52007DC0448

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 25.7.2007

COM(2007) 448 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Poročila iz držav članic glede načinov ravnanja, ki so resno kršila pravila Skupne ribiške politike v letu 2005

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Poročila iz držav članic glede načinov ravnanja, ki so resno kršila pravila Skupne ribiške politike v letu 2005

1. UVOD

Da bi povečali raven preglednosti o tem, kako države članice izpolnjujejo svoje obveznosti glede uveljavljanja pravil Skupnosti, je Uredba Sveta (ES) št. 1447/1999[1] uvedla obveznost, da države članice letno poročajo Komisiji, koliko „resnih“ prekrškov je bilo odkritih in koliko naloženih kazni. V ta namen navedena uredba določa seznam 19 vrst kršitev pravil Skupnosti, ki se štejejo za posebno resna. Države članice morajo zagotoviti, da se ustrezno ukrepa proti fizični ali pravni osebi, ki krši pravila skupne ribiške politike[2].Načini ravnanja, ki so navedeni na seznamu, so povezani z najpomembnejšimi obveznostmi, ki jih nalagajo pravila Skupnosti glede ohranjanja staleža, spremljanja in trženja ribiških proizvodov.

Postopek za sporočanje potrebnih informacij Komisiji je določen v Uredbi Komisije (ES) št. 2740/1999[3]. Podatki, poslani v elektronski obliki, morajo omogočati primerjavo med državami članicami glede učinkovitosti izvajanja pravil skupne ribiške politike. Končni cilj zakonodajalca je, poleg cilja glede povečanja preglednosti, postopno doseganje enakih pogojev med ribiči, ki bodo tako imeli večje zaupanje do nadzornih organov in spoštovali pravila Skupnosti o ohranjanju ribolovnih virov, ko jim bo zagotovljeno, da se pravila uporabljajo enako po vsej Evropski skupnosti.

To sporočilo se nanaša na primere resnih kršitev pravil skupne ribiške politike, za katere je nacionalni organ odprl dosje leta 2005. To je šesto sporočilo glede te zadeve. Komisija je predložila najpomembnejše podatke za leto 2000 v svojem sporočilu z dne 12. novembra 2001[4], za leto 2001 v svojem sporočilu z dne 5. decembra 2002[5], za leto 2002 v svojem sporočilu z dne 15. decembra 2003[6], za leto 2003 v svojem sporočilu z dne 30. maja 2005[7] in za leto 2004 v svojem sporočilu z dne 14. julija 2006[8].

2. POROčILA IZ DRžAV čLANIC ZA LETO 2005

Uredba Sveta št. 2740/1999 določa natančne pogoje za prenos podatkov, ki so povezani z resnimi kršitvami pravil skupne ribiške politike. Podatki se pošljejo v elektronski obliki. Na podlagi teh podatkov službe Komisije izdelajo tabele, priložene k Sporočilu. Te tabele so oblikovane tako, da so iz njih razvidni najzanimivejši podatki, ki izhajajo iz poročil držav članic.

Treba je poudariti, da so prikazani podatki podatki, ki so jih zagotovile države članice. Državam članicam je omogočeno, da preverijo te številke, preden Komisija dokončno izdela Sporočilo.

3. DODATNE INFORMACIJE, KI JIH ZAGOTOVIJO DRžAVE čLANICE

Ker je tolmačenje zbranih informacij težavno, ker sestoje izključno iz niza številk in bi bili nekateri podatki lahko nekoliko zavajajoči, je Komisija države članice pozvala, da zagotovijo dodatne informacije, za katere menijo, da so koristne za razjasnitev analize številk.Dodatne informacije so poslale nekatere države članice. Glavni elementi so naslednji:

- Postopki (administrativni ali kazenski), ki so sproženi za kaznovanje kršitev pravil skupne ribiške politike, so na splošno dolgotrajni. V povprečju traja celoten postopek od 8 do 12 mesecev. Na splošno so kazenski postopki najdaljši (v Belgiji, na Irskem, Nizozemskem in Finskem se izvajajo samo kazenski postopki);

- Malo informacij je zbranih o vrstah, ki jih zadevajo resne kršitve: na splošno gre za tiste vrste, pri katerih se izvajajo načrti za obnovitev ali pa strogi nacionalni ukrepi, in tiste, ki imajo veliko tržno vrednost (tj. trska, sled, morska spaka, romb, morska plošča, brancin, pokrovača…) in na območjih, kjer so bile resne kršitve;

- Kaže, da večino kršitev države članice odkrijejo v svojih izključnih ekonomskih conah, kar je razumljivo, vendar trenutno ni mogoče, da bi Komisija določila cone ICES, kjer je bila kršitev storjena, ker večina nacionalnih poročil ne daje takih podrobnosti.

Zaradi razširitve področja uporabe Sporočila to sporočilo prvič vsebuje sklic na nacionalno zakonodajo in najboljše prakse. Med novimi pravnimi instrumenti o nadzoru ribištva, sprejetimi nedavno, je treba omeniti:

- Irska je 4. aprila 2006 uzakonila „Sea Fisheries and Maritime Jurisdiction Act 2006“, da bi posodobila svoje nacionalne predpise o nadzoru morskega ribištva in zagotovila skladnost z obveznostmi nadzora skupne ribiške politike. S tem zakonom so se povečale kazni za prekrške v ribištvu;

- Francija namerava v bližnji prihodnosti spremeniti režim nadzora SRP, da bi bile kazni učinkovitejše. Številni upravni ukrepi za okrepitev učinkovitosti kazni so že bili sprejeti v letu 2005;

- Združeno kraljestvo je septembra 2005 nadomestilo svoje nadzorne ukrepe z uvedbo nove sheme za registracijo prvih kupcev rib. Tudi Škotska agencija za zaščito ribištva (Scottish Fisheries Protection Agency - SFPA) je dosegla sporazum s Kronskim uradom kazenskega pregona (Crown Office Prosecution Service), na podlagi katerega se lahko zadeve predajo državnemu tožilcu (Procurator Fiscal), ki lahko naloži finančno globo; te zadeve se ne obravnavajo na sodišču, temveč z upravnim postopkom;

- Španija je leta 2005 sprejela upravni zakon, ki določa podrobna merila za upravne kazni v primeru kršitev v ribiškem sektorju;

- Portugalska je sprejela smernice za izboljšanje inšpekcij in spremljanja kršitev;

- Švedska je obvestila o uvedbi spremembe režima kazni, kar bi omogočilo upravi, da določi upravne kazni (zaplembe, umik odobritev), kadar bi Sodišče izjavilo, da je kršitelj povzročil resno kršitev pravil glede ribištva.

4. PRIMERJAVA MED šTEVILOM RIBIšKIH PLOVIL V VSAKI DRžAVI čLANICI IN šTEVILOM RESNIH KRšITEV

Naslednja tabela prikazuje število ribiških plovil, ki so bila 31. decembra 2005 za vsako državo članico vpisana v register ribiških plovil, ter skupno število resnih kršitev, ki so jih odkrile in sporočile države članice za (izključno) tista plovila, ki plujejo pod njihovimi zastavami. Čeprav bi bilo netočno, da bi izpeljali trdne sklepe samo s primerjavo držav članic in teh številk, ker se kršitve ne nanašajo vedno na kršitve ribičev, temveč tudi drugih gospodarskih subjektov, pa kaže, da za večino držav članic število odkritih kršitev, ko jih primerjamo z velikostjo ribiškega ladjevja, opozarja na slabo delovanje nadzora ali celo pomanjkanje nadzora v nekaterih državah članicah.

Država članica | Število plovil | Resne kršitve |

Belgija | 121 | 22 |

Danska | 3 269 | 361 |

Nemčija | 2 121 | 96 |

Grčija | 18 279 | 377 |

Estonija | 1 045 | 19 |

Španija | 13 684 | 2 949 |

Francija | 7 859 | 864 |

Irska | 1 415 | 109 |

Italija | 14 426 | 3 280 |

Ciper | 886 | 9 |

Latvija | 928 | 132 |

Litva | 271 | 3 |

Malta | 1 420 | 3 |

Nizozemska | 828 | 117 |

Poljska | 974 | 105 |

Portugalska | 9 186 | 761 |

Slovenija | 173 | 13 |

Finska | 3 267 | 25 |

Švedska | 1 639 | 53 |

Združeno kraljestvo | 6 766 | 234 |

5. POROčILA DRžAV čLANIC

Skupno število zadev, ki so jih sporočile države članice, je 10 443 , zajemajoč celotni seznam kršitev iz seznama kršitev v Uredbi Sveta (ES) št. 1447/1999. Število je za 8,11 % višje kot leta 2004: razvoj večanja števila odkritih kršitev je tako potrjen, čeprav bi morali upoštevati tudi širitev Evropske unije. Države članice so odkrile 783 kršitev več kot leta 2005, toda ribiško ladjevje se je povečalo za 5 697 enot od pristopa leta 2004. Za olajšanje primerjave je treba navesti, da je bilo število resnih kršitev, odkritih v prejšnjih letih naslednje: 7 298 leta 2000, 8 139 leta 2001, 6 756 leta 2002, 9 502 leta 2003 in 9 660 leta 2004.Treba je tudi opozoriti, da so nekatere države članice za leto 2005 sporočile informacije o pomembnem in nepojasnjenem povečanju ali padcu števila odkritih zadev v primerjavi s številkami iz leta 2004. Kot je že bilo poudarjeno v prejšnjih sporočilih, bi lahko bil vzrok delno v tem, da število evidentiranih kršitev lahko včasih, vendar ne nujno, vključuje kršitve pravil z ozirom na nacionalne smernice, razen kršitev pravil SRP, in/ali povezanih z dejavnostmi, izpeljanimi v notranjih vodah ali pri ribolovu za rekreativne namene.

Glavne lastnosti priloženih tabel se lahko povzamejo:

74 % kršitev so odkrile Španija, Italija in Portugalska. Te države so tudi med tistimi z večjim številom plovil. 23 % primerov se nanaša na nedovoljeni ribolov, na drugem mestu (17 %) pa so skladiščenje, predelava, dajanje v promet in prevoz ribiških proizvodov, ki ne izpolnjujejo veljavnih tržnih standardov. Ribolov brez ribolovnega dovoljenja je na tretjem mestu (15 %). Ti odstotki so podobni tistim iz leta 2004, ti trije načini ravnanja pa predstavljajo večino kršitev, ki so bile odkrite po letu 2000, medtem ko je zelo majhno število primerov (manj kot 10 %) povezano z drugimi resnimi kršitvami pravil skupne ribiške politike. Število primerov nedovoljenega spreminjanja sistema spremljanja plovil (VMS) se je v letu 2005 v primerjavi s prejšnjimi leti skoraj podvojilo. Zdi se, da je vseeno še vedno nizko, če upoštevamo opažanja inšpektorjev Komisije.

Leta 2005 se je 8 665 postopkov končalo s kaznijo. Obstajajo še vedno presenetljive in nerazložljive razlike za isto vrsto kršitve po EU in povprečni znesek globe po EU v postopkih, ki so se leta 2005 končali s kaznijo, znaša 1 548 EUR : ta številka je manj kot polovico povprečja globe iz leta 2003 (4 664 EUR) in manj kot povprečna globa, naložena v letu 2004 (2 272 EUR). Tudi število odvzetih dovoljenj se je zelo zmanjšalo , kar je prikazano v priloženih tabelah (samo 335 v primerjavi s 1 226 v letu 2004). Samo Danska in Grčija sta uporabili to kazen v več kot 10 % sankcioniranih kršitvah. Španija in Francija sta sporočili o 1 oziroma 8 odvzemih.

Nenazadnje je treba pozornost usmeriti na dejstvo, da je znesek, ki ga je ribiška industrija plačala v letu 2005 v obliki denarnih kazni (10,8 milijona EUR) precej nepomemben, ker predstavlja samo 0,17 % vrednosti iztovarjanj v letu 2004.

6. SPLOšNE PRIPOMBE NA POROčILA DRžAV čLANIC

Ko ponovno poudarjamo, kako težko je tolmačenje niza številk iz tabel brez pojasnil držav članic, Komisija sklepa, da se stanje v primerjavi s prejšnjim letom ni bistveno izboljšalo.Posebno zaskrbljujoče je, da neustrezno sankcioniranje v večini odkritih primerov kot tudi nizka verjetnost zasačenja (pri samem dejanju) in preganjanja s strani nadzornih organov lahko prepriča ribiče, da so ekonomske koristi, ki jih ima od kršenja pravil, večje od tveganja. Nesorazmerna stopnja kazni omogoča ribiški industriji, da meni, da se naložene kazni za kršitve skupne ribiške politike štejejo za običajen tekoči strošek podjetja in v njih ne bo videla prave spodbude za izpolnjevanje zahtev.

Komisija znova poziva države članice, da zagotovijo sistem kazni, ki bodo svarilne in zato ustrezno spremenijo svojo zakonodajo, da bodo kazni odvračilne. Zato Komisija predlaga, da mora organ pri izračunu kazni kot splošno pravilo upoštevati vrednost ulova na krovu. Čeprav so države članice svobodne pri sprejemanju postopkov, za katere menijo, da so najustreznejši, Komisija želi ponovno izraziti mnenje, da je upravna kazen, kot sta začasni odvzem dovoljenja za ribolov ali izvajanje poklicne dejavnosti, zelo učinkovito orodje pri krepitvi skladnosti s pravili skupne ribiške politike, ker se lahko hitro uporabi in ima takojšnji učinek. Komisija je opazila, da so nekatere države članice uvedle ta ukrep, ki je bil prvotno v njihovem pravnem sistemu nepoznan. Na žalost pa večina držav članic tega orodja še ne uporablja, vsaj ne v primerih, ko kršitev pravil ni tako huda, da bi zahtevala začetek kazenskega postopka.

7. KRšITVE, KI SO BILE ODKRITE PRI REGIONALNIH RIBIšKIH ORGANIZACIJAH

Več regionalnih ribiških organizacij je pripravilo ali pa namerava sprejeti nadzorne programe, ki predvidevajo beleženje kršitev. Na primer, tovrstni programi obstajajo znotraj Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO), Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) in Komisije za ohranitev antarktičnih živih virov (CCAMLR).

Regionalne ribiške organizacije so sestavile svoje sezname kršitev pravil, sprejetih za ohranitev ciljev, ki se štejejo za „resne“. Te kršitve niso sporočene kot take v okviru tega sporočila, vendar Komisija predvideva, da so kršitve pravil SRP, ki so jih storila plovila, ki delujejo v okviru zgoraj navedenih regionalnih ribiških organizacij, evidentirana med primeri, uradno sporočenimi Komisiji za to sporočilo.

Na tej točki je treba opomniti, da Evropska skupnost omenjenim organizacijam posreduje letna poročila o kršitvah, ki so jih nacionalni nadzorni organi odkrili in sporočili službam Komisije. Vendar podatkov, posredovanih regionalnim ribiškim organizacijam, in podatkov, navedenih v prilogah tega sporočila, ni mogoče primerjati, saj ne gre za isto vrsto kršitev.

Pri regionalnih ribiških organizacijah je bilo za leto 2005 11 očitnih kršitev (tj. domnevnih kršitev), ki so se nanašale na plovila Skupnosti na območju NEAFC. Nobenih kršitev plovil Skupnosti ni bilo odkritih na območju CCAMLR. Glede NAFO so druge pogodbenice uradno sporočile o 10 očitnih kršitvah s strani plovil Skupnosti. Ta številka je še vedno predmet potrditve s strani NAFO.

Zaradi preglednosti bi Komisija želela primerjati število resnih kršitev, ki so jih storila plovila Skupnosti, in so bila odkrita na območjih pristojnosti regionalnih ribiških organizacij, s številom resnih kršitev, ki so jih storile druge pogodbenice na istih območjih. Vsak napredek na tem področju bo vendarle predmet sprememb politike regionalnih ribiških organizacij, odgovornih za objavo statistike o resnih kršitvah, odkritih na njihovih območjih pristojnosti.

8. POT NAPREJ

Komisija še vedno meni, da je to sporočilo potencialno koristno orodje za primerjavo uspešnosti držav članic pri zagotavljanju skladnosti s pravili SRP. Večina držav članic deli mnenje Komisije.Vrednost letne objave Sporočila o „resnih kršitvah“ bo ocenjena v okviru potrebe po zagotavljanju enakih možnosti za tekmovanje v državah članicah, kot je bilo poudarjeno pri odločanju o reformi SRP leta 2002. Splošno mnenje je, da je zelo pomembno zagotoviti popolno preglednost glede kazni, ki jih države članice uporabljajo za kršitve pravil SRP, da se izboljša izvajanje. Vendar je iz pridobljene izkušnje s sporočili o „resnih kršitvah“ od leta 2000 do 2005 jasno dokazano, da ne bo mogoče brez večjih prilagoditev pravnih dokumentov Skupnosti in nacionalnih postopkov.

Glede pravnih dokumentov se je Komisija po zavezi, da bo izboljšala vsebino dokumenta, kot je bilo navedeno v prejšnjih sporočilih, posvetovala z državami članicami, da bi zbrala njihove predloge. Razprava je poudarila, da eno temeljno vprašanje zadeva opredelitev ravnanj, ki resno kršijo pravila SRP: na splošno se zdi, da vrste, navedene v pravnih dokumentih Skupnosti, niso dovolj specifične, zato med državami članicami prihaja do različnih razlag.

Zaradi obravnave te točke je Komisija 31. maja 2006 predstavila skupini izvedencev o nadzoru ribištva predloge o novi tipologiji kršitev, ki jih je treba pregledati, kot tudi o tem, kako naj se spremeni osnutek Sporočila.

Komisija je zlasti predlagala:

- zožiti obseg uporabe Sporočila s spremljanjem izključno prekrškov tistih pravil SRP, ki se štejejo za najpomembnejše med „resnimi“. Kršitve nacionalnih pravil ali tiste, ki jih zagrešijo nepoklicni ribiči, se ne bodo več evidentirale;

- boljše opisati vsake vrste kršitve ter

- razširiti vsebino poročil držav članic, ki bodo še posebej vključevala podatke o socialno-gospodarskem stanju kršiteljev zakona in o učinkovitosti naloženih kazni.

Komisija bo o zadevi še naprej razpravljala z državami članicami pred uradnim predlogom za revizijo pravnega okvira, zlasti v okviru prenove zakonodaje Skupnosti glede nadzora ribištva in boja proti nezakonitim ribolovnim praksam. Medtem mora Komisija vztrajati, da je potrebno, da ji države članice zagotovijo informacije, ki bodo več kot statistični podatki, da bi izboljšala kakovost naslednjega sporočila in da bi bilo sporočilo koristnejši instrument preglednosti.

Kar zadeva odgovornosti držav članic, jih Komisija znova poziva, da ustrezno upoštevajo obveznost zagotovitve skladnosti s pravili SRP z vsemi možnimi sredstvi. Komisija mora navesti, da države članice ne izpolnjujejo vseh svojih obveznosti iz pravil SRP. En primer bo zadostoval: države članice trenutno niso ustrezno opremljene s sredstvi, ki bi jim omogočala zbiranje, obdelavo in vrednotenje podatkov glede „resnih kršitev“ pravil SRP, kot bi morale biti. Države članice niso vzpostavile podatkovnih zbirk za kodiranje pomembnih vidikov za vsak posamezen primer. Komisija bi rada vztrajala na tej točki. Brez računalniških podatkovnih zbirk o informacijah, ki se nanašajo na kršitelja zakona, plovilo ali podjetje, pravne določbe, vrste in ribiška območja, gospodarski okvir, upravne stroške, naložene glavne in pomožne kazni, ne bo mogoče ustrezno oceniti ravnanja, upravne uspešnosti in učinkovitosti veljavne zakonodaje. Samo prek obdelave teh podatkov in podatkov iz podatkovnih zbirk, že predvidenih v zakonodaji Skupnosti (kot so ladijski register, statistika, evidenca VMS), bi bilo mogoče oceniti uspešnost držav članic, jih primerjati in morebiti prilagoditi upravne postopke in zakonodajne dokumente, da bi se pravila SRP uspešno uveljavila.Komisija je že predlagala obliko, ki naj jo nacionalna uprava uporabi za navedeni namen[9]. Tudi finančno je prek obstoječih proračunskih postavk pripravljena pomagati državam članicam, da vzpostavijo nova orodja.Komisija poziva države članice, da ustrezno prilagodijo svojo zakonodajo in upravno ureditev.

Seznam tabel v Prilogi

I število odkritih primerov glede na vrsto kršitve in glede na državo članico;

II število odkritih primerov glede na narodnost strani, ki je storila kršitev, in glede na državo članico;

III število primerov, ko so bile izrečene kazni, glede na vrsto kršitve in glede na državo članico;

IV povprečna globa glede na vrsto kršitve in glede na državo članico;

V število zasegov glede na vrsto kršitve in glede na državo članico;

VI število odvzetih dovoljenj glede na vrsto kršitve in glede na državo članico;

VII znesek, ki ga je ribiška industrija plačala v vsaki državi članici zaradi resnih kršitev;

VIII povprečna globa v vsaki državi članici kot posledica resne kršitve in vrednost iztovarjanj v vsaki državi članici;

IX osnutek obrazca za niz informacij glede „resne kršitve“.

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

PRILOGA IX

OBRAZEC, KI GA IZPOLNI DRŽAVA ČLANICA

Št. datoteke |

Podatki o kršitvi Šifra kršitve: Zakonske določbe: Številka ladijskega registra: *Lastnik plovila: * Poveljnikovo ime: * Ime prevoznika: *Naziv podjetja: … Datoteka, povezana z datoteko št.: * Uporabljajo se lahko oznake, kot so št. DDV |

Podatki o postopku Organ, ki je naredil zapis: Kraj in datum zapisa: Sklicevanje na zakonodajo: Organ, odgovoren za postopek: Vrsta postopka: upravni kazenski Datum končne odločitve: Datum izvedbe odločitve: |

Podatki o odločitvi Naloženi znesek EUR : Začasni odvzem pravice ribolova mesecev Zaseg ulova Vrednost v EUR Zaseg orodja Vrednost v EUR Vrednost ilegalnega ulova/prodanega Vrednost v EUR Odločitev objavljena časopis |

Podatki o glavnih zadevnih vrstah in območju, kjer se je kršitev zgodila Oznake FAO in ICES Odgovorna regionalna ribiška organizacija Zadevni načrt obnove |

Podatki o gospodarskih in socialnih vidikih Dolžina plovila: > 10 mt; > 15 mt > 24 mt, > 40 mt Letni prihodek podjetja Število zaposlenih oseb Financiranje Skupnosti Tveganje stečaja |

[1] UL L 167, 2.7.1999, str. 5.

[2] Čl. 25 Uredbe 2371/2002.

[3] UL L 328, 22.12.1999, str. 62.

[4] COM(2001) 650, 12.11.2001.

[5] COM(2002) 687, 5.12.2002.

[6] COM(2003) 782, 15.12.2003.

[7] COM(2005) 207, 30.5.2005.

[8] COM(2006) 387, 14.7.2006.

[9] Glej Prilogo IX.