2006.

[9] BG, LT, MT, PT, SI, SK, FI, SE.

[10] CZ, DE, MT, SE.

[11] BG, CZ, EE, IE, CY, LV, LT, MT, PL, RO, SI, SK, FI, SE, UK (za zadnjo, le v nujnih primerih, povezanih z opravilno nesposobnostjo pristojnega organa).

[12] Informacije, zbrane pri Eurojustu na dan 1. junija 2007.

[13] Med IT, FR, PL, RO in SI.

[14] Resolucija Sveta z dne 9. junija 1997 o izmenjavi rezultatov analiz DNK, UL C 193, 24.6.1997, str. 2.

[15] Sklep Sveta 2005/671/PNZ z dne 20. septembra 2005 o izmenjavi informacij in sodelovanju na področju terorističnih kaznivih dejanj, UL L 253, 29.9.2005, str. 22.

[16] Sklepi Sveta o 5. letnem poročilu o dejavnosti Eurojusta.

[17] Točka 4 Sklepov.

[18] BG, CZ, DE, IE, EL, ES, FR, LT, HU, PT, RO.

[19] Eurojust je leta 2004 v okviru programa policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah AGIS (E-POC) uvedel avtomatiziran sistem za upravljanje podatkov, ki se s pomočjo programa še naprej razvija. V sedanji fazi so predvidene tehnične rešitve za vzpostavitev varnih povezav z državami članicami.

[20] Člen 16(2) Okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje, UL L 190, 18.7.2002.

[21] Podatki iz 15. maja 2007. Skupine, sklenjene med ES, FR, BE, NL, UK, DE, SK.

[22] Vzpostavljena s Sklepom Komisije z dne 13. junija 2002, UL L 167, 26.6.2002.

[23] Skupni ukrep (96/277/PNZ) z dne 22. aprila 1996, UL L 105, 27.4.1996.

[24] Na primer Francija ima 11 sodnikov za zvezo, medtem ko jih nekatere države članice sploh nimajo.

[25] DE, EE, ES, FR, IT, NL, FI, UK.

[26] 9. junija 2004.

[27] Letno poročilo Eurojusta 2006, str. 17.

[28] Akt Sveta z dne 27. novembra 2003, UL C 2, 6.1.2004, str. 1.

[29] Začeto s Sklepom Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom z dne 28. aprila 1999, UL L 136, 31.5.1999, str. 20.

[30] Podpisan 14. aprila 2003, neobjavljeno.

[31] Cilji in naloge OLAF-a so opredeljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 1073/1999, UL L 136, 31.5.1999, str. 1 in Uredbi Sveta (EURATOM) št. 1074/1999, UL L 136, 31.5.1999, str. 8.

[32] Z NO, IS in US na dan 15. junija 2007.

[33] S Švico, Hrvaško, Rusijo in Ukrajino na dan 15. junija 2007.

[34] DZ, MA, TN, JO, EG.