52007DC0121

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 20.3.2007

COM(2007) 121 konč.

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o delovanju sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja (EWRS) mreže Skupnosti za epidemiološko spremljanje in obvladovanje nalezljivih bolezni v letih 2004 in 2005 (Odločba 2000/57/ES)

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o delovanju sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja (EWRS) mreže Skupnosti za epidemiološko spremljanje in obvladovanje nalezljivih bolezni v letih 2004 in 2005 (Odločba 2000/57/ES) (Besedilo velja za EGP)

1. UVOD 3

2. DELOVANJE EWRS 3

2.1. Dogodki, uradno sporočeni leta 2004 3

2.2. Odziv in nadaljnje spremljanje dogodkov, uradno sporočenih leta 2004 4

2.3. Dogodki, uradno sporočeni leta 2005 5

2.4. Odziv in nadaljnje spremljanje dogodkov, uradno sporočenih leta 2005 6

3. NOVE DRŽAVE ČLANICE 6

4. IZBOLJŠANJE INFORMACIJSKEGA ORODJA 7

5. SIMULACIJSKA VAJA („COMMON GROUND“) 8

6. EVROPSKI CENTER ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLEZNI 8

7. SKLEPNE UGOTOVITVE 8

1. UVOD

Na podlagi Odločbe 2119/98/ES[1] je bil vzpostavljen sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja (EWRS) kot funkcija mreže Skupnosti za epidemiološko spremljanje in obvladovanje nalezljivih bolezni. Odločba 2000/57/ES[2] navaja, da se EWRS uporablja izključno za dogodke, ki so odobreni kot pomembni za Skupnost, kot je določeno v njeni Prilogi I, ter določa operativne postopke. Vsaka država članica imenuje uradno točko za stike strukture in/ali organov iz funkcije zgodnjega obveščanja in odzivanja, ti pa uradno obvestijo Komisijo in druge države članice (člen 9, 2119/98/ES). Po uradnem obvestilu prejmejo točke za stik od Komisije uporabniško ime in geslo za dostop v sistem s polnim pooblastilom za pisanje in prebiranje sporočil[3] v sistemu.

Člen 3.1 Odločbe 2000/57/ES navaja, da pristojni organi v državah članicah vsako leto najpozneje do 31. marca Komisiji predložijo analitično poročilo o dogodkih, ki so bili uradno sporočeni v okviru sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja. Navaja tudi, da Komisija na podlagi poročil v svojem letnem poročilu preuči delovanje EWRS in, po potrebi, predlaga njegove spremembe (člen 3.2).

To poročilo proučuje delovanje EWRS v letih 2004 in 2005. Oblikuje sklepne ugotovitve iz poročil, ki so jih predložile države članice, in iz izkušenj z delovanjem EWRS v navedenem obdobju.

2. DELOVANJE EWRS

3. Dogodki, uradno sporočeni leta 2004

V letu 2004 je bilo prek EWRS uradno sporočenih skupaj 105 dogodkov. Razposlana so bila poskusna sporočila, da se preveri delovanje sistema, komunikacijske pa storitve so bile pri analizi izključene.

Od 105 sporočil je bilo 30 informacijskih sporočil, 32 je bilo sporočil aktivacijske ravni 1[4], 18 sporočil aktivacijske ravni 2 in 3 sporočila aktivacijske ravni 3; 22 sporočil je bilo povezanih z ukrepi za odziv na posebne razmere (namenjeni ukrepi, sprejeti ukrepi in usklajevanje ukrepov). Geografski izvor dogodkov, ki so sprožili mehanizem uradnega obveščanja, je bil naslednji: 12 v Franciji, 11 v Vietnamu, 7 na Nizozemskem, 6 na Kitajskem, 5 v Italiji in Nemčiji, 4 v Združenem kraljestvu in Španiji, 3 v Avstriji, Belgiji in Egiptu, 2 na Finskem, Norveškem, Tajskem in v Združenih državah, in 1 v Grčiji, na Irskem, v Litvi, na Švedskem, Portugalskem, Poljskem, v Latviji, na Madžarskem, v Islandiji, Turčiji, Braziliji, Maroku, Senegalu, Saudski Arabiji, na Japonskem, v Izraelu, Dominikanski republiki, Kanadi in Indoneziji. Dve sporočili sta bili povezani z dogodki, ki so se pojavili v najmanj dveh državah v Aziji. Štiri sporočila so bila zajeta v kategoriji „nenašteto“, 3 v kategoriji „se ne uporablja“ in 2 v kategoriji „neznano“.

Glede razdelitve dogodkov po bolezni ali sindromu jih je bilo 21 povezanih z influenco, 8 z legionelozo, 6 z vCJD in s salmonelozo, 5 z akutno diarejo, 4 s tuberkulozo in meningitisom, 3 s kolero in hepatitisom, 2 z vraničnim prisadom, encefalitisom, malarijo, steklino, hemoragično mrzlico, mrzlico dengue, ošpicami in mrzlico, 1 z davico, s šigelozo in mumpsom. Štiriindvajset sporočil je bilo zajetih v kategoriji bolezni „nenašteto“ in 2 v kategoriji „se ne uporablja“. Razdelitev sporočil po patogenih odraža porazdelitev po bolezni ali sindromu. Za nadaljnje spremljanje uradno sporočenih dogodkov je bilo poslano skupaj 157 sporočil.

4. Odziv in nadaljnje spremljanje dogodkov, uradno sporočenih leta 2004

Le redki dogodki, uradno sporočeni leta 2004, so zahtevali posebne ukrepe na ravni Skupnosti. Večina jih je bila preverjena z uporabo ukrepov za javno zdravje na nacionalni ravni. Devet dogodkov je zahtevalo bolj kompleksen odziv, ki vključuje usklajevanje ukrepov in stikov med organi javnega zdravstva v državah članicah. Ti dogodki so se nadalje ustrezno spremljali in velika večina pripomb, pridobljenih z EWRS, je bila povezana z njimi (126 od 157 pripomb (82,2 %). Uradno sporočeni dogodki so bili redko „zaprti“ z uradnim obvestilom.

Naslednji odstavki na kratko povzemajo teh 9 dogodkov.

5. Italija in Nemčija sta sporočili dva izbruha legioneloze. Oba izbruha sta bila povezana s potniškimi ladjami in sta zahtevala nujne stike med zdravstvenimi organi, da bi se našle vse osebe, ki so bile izpostavljene viru okužbe, in bi se zdravstvene organe v državi članici opozorilo, da pravočasno načrtujejo ukrepe v namembnih pristaniščih.

6. Po uradnem obvestilu o prvem primeru virusa vrste A/H5N1 visoko patogene aviarne influence v Vietnamu je bilo razposlanih šest sporočil in 55 pripomb (35 % od skupnega števila pripomb). Ta dogodek je najavil hitro širjenje epidemije ptičje gripe v Aziji. Redno razpošiljanje sporočil prek EWRS in priprava pogostih telekonferenc v tesnem sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo sta državam članicam in Komisiji omogočili, da se redno seznanjajo z razvojem položaja in z ukrepi na nacionalni ravni ter krepijo usklajen odziv na ravni Skupnosti.

7. Irska oziroma Francija sta uradno sporočili dva dogodka, povezana z okužbo virusa zahodnega Nila. Prvi je bil povezan z irskim državljanom, ki se je okužil v regiji Algrave (Portugalska), in sta ga Irska in Portugalska ob usklajevanju Komisije natančno spremljali. Drugi je navajal številne primere okužbe z virusom zahodnega Nila pri kontrolnih živali v Sainte Marie de la Mer (južna Francija). Oba dogodka so takoj sporočili prek sistema, zadevne države članice pa so sprejele ukrepe za krepitev spremljanja in za zagon načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, da bi bilo tveganje okužbe z virusom zahodnega Nila, vključno z njegovim prenašanjem s krvno transfuzijo, pri ljudeh čim manjše.

8. Avgusta je Francija uradno sporočila dogodek s steklim psom, ki je bil nezakonito vnesen v EU. Pes je v različnih turističnih območjih Francije ugriznil več oseb ali je bil v tesnem stiku z njimi, vključno z otroki. V navedenem primeru je bila informacija, ki jo je poslala Francija prek EWRS, ključnega pomena za podrobno informiranje zdravstvenih organov v državah članicah, da izvedejo vse ukrepe za izsleditev oseb, ki so bile v stiku s psom, in jih cepijo.

9. Avgusta je Nemčija uradno sporočila izbruh hepatitisa A, ki se je pojavil v egiptovskem letovišču. Izbruh je zajemal 274 potrjenih primerov iz 7 držav članic in Švice. Ta dogodek je izpostavil vprašanja morebitnih tveganj za državljane EU, kadar potujejo v tujino, zlasti v tropska in subtropska območja, ter uporabo morebitnih informacij, ki bi jih lahko posredovale turistične agencije v EU.

10. Oktobra 2004 so na letališču Zaventem v Bruslju prestregli dve ptici roparici, okuženi z virusom vrste A/H5N1 visoko patogene aviarne influence s Tajske, ki sta bili skriti v ročni prtljagi. Po potrditvi okužbe so belgijski zdravstveni organi poslali opozorilo prek EWRS, da bi dovolili državam članicam izvajanje dejavnosti za iskanje potnikov, ki so bili na tem letalu in so bili morebiti izpostavljeni virusu. Pri nadaljnjem spremljanju dogodka je prispelo dvaindvajset pripomb iz 11 držav članic. Našli so več potnikov, vendar niso ugotovili nobenega primera influence A/H5N1.

11. Dne 5. julija 2003 je Svetovna zdravstvena organizacija sporočila, da je bila prekinjena zadnja veriga prenosa sindroma akutnega oteženega dihanja (SARS) pri ljudeh. Vendar se je po juliju 2003 SARS ponovno pojavil v štirih primerih. Trije pojavi so bili pripisani kršitvam laboratorijske biološke varnosti (Singapur, Tajpej in Peking), enden (Guangzhou, Kitajska) pa je bil povezan z izpostavljenostjo živalim in okoljskim virom. Službe Komisije so leta 2004 uradno sporočile dogodke v zvezi s SARS prek EWRS in na ravni Skupnosti okrepile ukrepe za pripravo in odziv na morebitno vrnitev SARS, vključno z vprašanji v zvezi z laboratorijsko biološko varnostjo.

12. Dogodki, uradno sporočeni leta 2005

V letu 2005 so bili prek EWRS uradno sporočeni skupaj 103 dogodki. Od 103 sporočil je bilo 36 informacijskih sporočil, 49 je bilo sporočil aktivacijske ravni 1 in 7 sporočil aktivacijske ravni 2. Leta 2005 ni bilo uradno sporočeno nobeno sporočilo aktivacijske ravni 3. Enajst sporočil je zadevalo ukrepe za odziv na posebne razmere (namenjeni ali sprejeti ukrepi in usklajevanje ukrepov). Geografski izvor dogodkov, ki so sprožili uradna obvestila, je bil naslednji: 12 v Franciji, 5 v Španiji, Združenem kraljestvu in na Švedskem, 4 v Nemčiji in na Danskem, 3 v Litvi, na Nizozemskem in Portugalskem, 2 v Estoniji, Grčiji, na Poljskem, Finskem, Norveškem, v Turčiji, Angoli in Ruski federaciji, 1 na Irskem, v Italiji, Latviji, na Češkem, v Romuniji, na Hrvaškem, v Nigeriji, na Komorih, v Indiji, Bocvani, Kanadi, Demokratični republiki Kongo, Vietnamu, Združenih državah, Ukrajini, Egiptu in na Kubi. Šest sporočil je bilo povezanih z več kot eno državo v Evropi (vključno z državami članicami), 20 sporočil pa je bilo v kategoriji „se ne uporablja“.

Glede razdelitve dogodkov po bolezni ali sindromu jih je bilo 15 povezanih s salmonelozo, 13 z influenco, 10 z akutno diarejo, 5 z legionelozo in ošpicami, 4 z vCJD, 3 s kolero, z meningitisom in mrzlico, 2 s hemoragično mrzlico, hemolitično uremičnim sindromom, z malarijo, s šigelozo in steklino, 1 z vraničnim prisadom, s hepatitisom, z zastrupitvijo s hrano, z Whitmoreovo boleznijo (melioidosis), s spolno preneseno okužbo, z rdečkami, s kugo, z encefalitisom, davico in botulizmom. Sedemnajst sporočil je bilo zajetih v kategoriji „se ne uporablja“ in 5 v kategoriji „nenašteto“. Kakor leta 2004 razdelitev sporočil po patogenih v bistvu odraža porazdelitev po bolezni ali sindromu. Za nadaljnje spremljanje uradno sporočenih dogodkov je bilo poslano skupaj 131 sporočil. Kakor leta 2004 so bili notificirani dogodki redko „zaprti“ z uradnim obvestilom.

13. Odziv in nadaljnje spremljanje dogodkov, uradno sporočenih leta 2005

Ukrepi, ki so jih države članice izvedle na nacionalni ravni, so zadostovali za nadzor širjenja velike večine dogodkov. Vendar je šest dogodkov zahtevalo usklajen odziv, ki je vključeval stike med organi javnega zdravstva v državah članicah. Štirje so bili povezani s širjenjem grožnje aviarne influence na evropsko regijo (Romunija, Rusija, Ukrajina in Turčija).

14. Avgusta 2005 je v Rusijo prišel virus vrste A/H5N1 visoko patogene aviarne influence. Komisija je nemudoma uradno obvestila države članice o dogodkih kot tudi treh dodatnih izbruhih aviarne influence v Romuniji, Turčiji in Ukrajini. Izmenjava podatkov s sporočili in telefonskimi konferencami je spodbudila oprijemljivo prizadevanje za usklajevanje in izvajanje ukrepov krepitve pripravljenosti za odziv na morebitno napredovanje stopnje pripravljenosti na pandemijo. Države članice so bile prek EWRS redno informirane o ukrepih na nacionalni ravni, na ravni Skupnosti pa je bil dosežen usklajen in dosleden odziv (v glavnem spremljanje razmer, izvajanje aktivnega nadzora, svetovanje državljanom EU, ki potujejo v prizadeta območja in iz njih, krepitev sinergij z veterinarskimi službami, dokončanje načrtov za pandemijo).

15. Marca 2005 je velik izbruh marburške hemoragične mrzlice v Angoli zahteval tehnično pomoč osebja številnih evropskih nevladnih organizacij. Kot rezultat izbruha je v Luandi umrl državljan EU; drugi člani osebja NVO, ki so bili v stiku z bolnimi ali okuženimi pacienti, so bili zadržani v karanteni ali evakuirani v njihovo državo izvora (v glavnem Italija in Portugalska). Informacije, zagotovljene prek EWRS, so omogočile usklajevanje hitrega odziva za izvedbo ukrepov na nacionalni ravni, da se v bolnicah pripravijo posebne izolacijske enote (biološka varnost stopnje 4), da se vsi, ki so bili v stiku, zadržijo v karanteni, in da se pošljejo ali prepeljejo vzorci za laboratorijsko diagnozo po vsej EU.

16. Komisija je 13. aprila 2005 razposlala sporočilo EWRS, ki je zadevalo dogodek v zvezi s pomotoma razdeljenimi vzorci živega virusa influence A/H2N2, da bi izvedla preskuse nadzora kakovosti (preskus primernosti). Zadevni virus A/H2N2 je bil podoben sevu A/H2N2, ki je krožil pri ljudeh med leti 1957–58 na začetku tako imenovane azijske pandemije influence. Akademija ameriških patologov (College of American Pathologists) je od oktobra 2004 do zgodnjega aprila 2005 več kot 3 700 laboratorijem v 18 državah poslala stekleničke, ki so vsebovale živ virus. V EU je bil sev razdeljen Belgiji, Franciji, Nemčiji, Italiji in Združenemu kraljestvu. Komisija je o nesreči informirala točke za stik EWRS v zadevnih državah članicah, na nacionalni ravni pa so bili hitro izpeljani operativni postopki za uničenje virusa. Vsi prejeti vzorci so bili uničeni, med osebami, ki so rokovale z vzorci in jih obdelovale, pa ni bilo ugotovljenih primerov sindroma, podobnega influenci.

17. NOVE DRŽAVE ČLANICE

Od dneva pristopa v maju 2004 je imelo 10 novih držav članic neomejen dostop do EWRS ter je dejavno uporabljalo sistem za notificiranje novih dogodkov in za nadaljnje pripombe k dogodkom, o katerih so poročale druge države članice ali Komisija. Šest novih držav članic (Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska in Slovenija) je leta 2004 poslalo skupaj 7 sporočil, 6 držav članic (Češka, Estonija, Latvija, Litva, Poljska in Slovenija), pa leta 2005 10 sporočil. Od 7 sporočil, poslanih leta 2004, so bila 3 sporočila stopnje 1, 2 sporočili aktivacijske ravni 2, 2 sporočili pa sta bili povezani z ukrepi, izvedenimi kot odziv na posebna epidemiološka stanja (namenjeni ukrepi). Glede narave dogodkov, ki so leta 2004 povzročili uradno obvestilo, so bili trije dogodki povezani z izbruhi akutne diareje, posamezna sporočila pa so bila uradna obvestila v zvezi z virusom mrzlice, legionelozo, s šigelozo in z virusom zahodnega Nila. Od 10 sporočil, razposlanih leta 2005, je bilo 8 sporočil aktivacijske ravni 1, 2 sporočili pa sta notificirali ukrepe, načrtovane kot odziv na posebne dogodke. Dogodki v zvezi z izbruhi ptičje gripe, akutne diareje in salmoneloze so bili uradno sporočeni dvakrat, enkrat pa so bili uradno sporočeni encefalitis tick-borne, malarija, zastrupitev s hrano in kolera.

Nedavna analiza, ki jo je pripravil Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)[5] in zajema obdobje od junija do decembra 2005, je pokazala, da je obseg groženj, ki so bile uradno sporočene prek EWRS med novimi in starimi državami članicami primerljiv (po prilagoditvi prebivalstva), kar kaže na dobro povezovanje novih držav članic v sistem EU za opozarjanje za prenosljive bolezni.

18. IZBOLJŠANJE INFORMACIJSKEGA ORODJA

Starejša aplikacija HSSCD, ki je bila razvita leta 1991, ne izpolnjuje več zahtev uporabnikov in varnosti. Poleg tega so države članice pripomnile, da je med posebej pomembnimi dogodki, kot je SARS, prišlo do preobremenitve sporočil, kar je povzročilo nekaj težav in ovir za njeno uporabo. Zaradi teh razlogov je bilo sklenjeno, da se opravi popolna tehnološka in ergonomska prenova aplikacije, da se zadovoljijo potrebe uporabnika. Nova aplikacija se je začela uporabljati 17. maja 2004, države članice pa so jo ob številnih priložnostih zelo cenile. Vendar se tudi po izkušnjah z nedavne vaje „Common Ground“ zdijo potrebne izboljšave, kot je funkcija, ki pomaga pravočasno in učinkovito izluščiti informacije, te izboljšave pa se tudi dejavno obravnavajo.

V trenutni aplikaciji se je izboljšala možnost razširitve velikosti priponk k sporočilom, kakor tudi možnost, da se lahko pišejo in berejo pripombe neposredno pod besedilom sporočila. Na strani s seznamom groženj je bilo dodanih tudi nekaj funkcij „preprostega iskanja“ za izbiro pomembnih oznak (vsebina sporočila, patogen, razlog poročanja in država pojava). Po ponovni izgradnji jedra aplikacije ji je bila dodana funkcija koledarja za izdelavo dnevnega reda sestankov in za lažjo izmenjavo delovnih dokumentov med uporabniki brez preobremenitve glavnih sporočil. Da bi se to tveganje preprečilo, zlasti med pomembnimi dogodki, je bil dodan oddelek „nadaljnje spremljanje“, ki udeležencem dovoljuje dodajanje dodatnih informacij o dogodku brez pošiljanja e-sporočil uporabnikom. Maja 2005 je bil uveden tudi nov sistem sporočanja (izbirno sporočanje), ki udeležencem dovoljuje pošiljanje sporočil izbranim prejemnikom. O teh izbirnih sporočilih se zmeraj uradno obvesti Evropsko komisijo.

Iskalna funkcija je bila izboljšana in je dobila isto obliko kot glavna stran s seznamom groženj. Izvedenih je bilo nekaj ergonomičnih in praktičnih sprememb, ki državam članicam dovoljujejo urejanje svojih lastnih podatkov. Za lažje upravno vzdrževanje je bil dodan za tiskalnik prirejen podroben seznam uporabnikov. Ustvarjen je bil poseben uporabniški vmesnik za referenčne dokumente (pravna besedila, tehnični dokumente z navodili, operativni postopki).

Aktivirana je bila funkcija pošiljanja sporočil SMS, s čimer je bilo Evropski komisiji v realnem času za preneseno uradno obvestilo uporabnikov, da je bilo v sistem poslano nujno sporočilo (stopnje 2 in 3).

Uporabniške stopnje so bile razširjene, da bi omogočile dostop do ECDC in Svetovne zdravstvene organizacije, zadnji pa s soglasjem držav članic dajejo dostop samo za vpogled do izbranih sporočil o grožnjah. Nazadnje so bile dodane tudi druge izboljšave varnosti.

19. SIMULACIJSKA VAJA („COMMON GROUND“)

Agencija za zdravstveno varstvo Združenega Kraljestva (HPA) je 23. in 24. novembra 2005 je izvedla vajo „Common Ground“ kot dvodnevno štabno vajo. Ta vaja je bila druga od dveh vaj Evropske unije, ki jih je naročila Evropska komisija, da bi ocenila zmožnosti in zmogljivosti držav članic za odziv na krize, povezane z zdravjem, v tem primeru na pandemijo influence. EWRS je bil med vajo na voljo vsem 25 državam članicam pa tudi Norveški, Islandiji in Švici.

EWRS so med vajo izdatno uporabljali (437 sporočil in 3672 odzivov) za zagotavljanje komunikacije med vsemi udeleženci. Zabeležene ni bilo nobene okvare sistema. Vseeno je prišlo glede na naravo simulacije do znatne preobremenitve in gostega prometa. Na začetku je EWRS deloval učinkovito; ko je vaja napredovala, pa je uporabnike preplavilo veliko število sporočil. Države članice so navedle, da je sledenje ustreznih informacij zahtevalo ogromno časa in sredstev in je za nekatere informacije glede na omejena sredstva to postalo neizvedljivo. Udeleženci so pripomnili, da so imeli težave pravočasno in učinkovito izluščiti informacije. Ker je bil EWRS edini sistem na voljo za simultano evropsko komunikacijo, so udeleženci uporabili sistem za vse vrste izmenjave informacij, čeprav je bil razvit samo za uradno obveščanje o ukrepih in usklajevanje le-teh, kot je določeno v zakonodaji Skupnosti.

20. EVROPSKI CENTER ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLEZNI

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je bil uradno ustanovljen maja 2005, delovati pa je začel marca 2005. Ker je prenos delovanja EWRS na ECDC naveden v Uredbi o ustanovitvi ECDC, je bil ECDC hitro vključen v vse dejavnosti v zvezi z EWRS.

ECDC je priključen na EWRS od aprila 2005. ECDC je sodeloval na sestankih EWRS, ki so potekali po njegovi ustanovitvi, in prispeval k razpravam v tesnem sodelovanju s Komisijo.

ECDC je pri izvedbi svojega poslanstva spremljanja groženj sporočila EWRS uporabil kot vir informacij o grožnjah v Evropi, ki jih je dopolnil z dejavnim iskanjem uradnih in neuradnih virov. Informacije o grožnjah so zbrane v tedenskem poročilu, ki se predloži Komisiji in državam članicam.

21. SKLEPNE UGOTOVITVE

Analiza dejavnosti EWRS kaže, da države članice sistem vse pogosteje uporabljajo in se ta obravnava kot ustrezno orodje za sporočanje hitrih informacij za usklajevanje ukrepov in obvladovanja tveganja na ravni Skupnosti. Skupno število uradnih sporočil, razposlanih prek EWRS, se je v letih 2004 in 2005 v primerjavi s predhodnim poročilom podvojilo. Nove države članice so učinkovito uporabljale EWRS in pokazale dejavnost, primerljivo s starimi državami članicami.

Vsi dogodki, ki so zahtevali kompleksnejši odziv in usklajevanje ukrepov ter so bili podrobno prijavljeni v okviru odstavka 2.2 za leto 2004 (dva dogodka z legionelozo na potniških ladjah; A/H5N1 v Vietnamu; dva dogodka z virusom zahodnega Nila; pojav steklega psa, ki je bil nezakonito vnesen v Francijo; izbruh hepatitisa A v egiptovskem letovišču; pojav A/H5N1 pri pticah roparicah; in štirje dogodki, povezani s SARS) ter v odstavku 2.4 za 2005 (A/H5N1 dogodki v evropski regiji; izbruh marburške hemoragične mrzlice v Angoli; in dogodek z A/H2N2) so bili nemudoma uradno sporočeni in so pokazali jasno izboljšanje po letu 2003. Ti pomembni dogodki (kot je bil SARS v letu 2003) so predstavljali pomemben preskus uporabnosti EWRS. Sistem je izpolnil svojo institucionalno vlogo pravočasnega razpošiljanja sporočil med točkami za stik EWRS v državah članicah z zagotavljanjem skupnih stališč med nacionalnimi organi javnega zdravstva in z olajšanjem izmenjave informacij kot tudi znanstvenega nasveta o posebnih vprašanjih.

Vendar je zlasti analiza sporočil „informacija“ in „stopnja 1“ pokazala, da jih je bilo veliko osredotočenih na vprašanja ocene tveganja in da je bil velik del teh sporočil vprašanje o tem, ali so bili dogodki, podobni uradno sporočenim dogodkom, ugotovljeni v drugih državah članicah. Glede tega mora prihodnja pomoč ECDC Komisiji pri delovanju EWRS (člen 8 Uredbe 851/2004)[6] z osredotočanjem na uporabo EWRS, kot je določen v odločbah 2119/98/ES in 2000/57/ES, položaj izboljšati.

Uporaba novih funkcij na strani s seznamom groženj je omogočila boljšo specifikacijo meril, ki so jih države članice v poročilih štele za pomembne, kakor tudi boljšo opredelitev sindromov in bolezni, patogenov in geografskega izvora dogodkov. Vendar še zmeraj veliko sporočil, zajetih v kategorijah „se ne uporablja“, „neznano“ in „nenašteto“, kaže na potrebo po posodabljanju in boljši opredelitvi navedenih seznamov.

Države članice so cenile novo aplikacijo, razvito za EWRS, kar je dejansko izboljšalo uporabnost sistema. Poleg tega se je v primerjavi s predhodnim poročilom izboljšalo pravočasno uradno obveščanje o pomembnih dogodkih.

Številne države članice niso zagotovile letnih analiznih poročil o delovanju EWRS (člen 3 Odločbe 2000/57/ES). Države članice predlagajo, da se letna analiza delovanja EWRS osredotoči na dogodke (kot so dogodki, navedeni v odstavkih 2.2 in 2.4 za leto 2004 in 2005), ki so sprožili pomemben odziv v smislu sprejetih ali načrtovanih ukrepov javnega zdravja in so zahtevali usklajevanje ukrepov na ravni EU.

[1] UL L 268, 3.10.1998, str.1.

[2] UL L 21, 26.1.2000, str.32.

[3] Bolgarija in Romunija ter države Evropskega gospodarskega prostora (Islandija, Lihtenštajn in Norveška) so del mreže EWRS.

[4] Aktivacijske ravni so opredeljene v Prilogi II k Odločbi 2000/57/ES.

[5] UL L 142, 30.4.2004, str. 1.

[6] UL L 142, 30.4.2004, str. 1.