52007DC0285

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 1.6.2007

COM(2007) 285 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o oceni Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (Enisa)

POZIV K PREDLOŽITVI PRIPOMB NA TO SPOROČILO

Evropska komisija poziva vse zainteresirane stranke, da z izpolnitvijo spletne ankete predložijo svoje pripombe na vprašanja, obravnavana v tem sporočilu, zlasti na tista, navedena v delu 7.2. Anketa bo na voljo osem tednov. Povezavo do ankete je mogoče najti na spletni strani:

http://ec.europa.eu/yourvoice/ipm/forms/dispatch?form=EnisaFuture&lang=en

Poročilo s povzetkom prejetih pripomb in seznam organizacij ali oseb, ki so izpolnile anketo, bosta objavljena na spletu. Anonimne pripombe ne bodo upoštevane.

Komisija si pridržuje pravico, da prejetih pripomb ne vključi v povzetek (npr. zaradi žaljive vsebine). Povzetek bo pravočasno na voljo prek povezave, ki bo objavljena na zgoraj navedeni spletni strani.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o oceni Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (Enisa)

VSEBINA

1. Uvod 4

2. Zgodovina Enise 4

3. Ocena Enise: postopek in cilji 5

3.1. Postopek 5

3.2. Cilji zunanje ocene 6

4. Ugotovitve in priporočila zunanje ocene 6

4.1. Ključne ugotovitve ocenjevalnega odbora 6

4.2. Priporočila ocenjevalnega odbora 7

5. Ovrednotenje izsledkov zunanje ocene 8

6. Priporočila upravnega odbora Enise 9

7. Pot naprej 10

7.1. Nadaljnji posveti in analize 10

7.2. Vprašanja za usmerjanje nadaljnjih razprav 10

8. Sklep 11

1. Uvod

Komunikacijska omrežja in informacijski sistemi so postali bistven dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja. Varnost ter odpornost komunikacijskih omrežij in informacijskih sistemov predstavljata vedno večjo skrb za družbo. Komisija je v strategiji i2010 z naslovom „Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje“[1] poudarila pomembnost varnosti omrežij in informacij pri vzpostavitvi enotnega evropskega informacijskega prostora. V nedavnem sporočilu z naslovom „Strategija za varno informacijsko družbo – Dialog, partnerstvo ter povečanje vpliva in moči“[2] sta bila predstavljena pregled stanja ogroženosti informacijske družbe in dopolnjena strategija o politiki, ki je izpostavila ugoden vpliv tehnološke raznolikosti na varnost ter pomen odprtosti in interoperabilnosti.

Z namenom krepitve sposobnosti Skupnosti, držav članic in posledično poslovnega sektorja, da preprečujejo, obravnavajo in se odzivajo na večje probleme varnosti omrežij in informacij, je bila leta 2004 za petletno obdobje ustanovljena Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (Enisa)[3]. Agencija je bila ustanovljena predvsem s ciljem zagotavljanja „visoke in učinkovite ravni varnosti omrežij in informacij v Skupnosti in […] razvoja kulture varnosti omrežij in informacij v korist državljanov, potrošnikov, podjetij in organizacij javnega sektorja Evropske unije, da bi tako prispevala k nemotenemu delovanju notranjega trga“.

V tem sporočilu so predstavljene ugotovitve zunanjega strokovnega odbora, ki je ocenil Agencijo, in priporočila upravnega odbora Enise v zvezi z Uredbo o Enisi[4]. Sporočilo tudi ovrednoti ocenjevalno poročilo in pomeni začetek javnega posvetovanja. Celotno besedilo ocenjevalnega poročila[5] in dokument s priporočili upravnega odbora[6] se pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu[7]. Ocena Enise je sestavni del prakse, ki jo Komisija uporablja za sistematično predhodno, vmesno in naknadno ocenjevanje vseh dejavnosti Skupnosti.

2. Zgodovina Enise

Komisija je v predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Enise[8] potrdila, da je varnost omrežij in informacij „postala pomembno politično vprašanje“ . Na tej podlagi je bila marca 2004 ustanovljena Enisa. Agencijo formalno sestavljajo upravni odbor (v sestavi predstavnikov držav članic, Komisije in interesnih skupin), izvršni direktor in stalna interesna skupina, ki je bila ustanovljena za svetovanje in povezovanje v zvezi z delovnim programom Agencije. Pravna podlaga za Uredbo o Enisi je člen 95 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. To pravno podlago je potrdilo tudi Sodišče Evropskih skupnosti (Sodišče), ko je v tožbi, ki jo je vložilo Združeno kraljestvo, potrdilo, da pravna podlaga pravilno temelji na členu 95[9].

V skladu z Uredbo o Enisi je bil najprej oblikovan upravni odbor, ta pa je 14. septembra 2004 imenoval še izvršnega direktorja (z ožjega seznama, ki ga je predlagala Komisija). Po začetnem obdobju v Bruslju, ko je potekala zagonska faza, se je Agencija 1. septembra 2005 preselila v Heraklion, kjer je osebje tudi začelo opravljati svoje naloge. Sedež je po sklepu Evropskega sveta, ki je na zasedanju dne 12. in 13. decembra 2003 odločil, da bo sedež Agencije v Grčiji, določila grška vlada.

Naloge Agencije vključujejo zbiranje ustreznih informacij za analiziranje trenutnih in nastajajočih tveganj, zlasti tistih, ki bi lahko vplivala na odpornost omrežij za elektronske komunikacije ter na pristnost, celovitost in zaupnost teh komunikacij. Agencija je pristojna tudi za razvoj „skupnih metodologij“, namenjenih preprečevanju varnostnih vprašanj, ozaveščanju, spodbujanju izmenjave „trenutnih najboljših praks“ in „postopkov opozarjanja“, ocenjevanju ter obvladovanju tveganj. Agencija tudi krepi sodelovanje med udeleženci, ki delujejo na področju varnosti omrežij in informacij, Komisiji in državam članicam pomaga pri dialogu z industrijo glede obravnavanja težav, povezanih z varnostjo proizvodov strojne in programske opreme, ter z namenom pospeševanja skupnega globalnega pristopa k vprašanjem varnosti omrežij in informacij prispeva k prizadevanjem Skupnosti za sodelovanje s tretjimi državami in, kadar je to primerno, z mednarodnimi organizacijami, s čimer prispeva k razvoju kulture varnosti omrežij in informacij[10].

Svet Evropske unije je v resoluciji o strategiji za varno informacijsko družbo v Evropi z dne 11. in 12. decembra 2006 poudaril pomembnost teh nalog in pozval, „naj Enisa še naprej tesno sodeluje z državami članicami, Komisijo in drugimi ustreznimi interesnimi skupinami, da se dosežejo naloge in cilji, opredeljeni v Uredbi o Agenciji, ter naj Komisiji in državam članicam pomaga pri prizadevanjih, da se izpolnijo zahteve glede varnosti omrežij in informacij, torej prispeva k izvajanju in nadaljnjemu razvoju nove strategije za varno informacijsko družbo v Evropi, kot je določeno v tej resoluciji“ [11]. Enisa je od ustanovitve izvajala dejavnosti in pripravljala končne izsledke v skladu z delovnim programom za leti 2005 in 2006[12].

3. Ocena Enise: postopek in cilji

Člen 25 Uredbe o Enisi zahteva, da mora Komisija Agencijo oceniti pred marcem 2007. V ta namen Komisija „opravi ocenjevanje predvsem z namenom, da določi, ali naj Agencija deluje dlje od časa, določenega v členu 27“ (to je pet let). Člen nadalje določa, da „se v oceni presodi vpliv Agencije na doseganje njenih ciljev in nalog, pa tudi njeni delovni postopki, in po potrebi predvidi ustrezne predloge“ .

3.1. Postopek

Komisija je v skladu z obsegom pristojnosti, dogovorjenim z upravnim odborom Enise, pričela z neodvisnim ocenjevanjem, ki ga izvaja zunanji strokovni odbor in se uporablja kot podlaga za oceno, zahtevano z Uredbo o Enisi. Namen zunanjega ocenjevanja je pridobiti formativno oceno delovnih praks Agencije, organiziranosti in pristojnosti, po potrebi pa tudi priporočila za izboljšave. Kot je določeno v opisu nalog in pristojnosti, so bila pri zunanji oceni upoštevana mnenja vseh interesnih skupin.

3.2. Cilji zunanje ocene

Glavni cilj zunanje ocene je bilo ovrednotenje učinka, ki ga ima Agencija z doseganjem svojih ciljev in nalog ter s svojimi delovnimi praksami. Ovrednoteni so bili učinek na nacionalni in mednarodni ravni ter pridobljene izkušnje, ki jih je mogoče uporabiti pri pripravi delovnega programa in morebitnem preoblikovanju pristojnosti Agencije. Preučene so bile tudi zmogljivosti Agencije in mreže, vzpostavljene v sodelovanju z interesnimi skupinami.

Zunanja ocena je bila osredotočena na:

1. ustreznost in uporabnost , vključno z usklajenostjo pristojnosti, ciljev in nalog Agencije s potrebami interesnih skupin;

2. učinkovitost, uspešnost in vpliv , med drugim, koriščenja proračunskih sredstev in človeških virov, razširjanja izsledkov; uporabe zunanjih skladov strokovnega znanja in povezovanja v mreže. Kakšna je bila dodana vrednost dejavnosti Enise; kako učinkoviti so sistemi upravljanja, notranjega nadzora, proračunski in notranji postopki;

3. izkušnje za prihodnost : prispevek in zamisli ključnih interesnih skupin o tem, katere naj bi bile prednostne pobude in naloge Agencije v prihodnosti; kako optimizirati sinergije z drugimi institucijami in dejavnostmi na ravni EU; kako izboljšati sinergije z interesnimi skupinami v državah članicah in industriji.

4. UGOTOVITVE IN PRIPOROčILA ZUNANJE OCENE

4.1. Ključne ugotovitve ocenjevalnega odbora

Ocenjevalno poročilo zunanjega strokovnega odbora[13] potrjuje pravilnost prvotne politične utemeljitve, na kateri so bili osnovani Enisa in njeni prvotni cilji. S tem se strinjajo vse glavne interesne skupine. Dejavnosti Agencije so tudi skladne z njenim delovnim programom, njeni dosedanji dosežki pa so zadovoljivi ali celo dobri.

Vendar se zdi, da dejavnosti Agencije ne zadoščajo za doseganje velikega učinka in pričakovane dodane vrednosti, njena prepoznavnost pa je nižja od pričakovane. Na zmožnost Agencije, da bi delovala po svojih najboljših močeh, vplivajo številne težave: organizacijska struktura, kombinacija znanja in številčnost operativnega osebja, oddaljenost lokacije in premajhen poudarek na končnih izsledkih namesto na učinkih. Številne od teh težav izvirajo iz nejasnosti prvotne uredbe ali izbir, opravljenih v zvezi z njo, prihodnja uspešnost Enise pa je odvisna od prenove političnega dogovora med državami članicami, ki bi temeljila na pridobljenih izkušnjah in izvršitvi prve faze delovanja Agencije.

Poudariti je treba, da je bilo ocenjevanje opravljeno potem, ko je Agencija delovala šele eno leto. Interesne skupine cenijo morebitni prispevek Agencije k delovanju notranjega trga in pričakujejo, da se bo njen prispevek še povečal, zlasti glede zmanjševanja podvajanja dejavnosti na področju varnosti omrežij in informacij med državami članicami in Komisijo ter usklajevanja politike in predpisov.

Večina interesnih skupin meni, da bi zaprtje Agencije ob izteku njenega mandata leta 2009 za Evropo pomenilo izgubljeno priložnost, imelo pa bi tudi negativne posledice za varnost omrežij in informacij ter za nemoteno delovanje notranjega trga. Vendar hkrati verjamejo, da je treba spremeniti strateško usmeritev in strukturo Agencije.

Preglednica prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti iz ocenjevalnega poročila zunanjega strokovnega odbora, str. 72 |

PREDNOSTI | POMANJKLJIVOSTI |

mandat podelijo države članice in Komisija dober začetek vzpostavljanja odnosov usposobljenost osebja | ni vizije, osredotočenosti in prilagodljivosti napet odnos med upravnim odborom in Agencijo neprimerna lokacija za zaposlovanje in povezovanje v mreže ni kritične mase operativnega osebja začetna faza krivulje učenja |

PRILOŽNOSTI | NEVARNOSTI |

vse večji pomen varnosti v EU edinstven položaj za odziv na potrebe usklajevanja varnosti globalna zavezništva iščejo partnerja v EU začetek zelo pomembnih novih projektov na področju varnosti postati referenčna točka za vse države članice | hitra slabitev in izguba ugleda, če se učinkovitost ne poveča veliko število zamenjav slabi sestavo osebja nasprotujoča si pričakovanja držav članic ter med državami članicami in interesnimi skupinami zunanje interesne skupine napačno dojemajo vlogo in cilje |

4.2. Priporočila ocenjevalnega odbora

Poleg ugotovitev in analiz zbranih podatkov vsebuje poročilo ocenjevalnega odbora tudi nekatera priporočila za prihodnost Enise po letu 2009, ki so na kratko povzeta v nadaljevanju:

- Po letu 2009 bi bilo treba mandat Agencije podaljšati ter ohraniti njene prvotne glavne cilje in politično utemeljitev, vendar upoštevati tudi obstoječe izkušnje.

- Uredbo o Enisi bi bilo treba spremeniti, tako da bi odražala prvotno strateško vlogo Enise in da bi bile odpravljene nejasnosti v zvezi z njenim profilom. Uredba ne bi smela podrobno opredeljevati operativnih nalog Agencije, da bi omogočila večjo prožnost pri prilagajanju razvoju varnostnega okolja.

- Povečati bi bilo treba obseg in vire Agencije (do približno 100 zaposlenih), da bi bila dosežena potrebna kritična masa.

- Spremeniti bi bilo treba vlogo upravnega odbora in tako izboljšati vodenje Enise.

- Izboljšati bi bilo treba prepoznavnost Enise z imenovanjem vplivne in uveljavljene osebe na področju varnosti omrežij in informacij, ki bi delovala kot poslanik.

- Odbor poda tudi priporočila v zvezi z lokacijo Agencije v Heraklionu[14].

Ocenjevalni odbor priporoči še vrsto kratkoročnih ukrepov, namenjenih izboljšanju delovanja Enise. Komisija je upravni odbor in izvršnega direktorja Enise pozvala, naj ustrezno preučita omenjena kratkoročna priporočila in sprejmeta potrebne ukrepe.

5. Ovrednotenje izsledkov zunanje ocene

Ocena zunanjega strokovnega odbora vsebuje številne pomembne ugotovitve v zvezi z določenimi vidiki, ki so izjemno pomembni tako za dobro delovanje Enise kot tudi za njen vpliv na stanje varnosti omrežij in informacij, zlasti v povezavi z notranjim trgom. Komisija se večinoma strinja s temi ugotovitvami, ki na splošno izpostavljajo pravilnost prvotne politične utemeljitve in ciljev, hkrati pa poudarjajo, da se sedanja velikost Agencije in organiziranost njenega dela ne zdita ustrezni za njene prihodnje izzive.

To je pomembna izkušnja, saj se zdi, da so številne večje težave, s katerimi se srečuje Enisa, strukturne narave in izvirajo iz nejasne razlage Uredbe o Enisi in neoptimalnega obsega človeških virov, ki jih ima Agencija na voljo. Neusklajenost med tem, kako si Uredbo razlagajo osebje Agencije in njen upravni odbor, je lahko povezana z dodatnimi razlogi, ki izvirajo iz tega, da države članice nimajo skupne vizije o Enisi. Ocenjevalno poročilo je v tem pogledu zelo jasno in poudarja, da imajo države članice različne potrebe v zvezi z varnostjo omrežij in informacij. Širitev na 25 držav članic 1. maja 2004 (in na 27 držav članic 1. januarja 2007) pomeni, da se od Enise in njenega delovanja pričakuje in zahteva več, kot je bilo predvideno ob ustanovitvi Agencije.

Pojav in zbliževanje visoko razvitih in naprednih komunikacijskih in brezžičnih tehnologij sta skupaj s hitrim razvojem groženj tudi prispevala k spremembam v okolju, v katerem deluje Enisa. Morebitni vpliv tega razvoja na izzive v zvezi z varnostjo omrežij in informacij v EU je v sporočilu o strategiji za varno informacijsko družbo[15] poudarila tudi Komisija. Pri razmisleku o prihodnost Enise in odločanju, kako bi države članice EU in interesne skupine morale sodelovati pri razreševanju novih izzivov v zvezi z varnostjo omrežij in informacij, je treba te dogodke ustrezno upoštevati.

Ključna ugotovitev ocenjevalnega poročila je, da je za Eniso pomembno izboljšati stike in delovne odnose s središči strokovnega znanja interesnih skupin in držav članic. Zlasti pomanjkanje rednih in učinkovitih dejavnosti povezovanja v mreže z obstoječimi evropskimi znanstvenimi, tehničnimi in industrijskimi skupnostmi in sektorji velja za glavni razlog, ki Enisi otežuje uveljavitev na tem področju in izvajanje njene vloge, opredeljene v Uredbi. Kot je navedeno v poročilu zunanjega strokovnega odbora, trenutna lokacija v tem pogledu Enisi ne pomaga, saj otežuje vzpostavljanje rednih in stalnih delovnih stikov z znanstvenimi, tehničnimi in industrijskimi skupnostmi in sektorji ter privabljanje in zadržanje ključnih strokovnjakov s tega področja, katerih profil in osebnost bi lahko bila primerna za vzpostavitev takih stikov. Podobni argumenti veljajo tudi za delovne odnose in stike z laboratoriji in/ali tehničnimi središči držav članic.

6. Priporočila upravnega odbora Enise

Komisija je na zasedanjih upravnega odbora Enise dne 26. januarja 2007 v Bruslju ter 22. in 23. marca 2007 v Heraklionu poročala o oceni, upravni odbor pa je razpravljal o poročilu zunanjega strokovnega odbora. Upravni odbor je 23. marca oblikoval priporočila za prihodnost Agencije in spremembe Uredbe o Enisi[16].

Priporočila upravnega odbora Enise:

4. Uredbo bi bilo treba revidirati tako, da se podaljša mandat. Ponovno bi bilo treba določiti datum pregleda mandata.

5. Pristojnosti Agencije se ne smejo bistveno spreminjati.

6. Uredbo bi bilo treba spremeniti, tako da bi združili člena 2 in 3[17] ter s tem določili ključne in na rezultatih temelječe cilje, ki bi bili realni in v okviru pristojnosti Agencije.

7. Agencija bi morala ohraniti sposobnost odzivanja na posebne zahteve za svetovanje in pomoč, vendar bi morala biti v Uredbi jasneje opredeljena vrsta teh zahtev ter postopek njihovega sprejemanja in obravnavanja.

8. Struktura vodstva, sestavljenega iz upravnega odbora, izvršnega direktorja in stalne interesne skupine, se ne sme spreminjati.

9. Izvršni direktor bi moral biti zavezan, da po posvetovanju z upravnim odborom imenuje interesno skupino, ki bi predsedovala stalni interesni skupini. Skupina bi morala imeti poleg vloge v zvezi z delovnim programom jasnejšo zadolžitev, da prispeva k izmenjavi zamisli med Agencijo (upravnim odborom in izvršnim direktorjem) in skupnostjo interesnih skupin ter spodbudi skupnost interesnih skupin k dodelitvi sredstev v podporo ciljev Agencije.

7. POT NAPREJ

7.1. Nadaljnji posveti in analize

Komisija meni, da je na tej stopnji primerno začeti javni posvet in presojo vpliva, vključno z analizo stroškov/koristi, v katerih bi bilo zajeto podaljšanje mandata in prihodnost Agencije, kar je skladno s strategijo Komisije za boljšo pravno ureditev[18]. Komisija bo Evropski parlament in Svet obvestila o skupnih ugotovitvah in njihovih rezultatih.

Za potrebe javnega posveta in presoje vpliva (vključno z analizo stroškov/koristi) je treba preučiti več možnosti. Najprej je treba odločiti, ali bo mandat Agencije podaljšan ali bo Agencija nadomeščena z drugim mehanizmom, na primer stalnim forumom interesnih skupin ali mrežo organizacij za varnost. Če bo mandat podaljšan, je treba določiti optimalno operativno velikost Agencije glede na potrebo po izboljšanju njene sposobnosti povezovanja v mreže in morebitno razširitev njenih nalog.

Če bo mandat Agencije podaljšan, bi bilo treba njene pristojnosti natančneje opredeliti, da bi podprli elemente, ki se v ureditvenem okviru za elektronske komunikacije nanašajo na varnost omrežij in informacij in so bili spremenjeni v sklopu pregleda v letu 2006. Cilj tega bi bil pojasniti, kako naj Agencija sodeluje z nacionalnimi regulativnimi organi, drugimi središči strokovnega znanja v državah članicah in zasebnim sektorjem pri opredeljevanju zahtev in usmerjanju njihovega izvajanja, da bi tako obravnavala izzive glede varnosti in celovitosti, povezane s sedanjimi in prihodnjimi elektronskimi omrežji. Pri tem bi bilo za Eniso bistveno, da bi se z namenom doseganja čim večje dodane vrednosti za notranji trg bolj osredotočila na učinke kot na končne izsledke.

7.2. Vprašanja za usmerjanje nadaljnjih razprav

Komisija je za usmerjanje nadaljnjih razprav oblikovala številna vprašanja.

10. Kateri so trenutno največji izzivi za varnost omrežij in informacij? Kaj se je spremenilo od leta 2004, ko je bila ustanovljena Enisa? Na katera vprašanja je evropski odziv najbolj potreben? Ali je Agencija še vedno pravi instrument ali bi bil za obravnavanje teh vprašanj primernejši drug mehanizem?

11. Kako bi morala Enisa prilagoditi svoje dejavnosti trenutnim zahtevam varnosti omrežij in informacij? Katere pristojnosti Agencije bi bilo treba spremeniti, da bi zagotovili čim večjo dodano vrednost za institucije EU in države članice? Kako naj se odraža strateška vloga Agencije? Kako bi bilo mogoče podrobneje opredeliti njen profil kot središče strokovnega znanja, ki zagotavlja svetovanje in pomoč? S katerimi dejavnostmi Agencija najbolj prispeva k nemotenemu delovanju notranjega trga?

12. Kako je mogoče izboljšati učinkovitost medsebojnega vpliva Agencije in interesnih skupin? Katerim mrežam bi morala Agencija pri povezovanju v mreže dati prednost, da bi dosegla čim višjo vrednost? Kako lahko Agencija izkoristi bogate izkušnje nacionalnih organov in skupnosti interesnih skupin, ki jih imajo z varnostnim okoljem? Kako bi bilo mogoče najbolje povečati vrednost rezultatov dela Agencije za javni in zasebni sektor ter tako izboljšati prepoznavnost Agencije?

13. Katere dodatne dejavnosti bi Agenciji pomagale doseči boljšo učinkovitost, ustvariti visoko dodano vrednost za države članice in interesne skupine ter nenazadnje zagotoviti večji vpliv, ne da bi se s tem spremenili sedanji cilji in pristojnosti Enise?

14. Ali bi bilo koristno in možno predvideti razširitev ciljev in dejavnosti Agencije tako, da bi bili bolj operativno ali bolj regulativno naravnani? Katere naloge bi občutno povečale evropsko vrednost za države članice ali interesne skupine? Kako bi bilo treba v tem primeru spremeniti cilje in pristojnosti?

15. Kolikšni bi morali bili kritična masa ter številčnost osebja in proračun Agencije, da bi ji omogočili učinkovito delovanje in zagotovili ustrezno kombinacijo znanja in usposobljenosti?

16. Kako bi lahko najbolje razrešili vprašanja, povezana s sposobnostmi povezovanja v mreže in zadržanja osebja, ki so posledica lokacije Enise in jih je opredelil zunanji strokovni odbor?

8. SKLEP

Komisija spoštuje ugotovitve in analize iz ocenjevalnega poročila zunanjega strokovnega odbora in priporočila upravnega odbora Enise v zvezi s prihodnostjo Agencije in spremembami Uredbe o Enisi. Z javnim posvetovanjem in presojo vpliva, ki bosta vključevala tudi analizo stroškov/koristi, bo končano vlaganje prispevkov in sporočanje pripomb, potrebnih za popolno in pregledno odločitev o morebitnem podaljšanju mandata Enise. Komisija bo Evropski parlament in Svet obvestila o izsledkih javnega posvetovanj in presoje vpliva ter podrobneje opredelila njene skupne ugotovitve glede ocene, zlasti pa njeno odločitev o tem, ali bo predstavila predlog za podaljšanje mandata Agencije.

[1] http://europa.eu.int/information_society/eeurope/i2010/index_en.htm

[2] COM(2006) 251, 31.5.2006.

[3] Uredba (ES) št. 460/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost omrežij in informacij, UL L 77, 13.3.2004, str. 1 (v nadaljevanju „Uredba o Enisi“).

[4] Glej člen 25 Uredbe o Enisi.

[5] Na voljo na: http://ec.europa.eu/dgs/information_society/evaluation/studies/index_en.htm

[6] Na voljo na: http://enisa.europa.eu/pages/03_02.htm

[7] V skladu s členom 25(3) Uredbe o Enisi.

[8] COM(2003) 63, 11.2.2003.

[9] Sodba z dne 2. maja 2006 v zadevi C-217/04.

[10]. Kot je poudarjeno v sodbi Sodišča v delih 56 in 57.

[11] Dokument 15900/06 (Presse 343), 2772, zasedanje Sveta za transport, telekomunikacije in energijo, Bruselj, 11. in 12. december 2006, str. 14.

[12] Glej http://enisa.europa.eu/.

[13] Poročilo je na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/dgs/information_society/evaluation/studies/index_en.htm

[14] Opozoriti je treba, da je bil sedež določen s sklepom voditeljev držav in vlad ter grške vlade.

[15] COM(2006) 251, 31.5.2006.

[16] Kot je predvideno v členu 25 Uredbe o Enisi. Celotno besedilo dokumenta, ki ga je sprejel upravni odbor Enise in ki vsebuje tudi njegove pripombe, je na voljo na spletni strani: http://enisa.europa.eu/pages/03_02.htm

[17] Člena obravnavata cilje oziroma naloge.

[18] Glej med drugim „Bolje oblikovani predpisi za rast in delovna mesta v Evropski uniji“, sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu, COM (2005) 97, 16.3.2005.