52007DC0184

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 13.4.2007

COM(2007) 184 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU

Okvir za evropsko raziskavo o znanju jezikov

SPOROČILO KOMISIJE SVETU

Okvir za evropsko raziskavo o znanju jezikov

UVOD

Večjezičnost je osnovna vrednota v Evropi. Je del tega, kar dela Evropo edinstveno in prispeva k bogastvu njene kulture in družbe. Učenje jezikov prinaša ljudem boljše poklicne možnosti, globlje razumevanje lastne kulture in kulture drugih ter poveča njihovo mobilnost.

Izboljšanje znanja jezikov v Evropi je tudi pomemben cilj v smeri izboljšanja znanj in sposobnosti ljudi kot del lizbonske strategije za rast in delovna mesta. Evropski svet je marca 2002 v Barceloni pozval k nadaljnjim ukrepom „… za boljše obvladanje osnovnega znanja, zlasti s poučevanjem vsaj dveh tujih jezikov od zgodnjega otroštva.“ Prav tako je „pozval k izdelavi kazalnika jezikovnih kompetenc leta 2003“[1]

Komisija in države članice tako izvajajo vrsto dejavnosti za spodbujanje dobrih političnih pristopov za učenje jezikov v okviru strategije „Izobraževanje in usposabljanje 2010[2].

Komisija je v svojem sporočilu Evropski kazalnik jezikovnih kompetenc leta 2005[3] predstavila podroben strateški pristop za pripravo evropske raziskave o znanju jezikov kot sredstva za zbiranje podatkov, potrebnih za izdelavo kazalnika na evropski ravni. Na podlagi tega je Svet maja 2006[4] sprejel sklepe o številnih vprašanjih v zvezi z evropskim kazalnikom o znanju jezikov, in poudaril, da mora biti raziskava narejena čim prej. Svet je Komisijo pozval k ustanovitvi Svetovalnega odbora za evropski kazalnik o znanju jezikov (v nadaljevanju Odbor) nacionalnih strokovnjakov, ki bodo Komisiji svetovali pri pripravi in izvedbi raziskave[5]. Odbor je s svojim delom pomembno prispeval k pripravi tega sporočila. Obenem je Svet od Komisije zahteval, da mu poroča o napredku pri delu. To sporočilo je odgovor na navedeno zahtevo.

Komisija je nedavno predstavila sporočilo o skladnem okviru kazalnikov in meril[6] v splošno podporo strategiji izobraževanja in usposabljanja. Okvir predlaga razvoj sklopa 20 osnovnih kazalnikov za pokritje glavnih področij. Ustvarjanje kazalnika o znanju jezikov pomeni zlasti velik izziv.

V tem poročilu so navedeni sklepi glede vseh nerešenih vprašanj v zvezi z razvojem raziskave, ki jih je poudaril Svet v sklepu iz maja 2006. Svet je pozvan, naj upošteva predlagani okvir raziskave. Na podlagi tega bi Komisija, v sodelovanju z Odborom in državami članicami, lahko izpeljala raziskavo. To sporočilo predvideva , da se raziskava izpelje v prvih šestih mesecih leta 2009.

Okvir evropske raziskave o znanju jezikov

Cilj evropske raziskave je zagotoviti državam članicam, oblikovalcem politik, učiteljem in strokovnim delavcem zanesljive in primerljive podatke o znanju tujih jezikov v Evropski uniji. Zagotovila bo podatke o večjezičnih sposobnostih mladih, o tem, kje so dobre prakse in uspehi, ter o napredku v smeri izboljšanja učenja tujih jezikov.

Raziskavo bo vodila Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami, pri tem pa ji bo svetoval Odbor.

Jezikovna znanja, ki jih je treba preveriti

V prvem krogu zbiranja podatkov bodo preverjanja usmerjena na tri jezikovna znanja: bralno razumevanje , slušno razumevanje in pisanje . Komisija bo dala pobudo za razvoj instrumentov, ki bodo v naslednjih raziskavah zajeli četrto spretnost, govorjenje.

Namen evropske raziskave je izmeriti „splošno znanje tujih jezikov v vsaki državi članici“ [7]. V končni fazi naj bi preverila vsa štiri jezikovna znanja: branje, poslušanje, pisanje in govorjenje . Vendar se da nekatera znanja laže preveriti kot druga. Preverjanje ustnega izražanja lahko zahteva osebno preverjanje in spraševalca ter bo bolj zapleteno kot preverjanje sposobnosti razumevanja.

Sklep Sveta iz maja 2006 navaja, da je iz praktičnih razlogov priporočljivo, da se preverjanje v prvem krogu zbiranja podatkov izvede za tri jezikovna znanja, ki se jih laže oceni (slušno razumevanje, bralno razumevanje in pisanje). Odbor podpira ta pristop.

Raziskava v prvem krogu zato zajema ta tri znanja. Komisija bo dala pravočasno pobudo, da bo četrto znanje, govorjenje , vključeno v naslednje kroge raziskave.

Jeziki, ki jih je treba preveriti

Evropska raziskava mora v vsaki državi članici obsegati preverjanje v prvem in drugem najbolj poučevanem uradnem jeziku Evropske unije, in sicer angleščini , francoščini , nemščini , španščini in italijanščini .

Okvir za preverjanje bo na voljo vsem državam članicam, ki želijo, da se preverjanja v ostalih jezikih vključijo v prvi krog raziskave kot nacionalne izbire.

V Sklepih Sveta iz maja 2006 se priporoča, da morajo biti v prvem krogu raziskave na voljo testi „… v tistih uradnih jezikih Evropske unije, ki se najbolj poučujejo v državah članicah, v kolikor zagotavljajo dovolj velik vzorec testirancev“ in da „države članice same določijo, kateri od navedenih uradnih jezikov se preverja“[8] . Zato se v prvem krogu raziskave ocenjevanje omeji na angleščino , francoščino , nemščino , španščino in italijanščino , ki se najpogosteje poučujejo kot tuji jeziki v državah članicah[9]. Raziskava mora zato v vsaki državi članici obsegati dva izmed teh jezikov, ki se najpogosteje poučujeta.

Vendar bo orodje za preverjanje na voljo vsem državam članicam, ki želijo preveriti znanje drugih jezikov razen dveh s seznama petih najbolj poučevanih jezikov. Komisija bo pred naslednjimi krogi preverjanj dala pravočasno pobudo, da bi raziskava zajela vse evropske uradne jezike, ki se poučujejo v Evropski uniji.

Referenčni okvir

Raziskava naj bi temeljila na instrumentu, ki za merjenje neprekinjenega razvoja rastočih stopenj znanja od stopnje A1 do stopnje B2 na lestvici skupnega evropskega referenčnega okvira za jezike.

Svet je pozval Komisijo, naj razvije evropski kazalnik o znanju jezikov, in ugotovil, da „morajo rezultati testov temeljiti na lestvici skupnega evropskega referenčnega okvira za jezike“ [10].

Skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR) je smernica, ki se uporablja za opis dosežkov učencev tujih jezikov. Njegov glavni cilj je zagotoviti okvir za metode ocenjevanja in poučevanje, ki se uporablja za vse jezike v Evropi. CEFR sestavlja lestvica šestih stopenj za različna jezikovna znanja, razdeljena v tri širše razdelke. Osnovni uporabnik (A1–A2), samostojni uporabnik (B1–B2) in usposobljeni uporabnik (C1–C2).

Šest referenčnih stopenj so vse države članice sprejele v kot standard za ocenjevanje aktivnega znanja jezika posameznika. Več evropskih držav je že uporabilo teste, povezane s stopnjami CEFR za preverjanje aktivnega znanja jezika.

Odbor je Komisijo obvestil, da so v EU najbolj primerne stopnje lestvice za preverjanje aktivnega znanja jezika v nižjem srednješolskem izobraževanju (ISCED 2) in v višjem srednješolskem izobraževanju (ISCED 3), če se drugi tuji jezik poučuje na tej stopnji, znanja iz razdelka osnovni uporabniki in samostojni uporabniki (stopnje od A1 do B2). Zelo malo učencev ima pri zadevni starosti in stopnji šolanja sposobnosti razumevanja na višji stopnji kot je B2. Preskus znanja, ki bi obsegal vseh šest stopenj, bi predstavljal precejšen izziv in bi bil drag. Zato se predlaga, da se razvijejo testi, ki bi zajeli štiri stopnje od A1 do B2 CEFR.

Različne stopnje CEFR so obsežne in študentje potrebujejo veliko časa za napredovanje z ene stopnje na drugo. Razlika med stopnjami (zlasti med stopnjama A2 in B1) je lahko prevelika za praktično uporabo pri začetnikih ali mlajših študentih. Zato je treba razviti instrument za preverjanje, ki bi omogočil merjenje neprekinjenega razvoja stopenj znanja med stopnjama A1 in B2. To bo tudi zagotovilo bolj natančne meritve statističnih ukrepov, kot so varianca, srednji in povprečni rezultati za vsako od preverjenih znanj.

Vsebinski podatki, ki se morajo zbirati

Oblikoval se bo vprašalnik za študente, učitelje in ravnatelje ter vlade za zbiranje vsebinskih informacij, ki bo omogočil analizo dejavnikov, ki morebiti vplivajo na učenčevo znanje jezikov.

Cilj je ne le izpeljati raziskavo o znanju jezikov, temveč tudi raziskavo, ki bo zagotovila informacije o učenju jezika, metodah poučevanja in učnih programih.

Vsebinske informacije bodo omogočile ugotavljanje povezave med stopnjo znanja jezikov učencev in možnimi dejavniki. Dejavniki, kot so socialno-ekonomsko okolje učencev in posebni vidiki, kot je status priseljenca, jezik, ki se govori doma; podatek, ali je učenje tujega jezika obvezno ali prostovoljno; ali ima učitelj formalno izobrazbo za poučevanje jezikov ali je naravni govorec; „usmerjanje“ učencev in spol; vse to lahko tudi vpliva na rezultate in zato je treba podatke o tem zbirati.

Taki vsebinski podatki bodo obravnavali vprašanja, ki se nanašajo na posamezne učence, šole ali vrsto učnega programa, na izobraževalno strukturo ali sisteme usposabljanja ter na javno politiko izobraževanja. Pripraviti je treba ločene vprašalnike, namenjene vzorčnim študentom, učiteljem in šolskim ravnateljem ter šolskim upravam. Ti vprašalniki o ozadju bodo oblikovani tako, da bodo omogočili izvedbo poglobljene analize politik, ki bi morebiti zagotovila odgovore o vzrokih in posledicah pridobivanja znanja jezikov. Za lažjo mednarodno primerjavo je treba uporabiti obstoječe koncepte in klasifikacije in preučiti povezave s podobnimi mednarodnimi raziskavami, da bi se omogočila večstranska sekundarna analiza rezultatov.

Populacija, katere znanje se preverja v raziskavi

„Celotna populacija“ raziskave mora biti v statističnem smislu celotno število učencev, vpisanih v zadnji letnik nižjega srednješolskega izobraževanja (ISCED 2) ali v drugi letnik višjega srednješolskega izobraževanja (ISCED 3), če se drugi tuji jezik ne poučuje v nižjem srednješolskem izobraževanju.

„Ciljna populacija“ so učenci v šolah iz celotne populacije, ki se učijo jezika, ki se preverja.

Raziskava bo upoštevala splošne znanstvene standarde za vzorčenje, ki se uporabljajo pri mednarodnih raziskavah, da bi se zagotovila zanesljivost podatkov iz raziskave in njihova meddržavna primerljivost. Pri velikosti vzorca je treba upoštevati potrebo po zbiranju vsebinskih informacij, da bi se analizirale in razložile razlike v rezultatih med državami članicami. Raziskava mora stremeti k pridobitvi zanesljivih in primerljivih rezultatov z najmanjšim možnim vzorcem.

V Sklepih Sveta[11] je navedeno, da naj bi raziskava zbrala podatke na osnovi reprezentančnega vzorca učencev, vpisanih v izobraževanje in usposabljanje na koncu nižjega srednjega izobraževanja (ISCED 2). Kadar se drugi jezik ne poučuje pred koncem ISCED 2, se vzorec učencev vzame iz učencev višjega srednjega izobraževanja (ISCED 3).

Glede vprašanja, na kateri stopnji višjega srednjega izobraževanja je treba preveriti znanje učencev, Odbor svetuje, da se podatki zberejo od učencev drugega letnika ISCED 3. Konec ISCED 3 nekateri učenci že zaključijo šolanje ali so v primeru več držav vpisani v izobraževanje, kjer se tuji jeziki ne poučujejo več. Poleg tega so v zadnjem letniku višjega srednjega izobraževanja učenci in učitelji zaposleni s končnimi izpiti in morda manj dojemljivi za sodelovanje v raziskavi. Prvi letnik višjega srednjega izobraževanja velja za prezgodnji, saj se učenci v nekaterih državah učijo drugega tujega jezika šele v drugem letniku. Na podlagi nasveta Odbora naj bi raziskava zbirala podatke od učencev v drugem letniku ISCED 3 v državah, kjer se drugega jezika ne poučuje pred koncem ISCED 2.

V skladu z nasvetom Odbora naj raziskava preverja le znanje učencev, vpisanih v šole, ki se jih poučuje v jezikih, ki se jih preverja.

Starost učencev na koncu ISCED 2 in v drugem letniku ISCED 3 je v državah članicah različna. In na koncu ISCED 2 sega od 14 do 16 let. Tudi leto uvedbe prvega in drugega tujega jezika je v državah članicah različno. Zato bosta starost učencev in trajanje učenja tujega jezika za učence, katerih znanje se preverja v tej raziskavi, različna. Odbor poudarja, da je to treba upoštevati pri analizi rezultatov raziskave.

Instrumenti za preverjanje

Državam v raziskavi morajo biti na voljo testi na podlagi računalnika z odprto programsko opremo in testi na podlagi papirja in svinčnika. Instrumenti za preverjanje morajo omogočiti prilagodljivo preverjanje.

Mednarodne izkušnje preverjanja znanja z uporabo računalnika so bile zbrane v zadnjih letih. DIALANG je preverjanje, ki temelji na internetu, sedaj se z njim opravljajo diagnostični testi v 14 različnih evropskih jezikih. Mednarodne raziskave, kot sta PISA in TIMSS, so naredile nekaj pilotskih študij s preverjanjem na podlagi računalnika. Države članice imajo izkušnje z mrežami z odprto programsko opremo. Izvedba raziskave s testi na podlagi računalnika bi bil glavni evropski dosežek.

Instrument za preverjanje mora biti na voljo državam za prilagoditev nacionalnih potreb izven raziskave in zato razvit v skladu s protokolom o odprti programski opremi[12].

Preverjanje z uporabo računalnika predstavlja izziv, če se ga primerja s tradicionalnimi metodami preverjanja, ki temeljijo na papirju in svinčniku. Sposobnosti razumevanja, kot sta poslušanje in branje, se laže izvajajo in posredujejo preko računalnikov kot pa sposobnosti izražanja, kot je pisanje. Odbor je poudaril več možnih težav pri uporabi preverjanja z računalnikom, ki so povezane z usklajenostjo programske opreme, dostopno hitrostjo internetnih povezav, računalniškimi znanji in tipkarskimi sposobnostmi učencev. Obenem je z uporabo preverjanja z računalnikom povezanih več koristi, na primer, označevanje in kodiranje in tudi statistična obdelava podatkov je lahko hitrejša in manj podvržena napakam in zato bolj učinkovita. Testiranje z računalnikom velja tudi za boljše orodje za prilagodljivo testiranje, kjer je izbor vprašanj, naslovljenih na posameznega testiranca, prilagojen določeni stopnji znanja osebe.

Razvoj instrumentov za preverjanje z računalnikom je znatno dražji od tradicionalnega preverjanja, ki temelji na papirju in svinčniku, vendar je na te stroške treba gledati v luči koristi učinkovitejše izvedbe raziskave in izboljšanja podlage za prilagoditev preverjanja potrebam posameznih držav in nadaljnjega razvoja preverjanja za morebitne nadaljnje raziskave.

Na tej podlagi bi bila uvedba preverjanja z računalnikom optimalen korak naprej v zvezi z raziskavo. Vendar Odbor poudarja, da so v državah stopnje pripravljenosti za preverjanje z računalniki različne. Raziskava bi morala torej temeljiti na izmeničnem ali dopolnilnem preverjanju z uporabo računalnikov in preverjanju z uporabo papirja in svinčnika.

Stroški izvedbe raziskave

Nacionalni stroški izvedbe raziskave bodo odvisni od končne strukture raziskave. Raziskava naj uporabi nacionalne izkušnje, da bi se dosegla ekonomija obsega. Mednarodne stroške bo pokrila Evropska unija.

Višina nacionalnih stroškov mednarodnih raziskav za preverjanje znanj in sposobnosti je odvisna zlasti od uporabljenih metod preverjanja, velikosti vzorca, števila preverjanih znanj in vprašalnikov o ozadju. Nacionalni stroški takšnih raziskav zajemajo zlasti izvedbo preverjanja v državah članicah, vzpostavitev in vodenje organizacijskih podpornih struktur, usposabljanje nacionalnih in šolskih koordinatorjev ter spraševalcev, tiskanje testov, kodiranje rezultatov preverjanja, postopke zagotavljanja kakovosti in prevajalske potrebe.

Kot primerljivo višino stroškov raziskav se lahko uporabijo struktura in stroški mednarodnih raziskav za preverjanje znanj in sposobnosti učencev, kot sta PISA in TIMSS. Vendar Odbor meni, da bi bila raziskava lahko dražja od drugih mednarodnih raziskav, ker bo vključevala preverjanja slušnega razumevanja in ker bi bila organizacija raziskave lahko bolj zapletena zaradi večjega števila udeležencev, ravni in področij.

Odbor je razpravljal o možnosti, da bi se za izvedbo raziskave uporabili obstoječe nacionalno znanje, izkušnje in organizacijske strukture, s čimer bi se zagotovila ekonomija obsega (glej spodaj).

Določeno je, da bo mednarodne stroške raziskave pokrila Evropska unija v okviru programa vseživljenjskega učenja (2007–2013), s čimer se programski odbor strinja. Mednarodni stroški so povezani s pripravo preverjanja, koordinacijo in spremljanjem pilotnih preverjanj, določanjem vzorca in metod vzorčenja, pripravo in koordinacijo celotnega sklopa preverjanja ter analizo rezultatov in poročanjem o njih.

Vsi sklepi v zvezi z raziskavo, ki vključujejo nacionalne stroške, bodo sprejeti v tesnem sodelovanju z Odborom in državami članicami.

Nacionalne organizacijske strukture za izvedbo raziskave

Sodelujoče države morajo zagotoviti potrebne organizacijske strukture za izvedbo raziskave.

Države članice morajo dati pobude za vzpostavitev potrebnih organizacijskih struktur, da bi se omogočila izvedba raziskave in bi se odgovornosti opredelile od vsega začetka. Večina držav članic ima izkušnje z nacionalnimi raziskavami ali s sodelovanjem v podobnih mednarodnih raziskavah in bi si s temi izkušnjami lahko pomagale. Izkušnje iz raziskav, kot sta PISA in TIMSS, bi bile lahko podlaga za načrtovanje nacionalnih organizacijskih struktur in potrebno znanje in izkušnje so pogosto na voljo pri nacionalnih strokovnjakih z izkušnjami s takšnimi raziskavami. Zato naj se uporabijo znanje in organizacija že obstoječih služb.

Izvedba raziskave

Komisija bo sprejela ukrepe za pripravo raziskave o znanju jezikov. Tehnično delo se bo začelo marca 2007, da bi se preverjanja lahko izvedla v začetku leta 2009.

Komisija bo začela s pripravo instrumentov za preverjanje znanja in z izvedbo raziskave. Opredelila bo metode vzorčenja in merila za izbiro sodelujočih ustanov in testirancev, si po potrebi zagotovila privolitev pristojnih organov in zagotovila da se spoštujejo splošni mednarodni standardi za takšne raziskave. Oblikovala in izvedla bo raziskavo, zbrala podatke in analizira ter pripravila končne rezultate. Delo bo potekalo v tesnem sodelovanju z Odborom in državami članicami.

Po mnenju odbora je treba preverjanje izvesti v prvi polovici koledarskega leta in ne na začetku šolskega leta. Zato je treba prvo raziskavo izvesti v začetku leta 2009.

Da bi se lahko preverjanje izvedlo v začetku leta 2009, je treba s pripravami začeti marca 2007. Pri tem se pripravijo preverjanja in pilotnega preverjanja, ki jih je treba izvesti spomladi 2008. Na podlagi izkušenj pilotnih preverjanja je treba pripraviti in izvesti celotno preverjanje v državah članicah v začetku leta 2009.

Odbor se bo še naprej srečeval v celotnem obdobju in tesno sodeloval s Komisijo pri vseh fazah priprave in izvedbe raziskave[13].

Sklep

Komisija poziva Svet, naj upošteva predlagani okvir raziskave, kot je predstavljen v tem sporočilu:

- znanj in sposobnosti, ki jih je treba preveriti

- jezikov, ki jih je treba preveriti

- stopenj CEFR, ki jih je treba uporabiti

- zbiranja informacij o ozadju

- ciljne in celotne populacije, katerih znanje je treba preveriti

- priprav instrumentov preverjanja, preverjanj z uporabo računalnikov in preverjanj z uporabo papirja in svinčnika

- izvedbe raziskave.

Na osnovi tega bi Komisija lahko začela s pripravami raziskave. Delo bo potekalo v tesnem sodelovanju z Odborom in državami članicami. Instrumenti za preverjanje se pripravijo glede na izvedbo raziskave v začetku leta 2009.

PRILOGA

Seznam članov Svetovalnega odbora za evropski kazalnik o znanju jezikov

Država | Organizacija | Naziv | Priimek | Ime |

Svet Evrope | G. | Sheils | Joseph |

Eurydice | Ga. | Baidak | Nathalie |

Avstrija | Österreichisches Sprachen-Kompetenz-Zentrum | G. | Abuja | Gunther |

Belgija (flamska skupnost) | Flamski oddelek za izobraževanje in usposabljanje – oddelek za kurikul | Ga. | Raes | Nicole |

Belgija (nemška skupnost) | še ni nominacije |

Belgija (francosko govoreča skupnost) | Service général de pilotage du système éducatif | G. | Woolf | Alain |

Bolgarija | še ni nominacije |

Ciper | Ministrstvo za šolstvo in kulturo | Ga. | Tofaridou | Efrosyni |

Češka | Inštitut za informiranje o izobraževanju | Ga. | Kramplova | Iveta |

Danska | Ministrstvo za šolstvo, mednarodni oddelek | Ga. | Andersen | Pernille Skou Brønner |

Estonija | Nacionalni center za izpite in kvalifikacije | Ga. | Sõstar | Kersti |

Finska | Finska nacionalna uprava za izobraževanje | Ga. | Mustaparta | Anna-Kaisa |

Francija | Ministère de l'Education Nationale, de l'Enseignement Supérieur et de la Recherche | G. | Monnanteuil | François |

Nemčija | Deutsches Institut für Internationale Pädagogische Forschung (DIPF) | G. | Klieme | Eckhard |

Nemčija (namestnik) | Deutsches Institut für Internationale Pädagogische Forschung (DIPF) | G. | Hesse | Hermann-Günter |

Grčija | Ministrstvo za nacionalno izobraževanje in verske zadeve | G. | Papadakis | Nikolaos |

Grčija | Grška enota za omrežje Eurydice, Ministrstvo za nacionalni sistem izobraževanja in verske zadeve | G. | Papamanolis | Nikos |

Madžarska | Univerza ELTE – Nacionalni inštitut za javno izobraževanje | Ga. | Major | Eva |

Madžarska | Ministrstvo za šolstvo | Ga. | Kádár-Fülöp | Judit |

Irska | Centre for Language and Communication Studies | G. | Little | David |

Italija | Generalni direktorat za zunanje zadeve, Ministrstvo za šolstvo | Ga. | Di Nicuolo | Giulia |

Latvija | Ministrstvo za šolstvo in znanost | G. | Mankovs | Leonīds |

Latvija | Center za razvoj kurikula in izpite | Ga. | Muceniece | Gundega |

Litva | Center za razvoj izobraževanja, Ministrstvo za šolstvo in znanost | Ga. | Jariene | Raimonda |

Luksemburg | Ministère de l’Education et de la Formation professionnelle | G. | Fandel | Jean-Claude |

Malta | Ministry for Education, Youth and Employment | G. | Camilleri | George |

Nizozemska | Hesta Advies - en Vertaalbureau | G. | Molenaar | Peter |

Poljska | Ministrstvo za nacionalno šolstvo | G. | Poszytek | Pawel |

Portugalska | Faculdade de Psicologia e Ciências da Educação, Universidade de Lisboa | Ga. | Peralta | Helena |

Romunija | Državni inštitut za izobraževalne vede | G. | Nasta | Dan Ion |

Slovaška | Državni inštitut za izobraževanje, oddelek za tuje jezike | Ga. | De Jaegher | Darina |

Slovenija | v pričakovanju nove nominacije |

Španija | Ministerio de Educación y Ciencia - Instituto de Evaluación (IE) | Ga. | Tovar Sánchez | Carmen |

Švedska | Skolverket – švedska nacionalna agencija za izobraževanje | G. | Lagergren | Tommy |

Združeno kraljestvo | Strategic Analysis and Data Services Group - Department for Education and Skills | G. | Leman | Steve |

Združeno kraljestvo (Wales) | University of Swansea | G. | Meara | Paul |

Združeno kraljestvo (Škotska) | Scottish Qualifications Authority | G. | Van Krieken | Robert |

[1] Sklepi predsedstva, Barcelona, odstavek 43.1, del I. Marec 2002.

[2] Nova okvirna strategija za večjezičnost, COM (2005) 596 konč.

[3] Evropski kazalnik jezikovnih kompetenc COM(2005) 356 konč.

[4] Sklepi Sveta z dne 18. in 19. maja o Evropskem kazalniku jezikovnih kompetenc (2006/C 172/01).

[5] Odbor je bil ustanovljen s Sklepom Komisije z dne 26. oktobra 2006. Leta 2006 se je Odbor sestal dvakrat.

[6] Skladen okvir kazalnikov in meril za spremljanje napredka pri doseganju lizbonskih ciljev v izobraževanju in usposabljanju, COM(2007) 61 konč.

[7] COM(2005) 356 konč.

[8] Sklepi Sveta (2006/C 172/01)

[9] Eurostat UOE.

[10] Sklepi Sveta (2006/C 172/01)

[11] Sklepi Sveta (2006/C 172/01)

[12] Center za raziskave o vseživljenjskem učenju (CRELL/Skupni raziskovalni center, Ispra) sedaj izvaja raziskavo in razvojni projekt o ocenjevalnih orodjih, ki temeljijo na odprti programski opremi, za oceno znanj ob upoštevanju tekočih raziskovalnih pobud na tem področju.

[13] Finančni in človeški viri raziskave kazalnika znanja tujih jezikov so navedeni v finančni prilogi COM(2005) 356 konč.