52007DC0575

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 10.10.2007

COM(2007) 575 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Celostna pomorska politika za Evropsko unijo

{COM(2007) 574 konč.}{SEC(2007) 1278}{SEC(2007) 1279}{SEC(2007) 1280}{SEC(2007) 1283}

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Celostna pomorska politika za Evropsko unijo

1. POVZETEK

Morja so življenjska sila Evrope. Morski prostor in obale Evrope so izjemno pomembni za njeno blaginjo. Po njih potekajo trgovinske poti, uravnavajo podnebje, so vir hrane, energije in surovin ter najljubši predel državljanov za bivanje in rekreacijo.

Naše interakcije z morjem so intenzivnejše, bolj raznolike in imajo večjo vrednost za Evropo kot kdaj koli prej. Prišlo pa je do preobremenjenosti. Smo na razpotju v našem odnosu z oceani.

Na eni strani nam tehnologija, znanje in izkušnje omogočajo, da še bolj izkoriščamo dobrine morja in vedno več ljudi se preseljuje na evropske obale, da bi jih užilo. Na drugi strani pa skupni učinek vseh teh dejavnosti vodi do navzkrižij pri uporabi in uničevanja morskega okolja, od katerega je odvisno vse ostalo.

Evropa se mora spoprijeti s tem izzivom; zaradi hitre globalizacije in podnebnih sprememb je treba nujno ukrepati.

Evropska Komisija je to potrdila in začela z obsežnim posvetovanjem in analizo odnosa Evrope do morja[1]. To je sprožilo velik odziv zainteresiranih strani, kar jasno kaže, da imajo morja ogromen potencial in da bo poskus trajnostnega upravljanja s tem potencialom zelo velik izziv. Poleg tega je predstavila številne zamisli, kako bi se lahko Evropa spopadla s tem izzivom.

Na podlagi tega dragocenega prispevka Komisija predlaga celostno pomorsko politiko za Evropsko unijo, ki temelji na splošni ugotovitvi, da so vsa vprašanja v zvezi z evropskimi oceani in morji med seboj povezana in da se morajo politike v zvezi z morji oblikovati tako, da so med seboj povezane, če želimo doseči želene rezultate.

Takšen celosten, medsektorski pristop so odločno podprle vse zainteresirane strani. Za njegovo izvajanje bo potrebno okrepljeno sodelovanje in učinkovito usklajevanje vseh politik v zvezi z morji na različnih ravneh odločanja.

S celostno pomorsko politiko se bo izboljšala sposobnost Evrope za soočenje z izzivi globalizacije in konkurence, podnebnih sprememb, uničevanjem morskega okolja, pomorske varnosti in zaščite ter energetske varnosti in trajnosti. Temeljiti mora na odličnosti pomorskih raziskav, tehnologije in inovacij in bo vključena v lizbonsko agendo za rast in zaposlovanje ter v göteborško agendo za trajnost.

Celostna pomorska politika EU bo:

- spremenila način oblikovanja politik in sprejemanja odločitev – nepovezana razvoj politik in sprejemanje odločitev nista več primerna na nobenem nivoju. Interakcije je treba razumeti in jih upoštevati, razviti je treba skupna orodja, ugotoviti in izkoristiti medsebojna dopolnjevanja in se izogniti navzkrižjem ali jih razrešiti.

- oblikovala in izpolnila delovni program – ukrep na podlagi različnih sektorskih politik se mora razviti v povezan politični okvir. Akcijski načrt, ki je priložen temu sporočilu jasno kaže na raznolikost in obseg dela pred nami. Pomembni so zlasti naslednji projekti:

- evropski prostor za pomorski prevoz brez meja

- evropska strategija za raziskovanje morja

- nacionalne celostne pomorske politike, ki jih razvijejo države članice

- evropsko omrežje za pomorski nadzor

- načrt s strani držav članic za pomorsko prostorsko načrtovanje

- strategija za ublažitev učinkov podnebnih sprememb v obalnih regijah

- zmanjšanje emisij CO2 in onesnaževanja s strani ladijskega prevoza

- odprava nedovoljenega ribolova in ribolova s pridnenimi vlečnimi mrežami na odprtih morjih

- evropsko omrežje pomorskih grozdov

- pregled odstopanj od delovnega prava EU za sektor ladijskega prometa in ribiški sektor

To sporočilo oblikuje podlago za okvir upravljanja in medsektorska orodja, potrebna za oblikovanje celostne pomorske politike EU, in določa glavne ukrepe, za katere si bo Komisija prizadevala v tem mandatu. Ti ukrepi bodo temeljili na načelih subsidiarnosti in konkurenčnosti, ekosistemskemu pristopu in sodelovanju zainteresiranih strani.

2. OZADJE

Evropa ima 70 000 km dolgo obalo, ki poteka ob dveh oceanih in štirih morjih: ob Atlantskem in Arktičnem oceanu ter Baltskim, Severnim, Sredozemskim in Črnim morjem. BDP pomorskih regij v EU obsega približno 40 % BDP, enak pa je tudi delež prebivalstva EU, ki živi v teh regijah.

Evropska blaginja je torej neizogibno povezana z morjem. Ladjedelništvo in ladijski promet ter pristanišča in ribištvo ostajajo ključne pomorske dejavnosti, velik dohodek pa prispevajo tudi pridobivanje energije morja (vključno z nafto, plinom in obnovljivimi viri) ter obalni in pomorski turizem. Morska pristanišča in ladijski prevoz omogočajo Evropi, da izkoristi hitro rast mednarodne trgovine in ima vodilno vlogo v svetovnem gospodarstvu, medtem ko izkoriščanje mineralnih virov, ribogojstvo, morska biotehnologija in nastajajoče podmorske tehnologije predstavljajo vedno bolj pomembne poslovne priložnosti. Enako pomembne so tudi uporaba morij za rekreativne, estetske in kulturne namene ter storitve ekosistema, ki jih omogočajo morja.

Zagotavljanje resnično trajnostne rabe morskega okolja je predpogoj za konkurenčnost teh industrij. Vedno bolj ranljiva obalna območja, vedno večja gneča na obalnih vodah, ključna vloga oceanov v podnebnem sistemu in nenehno uničevanje morskega okolja so razlogi, zaradi katerih se moramo bolj osredotočiti na naše oceane in morja.

Trajnost oceanov je velik svetovni izziv, ki je tesno povezan s podnebnimi spremembami.

Zaradi vse večjega boja za morski prostor in skupnega učinka človekovih dejavnosti na morske ekosisteme je postalo sedanje neenotno odločanje o pomorskih zadevah neustrezno in zaradi tega je potreben skupen in bolj celosten pristop. Politike kot so pomorski prevoz, ribištvo, energija, nadzor in upravljanje morij, turizem, morsko okolje in morsko raziskovanje so se predolgo razvijale ločeno, kar je včasih pripeljalo do neučinkovitosti, nedoslednosti in navzkrižij pri uporabi.

Na podlagi te ugotovitve namerava Komisija oblikovati celostno pomorsko politiko, ki bi zajemala vse vidike našega odnosa z oceani in morji. Ta inovativen in celosten pristop bo zagotovil enoten politični okvir, ki bo omogočil optimalen razvoj vseh dejavnosti v zvezi z morjem na trajnosten način.

3. OKVIR UPRAVLJANJA IN ORODJA ZA POMORSKO POLITIKO

Celostna pomorska politika potrebuje okvir upravljanja, ki ima na vsakem nivoju celosten pristop, ter horizontalna in medsektorska orodja politike. Potrebovala bo tudi dobro finančno podlago z upoštevanjem rezultatov pripravljalnih ukrepov.

3.1. Uporaba celostnega pristopa pri upravljanju morij

Komisija je ustanovila službo za pomorsko politiko, katere naloga je analizirati pomorska vprašanja in politike, ki vplivajo nanje, usklajevati sektorske politike, zagotoviti, da se upošteva njihov medsebojni vpliv in voditi razvijanje medsektorskih orodij politike. Začela je tudi povezovati agencije EU z dejavnostmi, povezanimi s pomorskim sektorjem, da bi zagotovila, da skupaj prispevajo k razvoju pomorske politike.

Načela boljšega oblikovanja predpisov bodo od samega začetka usmerjali Komisijo pri oblikovanju pomorske politike: prepoznavanje pomembnejših pobud v zvezi s pomorskim sektorjem v okviru instrumentov letnega načrtovanja in programiranja, posvetovanje s civilno družbo in zainteresiranimi stranmi, ocene učinkov in medsektorske delovne skupine bodo pomagali Komisiji oblikovati in izvesti resnično celostne predloge.

Tudi druge ustanove EU in zainteresirane strani se poziva, da preučijo, kako bi bilo najbolje sistematično izvajati celostni pristop k zadevam pomorske politike. Nekatere države članice so začele razvijati usklajevalne mehanizme pri oblikovanju svoje pomorske politike. Vse zainteresirane strani morajo sodelovati v postopku upravljanja in Komisijo opozoriti na vsako zakonodajo EU, za katero menijo, da ovira doseganje ciljev celostne pomorske politike.

- Komisija bo:

- povabila države članice k oblikovanju nacionalne celostne pomorske politike in tesnemu sodelovanju z zainteresiranimi stranmi, predvsem obalnimi regijami,

- leta 2008 predlagala vrsto smernic za te nacionalne celostne pomorske politike in od leta 2009 vsako leto poročala o ukrepih EU in držav članic v zvezi s temi politikami,

- organizirala strukturo za posvetovanja zainteresiranih strani, ki bo spodbujala nadaljnji razvoj pomorske politike in omogočala izmenjavo najboljših praks.

3.2. Orodja za oblikovanje celostne politike

Celostni okvir upravljanja za pomorske zadeve potrebuje orodja za horizontalno načrtovanje, ki bi zadevala vse sektorske politike v zvezi z morji in podpirala skupno oblikovanje politik. Pomembna so zlasti naslednja tri: pomorski nadzor, ki je ključnega pomena za varno uporabo morskega prostora; pomorsko prostorsko načrtovanje, ki je ključno orodje za načrtovanje trajnostnega postopka odločanja; in obsežen ter dostopen vir podatkov in informacij.

3.2.1. Evropsko omrežje za pomorski nadzor

Pomorski nadzor je ključnega pomena za zagotovitev varne uporabe morja in varovanje evropskih morskih meja. Z izboljšanjem in optimizacijo dejavnosti pomorskega nadzora ter medobratovalnostjo na evropskem nivoju se Evropa lahko uspešneje sooči z izzivi in nevarnostmi v zvezi z varnostjo plovbe, onesnaževanjem morja, izvajanjem zakonodaje in splošno varnostjo.

Nadzorne dejavnosti izvajajo države članice, vendar je večina dejavnosti in nevarnosti, s katerimi se soočajo, mednacionalne narave. V večini držav članic je za nadzorne dejavnosti v zvezi z ribištvom, okoljem, upravljanjem morij ali priseljevanjem odgovornih več različnih organov, ki delujejo neodvisno eden od drugega. Posledica je pogosto neoptimalna poraba nezadostnih sredstev.

Komisija zato zagovarja potrebo po večji usklajenosti pomorskega nadzora s povečanim sodelovanjem med obalnimi stražami in zadevnimi agencijami znotraj držav članic in med njimi.

Postopno oblikovano integrirano omrežje sistemov za sledenje plovilom in e-plovbo za evropske obalne vode in odprta morja, vključno s satelitskim nadzorom ter prepoznavanjem in sledenjem dolgega dosega (LRIT), bi bilo neprecenljivo orodje javnih agencij.

- Komisija bo:

- spodbujala tesnejše sodelovanje med obalnimi stražami držav članic in zadevnimi agencijami,

- sprejela ukrepe za bolj medobratovalen nadzorni sistem z združitvijo obstoječih sistemov za nadzor in sledenje, ki se uporabljajo za zagotavljanje pomorske varnosti in zaščite, varstvo morskega okolja, nadzor ribištva in nadzor zunanjih meja, ter drugih dejavnosti kazenskega pregona.

3.2.2. Pomorsko prostorsko načrtovanje in celovito gospodarjenje z obalnim pasom (ICZM)

Obstoječi okviri načrtovanja so osredotočeni predvsem na kopno in pogosto ne obravnavajo učinkov, ki bi jih obalni razvoj lahko imel na morje in obratno. Soočiti se moramo z izzivi, ki so posledica vedno večje uporabe morij, ki med seboj konkurirajo in vključujejo pomorski prevoz, ribolov, ribogojstvo, dejavnosti za prosti čas, proizvodnjo energije na morju in druge oblike izkoriščanja morskega dna.

Pomorsko prostorsko načrtovanje je zato ključno orodje za trajnosten razvoj morskih območij in obalnih regij ter ponovno vzpostavitev zdravega morskega okolja Evrope.

Na podlagi priporočila EU[2] so države članice začele uporabljati ICZM za ureditev prostorske razporeditve gospodarskih dejavnosti in vzpostavitev sistemov prostorskega načrtovanja za evropske obalne vode. Oba instrumenta pripomoreta k izpolnjevanju obveznosti iz tematske strategije za varstvo morskega okolja[3] in upravljavci lahko z njima učinkoviteje predvidijo načrtovanje svojih prihodnjih naložb. Vzpostavil se bo sistem za izmenjavo najboljših praks med organi, ki se ukvarjajo s pomorskim prostorskim načrtovanjem in ICZM.

Za odločanje v zvezi s tem so pristojne države članice. Na evropski ravni je treba upoštevati skupna načela in smernice, da se postopek olajša na fleksibilen način in zagotovi, da se spoštujejo regionalni morski ekosistemi, ki prehajajo nacionalne meje na morju.

- Komisija bo:

- leta 2008 razvila načrt, s katerim bo državam članicam olajšala pomorsko prostorsko načrtovanje.

3.2.3. Podatki in informacije

Razpoložljivost in lahek dostop do veliko različnih podatkov o naravi in človekovih dejavnosti v zvezi z oceani je podlaga za sprejemanje strateških odločitev o pomorski politiki. Glede na veliko količino podatkov, zbranih in shranjenih po vsej Evropi za različne namene, je izjemno pomembno, da se za podatke in informacije o morju vzpostavi ustrezna infrastruktura.

Ti podatki morajo biti zbrani v obsežnem in združljivem sistemu ter dostopni kot orodje za boljše upravljanje, razširitev storitev z dodano vrednostjo in trajnostni razvoj pomorstva. To je velik podvig s številnimi dimenzijami, ki ga bo treba več let razvijati v skladu z jasnim in skladnim načrtom.

- Komisija bo:

- leta 2008 sprejela ukrepe za vzpostavitev mreže za pomorsko opazovanje in podatke[4] ter spodbujala večdimenzionalno kartiranje voda držav članic, s čimer bo izboljšala dostop do visoko kakovostnih podatkov.

4. PODROčJA UKREPANJA ZA CELOSTNO POMORSKO POLITIKO EU

Ukrepi celostne pomorske politike EU bodo osredotočeni predvsem na naslednjih pet področij:

4.1. Povečanje trajnostne uporabe oceanov in morij

Prvi cilj celostne pomorske politike EU je vzpostavitev optimalnih pogojev za trajnostno uporabo oceanov in morij, s čimer bi se omogočila rast pomorskih sektorjev in obalnih regij.

V številnih državah članicah je rast pomorskega gospodarstva v zadnjem času višja od celotnega gospodarstva, predvsem v regijah, ki so dejavne na področju pomorske logistike. Prevoz zabojnikov se je močno povečal od leta 2000 in pričakuje se, da se bo do leta 2020 potrojil. Regije, ki se ukvarjajo z drugimi hitro rastočimi trgi kot so pomorska oprema, vetrna energija na morju, rekreacijsko čolnarjenje in križarjenja, bodo prav tako še naprej imele koristi od te rasti. Potencial evropskih industrij, da razvijejo vrhunske pomorske proizvode, ki bi lahko bili vodilni na svetovnih trgih, je prav tako velik, saj ima Evropa visoko raven strokovnega znanja in izkušenj na področju pomorske tehnologije.

Velik del potenciala pa ostaja nerazvit. Nova strateška vizija razvoja konkurenčnega in varnega ladijskega prevoza, pristanišč ter sorodnih sektorjev je ključnega pomena, če želimo doseči trajnostno rast dejavnosti, povezanih z morjem in hkrati zagotoviti, da se pomorske dejavnosti razvijejo brez ogrožanja zdravja morskega ekosistema.

Ladijski promet je bistven za evropsko mednarodno in notranjo trgovino ter ostaja hrbtenica pomorskega grozda. Ta industrija pa bo še naprej uspešna le, če si bo Unija prizadevala za vzpostavitev visoke ravni pomorske varnosti in zaščite, s čimer bo varovala človeška življenja in okolje ter hkrati spodbujala konkurenčne pogoje na mednarodni ravni.

Čeprav je ladijski prevoz zaskrbljujoče velik vir onesnaževanja zraka in emisij CO2, je še vedno veliko bolj energetsko učinkovit kot cestni prevoz. Zaradi tega in ker je treba zmanjšati število tovornjakov na preobremenjenih cestah, je celostna pomorska politika močno naklonjena spodbujanju varnega in zanesljivega ladijskega prevoza. Sedanja programa EU (TEN-T in MARCO POLO) bosta še naprej podpirala ustvarjanje pomorskih avtocest/omrežij pomorskega prometa na kratkih razdaljah. Pri prihodnjem razvoju vseevropskega prometnega omrežja se bo morala polno upoštevati vedno večja uporaba morij na področju energije.

Vendar je ladijski prevoz še vedno v slabšem položaju kot druga prevozna sredstva. Drugim načinom prevoza so namenjene višje javne naložbe. Poleg tega mora plovilo, ki potuje med dvema pristaniščema EU, opraviti zapletenejše in dolgotrajnejše postopke kot tovornjak, ker pravega notranjega trga za pomorski promet v Evropi še ni. Za sprostitev celotnega potenciala industrije ladijskega prevoza v Evropi je treba odpraviti ta neugoden položaj pomorskega prevoza v primerjavi z drugimi načini prevoza s poenostavitvijo upravnih in carinskih formalnosti za pomorske storitve znotraj EU.

- Da bi izboljšala učinkovitost pomorskega prevoza v Evropi in zagotovila dolgoročno konkurenčnost, bo Komisija:

- predlagala vzpostavitev evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja,

- pripravila obsežno strategijo o pomorskem prevozu za obdobje 2008–2018.

Evropska morska pristanišča so še ena pomembna vez v logistični verigi, od katere je odvisno evropsko gospodarstvo. So središča gospodarske dejavnosti in pomembno vplivajo na kakovost okoliških mestnih in naravnih okolij.

Zaradi globalizacije smo priča rasti mednarodne trgovine, kakršne še ni bilo. Glede na to, da 90 % evropske zunanje trgovine in skoraj 40 % notranje trgovine poteka skozi pristanišča, je razumljivo, da se bodo evropska pristanišča, če se želijo uspešno spopasti z naraščajočim povpraševanjem, soočila z velikim izzivom. Razvoj njihove zmogljivosti mora biti sorazmeren z rastjo evropske domače in mednarodne trgovine ter združljiv s cilji politike EU, ki so povezani z njim, predvsem z njenima ciljema glede okolja in konkurenčnosti.

- Komisija bo:

- predlagala novo politiko glede pristanišč z upoštevanjem vseh vlog, ki jih imajo pristanišča, in širšega okvira evropskih logistik,

- oblikovala predloge za zmanjšanje ravni onesnaženosti zraka v pristaniščih z odpravo davčnih neugodnosti pri uporabi električne energije z obrežja,

- oblikovala smernice za uporabo zadevne okoljske zakonodaje Skupnosti pri razvoju pristanišč.

Evropska pomorska logistična veriga prav tako potrebuje vrhunske industrije na področju gradnje in popravil ladij ter pomorske opreme . Evropska Unija bo gradila na uspešnih pobudah[5] za spodbujanje navedenih industrij in predvsem malih in srednje velikih družb.

Za spodbujanje gospodarske rasti brez nadaljnjega uničevanja okolja so potrebne večje naložbe v pomorske raziskave in tehnologijo. Te naložbe bodo hkrati ustvarile nove priložnosti. S tehnologijami, ki spoštujejo okolje in omogočajo pomorskim dejavnostim, da uspešno delujejo, ter hkrati varujejo morsko okolje, bo evropsko gospodarstvo v koraku z dvigovanjem svetovnih standardov in razvojem obetajočih industrij, kot je biotehnologija, obnovljivi viri energije na morju, podvodna tehnologija in oprema ter morsko ribogojstvo.

Tehnologija omogoča Evropi koristenje celotnega potenciala morja kot vira nafte in plina[6] ter obnovljivih virov energije ter omogoča prenos energije po različnih poteh za prenos, s čimer povečuje varnost dobave. Iz stanja Evrope na področju energije je razvidno, da se bo povečala potreba po medsebojnem dopolnjevanju med njenimi energetskimi in pomorskimi politikami[7]. V zvezi s tem je Komisija v svojem sporočilu iz januarja 2007[8] o energetski strategiji za Evropo potrdila potrebo po nadaljnjem razvoju uporabe oceanov in morij za spodbujanje ciljev Evrope v zvezi z energijo.

Poslovno povezovanje in konkurenčnost v pomorskem sektorju se močno povečata z oblikovanjem večsektorskih grozdov[9] . Ti so ključnega pomena za ohranitev znanja in izkušenj Evrope in bodo zato imeli osrednjo vlogo v pomorski politiki. Javno/zasebno sodelovanje v središčih pomorske odličnosti prav tako zagotavlja trden okvir, ki omogoča dobro razumevanje in načrtovanje interakcij med različnimi industrijami in sektorji.

- Komisija bo pospeševala oblikovanje večsektorskih grozdov in regionalnih grozdov pomorske odličnosti ter spodbujala evropsko omrežje pomorskih grozdov.

Komisija namerava tudi povečati število in kakovost delovnih mest v pomorskem sektorju za evropske državljane. Zaposlovanje na ladjah se zmanjšuje, kar je zaskrbljujoče in ga je treba povečati, saj so izkušnje pomorščakov ključnega pomena tudi za delovna mesta na kopnem.

Če želimo, da bi bil ta sektor privlačen za državljane, je treba izboljšati kadrovsko politiko in delovne pogoje (vključno z zdravjem in varnostjo) s podporo vseh zainteresiranih strani iz pomorskega sektorja in oblikovati učinkovit regulativni okvir z upoštevanjem njegovega globalnega konteksta. Komisija v celoti podpira socialni dialog o vključitvi Konvencije Mednarodne organizacije dela o pomorskih delovnih standardih v zakonodajo Skupnosti. Komisija bo tudi spodbujala oblikovanje sistema, ki bo ponudil državljanom več in boljše poklicne možnosti v pomorskem grozdu. To bo vključevalo razširitev obsega študijev pomorske smeri ter povečanje strokovnega znanja in kvalifikacij za pomorske poklice.

- Komisija bo:

- v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji ponovno ocenila odstopanja od pomorskega sektorja iz delovne zakonodaje EU[10],

- spodbudila oblikovanje potrdila o pomorski odličnosti.

Kljub preteklim prizadevanjem je večja gospodarska dejavnost na evropskih obalah in morjih povezana s slabšanjem kakovosti morskega okolja . Komisija je že predlagala pomorsko strategijo EU vključno s predlagano direktivo[11], da bi ustavila in obrnila ta trend ter zagotovila okvir za ukrep Skupnosti za izboljšanje okoljskih pogojev pomorskega okolja v okviru trajnostnega razvoja.

Ta izziv bo še povečal velik vpliv, ki ga bodo imele podnebne spremembe na obalne regije. EU mora ostati v samem vrhu na področju te tehnologije z zagotavljanjem skladnega političnega okvira, s katerim bo v celoti uresničila ta potencial.

Zato je treba izpolniti cilje okoljske zakonodaje EU, predvsem Direktive o habitatih[12] in predlagane direktive o morski strategiji. V zvezi s tem je pomemben tudi pravni red Skupnosti o pomorski varnosti in preprečevanju onesnaževanja z ladij. Hitro sprejetje predlogov iz tretjega pomorskega paketa bo zelo prispevalo k temu pravnemu redu.

- Komisija bo:

- sprejela pilotne ukrepe za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb na obalne regije in prilagoditev nanje,

- aktivno podprla mednarodna prizadevanja za zmanjšanje onesnaženja zraka, ki je posledica ladijskega prevoza, in oblikovala predloge na evropskem nivoju, če ta prizadevanja ne bodo prinesla rezultatov,

- aktivno podprla mednarodna prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in razmislila o možnostih za ukrepe EU, če ta prizadevanja ne bodo prinesla rezultatov,

- oblikovala predloge za razstavitev zastarelih ladij na učinkovit, varen in okoljsko trajnosten način s polnim upoštevanjem tekočega dela na mednarodni ravni.

Pri upravljanju ribištva je treba bolj upoštevati blaginjo obalnih skupnosti, morsko okolje in interakcijo med ribištvom in drugimi dejavnostmi. Odločno se bo spodbujala obnovitev staležev rib, za kar bodo potrebne tehtne znanstvene informacije in okrepljen prehod na večletno načrtovanje. Komisija bo sprejela ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo skupna ribiška politika odražala pristop strategije o morskem okolju k ohranjanju okolja, in si prizadevala za odpravo nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova na svojih in na odprtih morjih.

Upravljanje staležev rib za dosego največjega trajnostnega donosa bo evropski ribiški skupnosti zagotovilo boljšo prihodnost in prispevalo k varnosti preskrbe s hrano v Evropi. To naj bi se doseglo do leta 2015 v skladu z mednarodnimi obveznostmi.

Izboljšanje varnosti pri delu ribičev je tudi treba obravnavati v širšem okviru delovnih pogojev v pomorskem sektorju in socialne politike, izkušnje ribičev in njihovo poznavanje morja pa bi morali izkoristiti v dobro celotne družbe.

Za zadovoljitev naraščajočega svetovnega povpraševanja po morski hrani je treba doseči razvoj ribogojstva v skladu z regulativnim okvirom, ki spodbuja podjetništvo in inovacije ter zagotavlja skladnost z visokimi okoljskimi in javnozdravstvenimi standardi.

- Komisija bo:

- sprejela ostre ukrepe za odpravo zavržkov[13] in škodljivih ribolovnih praks, kot je ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami na odprtih morjih v občutljivih habitatih[14],

- sprejela ostre ukrepe za odpravo nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova[15],

- spodbujala razvoj ribogojne industrije v Evropi, ki bo za okolje varna.

4.2. Oblikovanje na znanju in inovacijah temelječe podlage za pomorsko politiko

Pomorska znanost, tehnologija in raziskave so ključnega pomena za trajnosten razvoj z morjem povezanih dejavnosti.

S pomočjo znanstvenih raziskav in tehnologije bolje razumemo vpliv človekovih dejavnosti na morske sisteme, zato so pomembne za prekinitev povezave med razvojem dejavnosti, ki so povezane z morjem, in uničevanjem okolja.

Z okrepljenim interdisciplinarnim pristopom k pomorski znanosti bi lahko bolje razumeli interakcije med pomorskimi dejavnostmi in bi zato postal nepogrešljiv del integrirane pomorske politike. Prav tako je ključnega pomena, če želimo predvideti in čim bolj ublažiti učinke podnebnih sprememb.

Morsko in pomorsko raziskovanje je drago: neučinkovitosti si ne moremo privoščiti. Za čim bolj učinkovito uporabo evropskih virov je treba oblikovati jasno strategijo, ki bo povezala politične in raziskovalne prioritete, se soočila z medsektorskimi izzivi, čim bolj okrepila medsebojna dopolnjevanja prizadevanj držav članic in Skupnosti, se izognila podvojevanju in izboljšala dialog med zainteresiranimi stranmi. Evropa mora tudi raziskati, kako bi lahko raziskave bolj pripomogle k inovacijam in kako bi lahko izkušnje in strokovno znanje učinkoviteje uporabili pri proizvodih in storitvah industrije.

Razvoj mreže za pomorsko opazovanje in podatke[16] bo pomembno orodje te strategije.

- Komisija bo:

- leta 2008 predstavila izčrpno evropsko strategijo za morsko in pomorsko raziskovanje,

- objavila razpise za zbiranje predlogov, ki bi pokrivali več sektorjev, v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave, s čimer bi spodbudila integrirani pristop in izboljšala razumevanje pomorskih vprašanj,

- podprla raziskave, s katerimi bi predvidela, ublažila in se prilagodila na vplive podnebnih sprememb na pomorske dejavnosti, morsko okolje, obalna območja in otoke,

- podprla oblikovanje evropskega partnerstva v pomorski znanosti, ki bi zagotovil dialog med znanstveno skupnostjo, industrijo in oblikovalci politike.

4.3. Zagotovitev čim višje kakovosti življenja v obalnih regijah

Rast prebivalstva v obalnih regijah in na otokih je bila v zadnjem desetletju enkrat višja od povprečja EU. Obalne skupnosti tudi obišče večina turistov v Evropi, zato je v teh regijah še posebej treba uskladiti gospodarski razvoj, okoljsko trajnost in kakovost življenja.

Regionalne oblasti in obalne skupnosti imajo pomembno vlogo pri urejanju obalnih in pomorskih dejavnosti. Odbor regij, obalne regije in njihova omrežja so zato poglavitni partnerji pri razvijanju celostne pomorske politike EU.

Ker imajo pristanišča in pomorsko industrijo, so te regije strateško pomembne za celotno Evropo. Notranjosti zagotavljajo pomembne storitve in so izhodišče za nadzor morskih in obalnih voda. Potrebe po infrastrukturi so zato velike in jih je treba upoštevati pri dodeljevanju sredstev Skupnosti. Podnebne spremembe imajo še posebej velik vpliv na obalne regije in obvladovanje tveganja ima lahko ogromen učinek na njihov proračun in gospodarstvo.

Morje je ključnega pomena za obalni in pomorski turizem, ki je odločilen za gospodarski razvoj obalnih območij v Evropi. Komisija bo aktivneje sodelovala z zainteresiranimi stranmi pri razvoju trajne turistične politike, ki zajema obalni in pomorski turizem.

Finančna sredstva so na voljo, vendar zainteresirane strani menijo, da nimajo ustreznega dostopa do informacij. Komisija si bo v okviru številnih finančnih instrumentov Skupnosti, ki so na voljo, prizadevala za čim boljšo podporo pomorskim projektom v obalnih regijah in na otokih.

Potreba po izboljšanih socialno-ekonomskih podatkih o pomorskem sektorju in obalnih regijah je prav tako očitna, saj imajo zaradi težkega dostopa do teh informacij regionalne zainteresirane strani omejene možnosti za razvoj racionalnih dolgoročnih načrtov in naložb.

Medregijsko sodelovanje je tudi pomembno za razvoj evropskih obalnih regij z upoštevanjem njihovih raznovrstnosti in posebnosti. Komisija bo zato v celoti izkoristila program ozemeljskega sodelovanja, s čimer bo podprla medregijski pomorski razvoj.

Najbolj oddaljene regije in otoki so močno gospodarsko zaostali, vendar imajo velik potencial za pomorske dejavnosti in morsko raziskovanje. Njihova velika morska območja zagotavljajo storitve ekosistema, ki so zelo zanimive za Unijo. Komisija bo v okviru nedavnega sporočila o najbolj oddaljenih regijah EU spodbujala razvoj njihovega pomorskega potenciala in njihovo sodelovanje s sosednjimi regijami.

- Komisija bo:

- v okviru prihodnje pobude o turizmu spodbujala obalni in pomorski turizem,

- pripravila podatkovno bazo finančnih sredstev Skupnosti, ki so na voljo za pomorske projekte in obalne regije, in do leta 2009 razvila podatkovno bazo socialno-ekonomskih podatkov za pomorske sektorje in obalne regije,

- predlagala strategijo Skupnosti za preprečevanje nesreč s poudarkom na tveganjih, katerim so izpostavljene obalne regije,

- spodbujala razvoj pomorskega potenciala najbolj oddaljenih regij in otokov.

4.4. Spodbujanje vodilne vloge Evrope pri mednarodnih pomorskih zadevah

EU si bo prizadevala za učinkovitejše mednarodno upravljanje pomorskih zadev in učinkovito uveljavljanje mednarodnega pomorskega prava s spodbujanjem držav članic k ratifikaciji zadevnih instrumentov. Spodbujala uskladitev evropskih interesov v ključnih mednarodnih forumih.

Prednostne naloge celostne pomorske politike EU bodo dostop do mednarodnih trgov za pomorsko industrijo in storitve, trajnostno znanstveno in komercialno izkoriščanje globokih morij, zaščita svetovne biološke raznovrstnosti morja, izboljšanje pomorske varnosti in zaščite, delovnih pogojev, zmanjšanje onesnaževanja, ki je posledica ladijskega prevoza, in boj proti nezakonitim dejavnostim v mednarodnih vodah.

Poudarek bo tudi na geopolitičnih posledicah podnebnih sprememb. V zvezi s tem bo Komisija leta 2008 predstavila poročilo o strateških vprašanjih glede Arktičnega oceana.

Pomorske zadeve bodo redna tema pogovorov s partnerji EU, ki so že sprejeli ukrepe za celosten pomorski pristop, kot so Avstralija, Kanada, Japonska, Norveška in ZDA, ter z drugimi partnerji, kot so Brazilija, Kitajska, Indija in Rusija.

EU bo tudi razvila skupno odgovornost za morja, ki jih deli s svojimi najbližjimi sosedami. Predvsem bo oblikovala predloge za povečano sodelovanje pri upravljanju Sredozemskega in Črnega morja. Spodbujala bo sodelovanje pri pomorskih zadevah v okviru Severne dimenzije svoje zunanje politike in vključila pomorske zadeve v program sodelovanja EU z državami v razvoju, vključno z majhnimi otoškimi državami v razvoju. V tem okviru bo v državah v razvoju podpirala izboljšanje sposobnosti držav v razvoju v zvezi s pomorsko politiko in pomorskim pravom.

Komisija bo predlagala sporazum o izvajanju UNCLOS[17] o biološki raznovrstnosti morja na območjih zunaj državne jurisdikcije in si prizadevala za uspešno zaključitev mednarodnih pogajanj o zaščitenih morskih območjih na odprtih morjih.

- Komisija bo:

- spodbujala sodelovanje v okviru širitvene in evropske sosedske politike ter Severne dimenzije, s čimer bi zajela vprašanja pomorske politike in upravljanja deljenih morij,

- predlagala strategijo za zunanje odražanje pomorske politike Unije s strukturiranim dialogom s pomembnimi partnerji.

4.5. Večja prepoznavnost pomorske Evrope

Zainteresirane strani so jasno izrazile svoje mnenje, da je postopek razvijanja pomorske politike EU koristen za večanje ozaveščenosti javnosti o vrednosti pomorskega gospodarstva in dediščine ter da zainteresiranim stranem daje občutek skupnega cilja in identitete.

Celostna pomorska politika mora povečati prepoznavnost pomorske Evrope in izboljšati podobo pomorskih dejavnosti ter poklicev v pomorskem sektorju.

Spodbujati mora tudi pomorsko dediščino Evrope s podpiranjem pomorskih skupnosti, vključno s pristaniškimi mesti in tradicionalnimi ribiškimi skupnostmi, njihovih artefaktov in tradicionalnih veščin, in s spodbujanjem povezovanja med njimi, ki bi povečalo njihovo znanje in prepoznavnost.

- Komisija bo:

- lansirala Evropski atlas morij kot izobraževalni pripomoček, s katerim bo opozorila na našo skupno pomorsko dediščino,

- predlagala praznovanje evropskega dneva pomorstva od leta 2008 naprej, s čimer bi povečala prepoznavnost pomorskih zadev in spodbudila povezovanje med organizacijami, ki se ukvarjajo z dediščino, muzeji in akvariji.

5. ZAKLJUčEK

Junija 2007 je Evropski svet pozdravil obširno razpravo, ki je potekala v Evropi o prihodnosti pomorske politike. Voditelji držav in vlad so povabili Komisijo, da predloži evropski akcijski načrt, ki bo predstavljen oktobra. Z upoštevanjem načela subsidiarnosti je cilj tega akcijskega načrta preučitev celotnega potenciala z morjem povezanih gospodarskih dejavnosti na okoljsko trajnosten način.

S tem sporočilom in priloženim akcijskim načrtom Komisija odgovarja na prošnjo Evropskega sveta z upoštevanjem mnenj drugih evropskih institucij, vlad držav članic, parlamentov in številnih zainteresiranih strani[18].

Komisija poziva Evropski svet, Svet ministrov in Evropski parlament ter Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, nacionalne in regionalne oblasti ter druge zainteresirane strani, da se proaktivno odzovejo na to politiko.

[1] Glej poročilo o posvetovalnem postopku COM(2007) 574. Glej tudi: Zelena knjiga: Prihodnji pomorski politiki Unije naproti: evropska vizija za oceane in morja. COM(2006) 275.

[2] Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju strategije za celostno upravljanje obalnih območij v Evropi z dne 30. maja 2002 2002/413/EC.

[3] Glej Predlog za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Direktiva o morski strategiji - COM(2005) 505.

[4] Temelječa med drugim na pobudi GMES.

[5] Kot sta platforma Waterborne in LeaderShip 2015.

[6] Po podatkih Organizacije proizvajalcev plina in nafte je 40 % nafte in 60 % plina, ki se ga danes porabi v Evropi, pridobljenega na morju.

[7] Glej delovni dokument služb Komisije z naslovom „Energetska politika in pomorska politika: zagotavljanje boljše usklajenosti“.

[8] Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Energetska politika za Evropo COM(2007) 1.

[9] Glej delovni dokument služb Komisije , ki je priložen temu sporočilu.

[10] Sporočilo o ponovni preučitvi regulativnega socialnega okvira za več in boljša delovna mesta v pomorskem sektorju EU COM(2007) 591.

[11] COM(2005) 504 in COM(2005) 505.

[12] Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.

[13] Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Politika zmanjševanja neželenega prilova in odprave zavržkov v evropskem ribištvu COM(2007) 136.

[14] Sporočilo in predlog Uredbe morata biti pripravljena 17. oktobra.

[15] Sporočilo in predlog Uredbe morata biti pripravljena 17. oktobra.

[16] Glej oddelek 3.2.3.

[17] Konvencija Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu.

[18] Za podrobne podatke glej Posvetovanje o evropski pomorski politiki, COM(2007) 574 z dne 10.10.2007.