EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52007DC0063

sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru Regij - Pregled stanja družbene realnosti - Vmesno poročilo spomladanskem Evropskem svetu 2007

/* KOM/2007/0063 končno */

52007DC0063




[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 26.2.2007

COM(2007) 63 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

PREGLED STANJA DRUŽBENE REALNOSTI Vmesno poročilo spomladanskem Evropskem svetu 2007

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

PREGLED STANJA DRU ŽBENE REALNOSTI Vmesno poročilo spomladanskem Evropskem svetu 2007 (Besedilo velja za EGP)

V evropskih družbah potekajo dramatične spremembe: pri naravi dela, v sodobnem družinskem življenju, pri položaju žensk v družbi ter pri družbeni mobilnosti. Vrednote se spreminjajo. Družbe postajajo vse bolj multikulturne. Splošno obilje je razširilo obzorja in povečalo življenjske izbire, države članice Evropske unije pa spadajo med najbogatejše države na svetu. Hkrati se pojavljajo nove oblike revščine in neenakosti. Novi izzivi, kot sta porast debelosti in vedno večje število dejavnikov, ki delujejo na duševno zdravje, vplivajo na zdravje Evropejcev.

Globalizacija in demografija sta dva ključna dejavnika, ki oblikujeta razvoj evropskih družb. Oba nudita priložnosti in sta hkrati izziva. Demografski trendi kažejo na daljše in bolj zdravo življenje, hkrati pa sprožajo vprašanja, kot so novi stroški starajoče se družbe, medgeneracijska pravičnost, vse večji pomen varstva otrok ter ravnovesja med delom in zasebnostjo pri ohranjanju družinskega življenja, medgeneracijski odnosi ter nove nevarnosti revščine. Globalizacija v povezavi z novo tehnologijo nudi velikanske možnosti za rast. Vendar pa je z izobraževanjem in usposabljanjem treba pripraviti ljudi, da izkoristijo te priložnosti ter se prilagodijo na izginotje tradicionalnih industrijskih delovnih mest.

Te spremembe so izziv za Evropsko unijo. Odprta Evropa, ki temelji na prostem pretoku in proti trgovini, je pomagala ustvariti delovna mesta in napredek, od česar sta končno odvisna blaginja in boljša kakovost življenja. Vendar pa je v zadnjih letih postalo jasno, da se številni Evropejci sprašujejo, ali končni učinek globalizacije, liberalizacije in prizadevanj za večjo konkurenčnost dejansko pripomore k njihovi blaginji. Za boljše razumevanje, zakaj je temu tako, in za proučitev dinamike sedanjih družbenih sprememb je Komisija v letu 2006 predlagala izvedbo pregleda stanja družbene realnosti, z namenom začeti agendo o dostopu in priložnosti, ki je socialna razsežnost, tesno povezana s pregledom enotnega trga. Evropski svet je podprl ta pristop in prosil Komisijo, da prouči socialne razmere v Evropski uniji.

V skladu z zahtevo Evropskega sveta je bilo za spomladansko zasedanje Evropskega sveta pripravljeno to vmesno poročilo o napredku pri pregledu stanja.

CILJI PREGLEDA STANJA DRUžBENE REALNOSTI

Namen te raziskave evropske družbene realnosti je oblikovati soglasje o skupnih družbenih izzivih, s katerimi se srečujejo Evropejci. Vprašanje, kakšno vlogo naj pri prilagajanju na spremenjeno družbeno realnost igrajo politike EU ali kako naj se politike EU prilagodijo, je na tej stopnji še povsem odprto.

Novo soglasje bo seveda temeljilo na preteklih izkušnjah. EU je vedno vključevala „socialno razsežnost“. Rimska pogodba je vključevala daljnovidno zavezanost enakosti spolov, člen 13 Amsterdamske pogodbe pa je Uniji dodelil zakonodajno pristojnost za boj proti vsem oblikam diskriminacije. Socialna agenda Unije, prvotno razvita v osemdesetih letih kot družbena protiutež oblikovanju enotnega trga, je bila usmerjena v varnost zaposlitve in socialno partnerstvo. Pripeljala je do sprejetja zakonodaje o minimalnih merilih za zaposlovanje, zdravje in varnost ter zagotovila čezmejne pravice socialne varnosti za mobilne delavce. Unija je igrala pomembno vlogo tudi pri krepitvi socialne kohezije, spopadanju z regionalnimi neenakostmi ter pomoči pri prilagajanju na gospodarske spremembe, vključno z delom na področju kohezijske politike in nedavnimi pobudami, kot je Evropski sklad za prilagajanje na globalizacijo.

Ti dejavniki so pripeljali do prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta, ki je usmerjena ne samo na gospodarsko storilnost in konkurenčnost, temveč tudi k oblikovanju večje socialne kohezije ter socialne razsežnosti vzdržnosti. V okviru prenovljene lizbonske strategije EU sodeluje z državami članicami – te imajo še vedno glavno pristojnost za oblikovanje svojih politik – pri skupnem prepoznavanju pristopov politik, ki bodo najbolj prispevali h kombinaciji napredka in solidarnosti, ki pomeni jedro lizbonske vizije, ter pri pospeševanju njihovega izvajanja. Lizbonska strategija je tako sprožila skupinski premislek o socialnih vprašanjih v širokem smislu, ki vključuje tradicionalna vprašanja prilagodljivosti trga dela in reform socialne države, pa tudi vprašanja, povezana s sistemi izobraževanja in usposabljanja.

Številne pobude socialne politike v preteklosti so bile začete za industrijsko družbo, kjer so naravo dela opredeljevali gospodarstvo množične proizvodnje, velika podjetja ter visoke stopnje gostote in članstva v sindikatih. Danes družba v Evropi vse bolj temelji na znanju in je usmerjena v storitve. Medtem ko je bila ekonomska dinamika, ki je podlaga pojava „nove ekonomije“ v globaliziranem svetu deležna ustrezne pozornosti, pa so socialne razmere in družbeni izzivi slabše razumljeni in analizirani. Ni enotne diagnoze teh družbenih izzivov in kako se z njimi spoprijeti.

Raziskava pregleda stanja družbene realnosti si prizadeva razviti to diagnozo in oblikovati razpravo o evropskih socialnih razmerah, ki bo prispevala tudi k vmesnemu pregledu agende o socialni politiki. Priznava, da obstajajo velike razlike, tako v samih državah članicah kot tudi med njimi . Vendar pa obstajajo skupni izzivi – demografija, večja etnična in kulturna raznolikost ter individualizacija vrednot. Vse države članice EU so odprte družbe, ki jih oblikujejo globalne sile modernega kapitalizma in kulturni trendi v svetu. Nekateri njihovi državljani so uspeli zaradi globalizacije, tranzicije ter družbenega in kulturnega razvoja; drugi so zaradi gospodarskih sprememb ter industrijskega prestrukturiranja ostali pozabljeni in svoje tradicionalne skupnosti, vrednote in načine življenja razumejo kot ogrožene.

ODPRTA RAZPRAVA

Komisija začenja obsežna posvetovanja o socialnih vprašanjih in izzivih, s katerimi se sooča Evropa. Cilj tega je vključiti različne interesne skupine v razpravo o tem, kaj vključuje evropska „družbena realnost“. Komisija zdaj zgolj „posluša“ in ne preskuša različnih političnih možnosti.

Ugotavljajo se stališča o družbenih trendih, glavnih dejavnikih, ki vplivajo na evropsko družbeno preoblikovanje, o „blaginji“ in kaj vpliva nanje. Posvetovanja podpira strokovni dokument, ki ga je pripravil Urad evropskih strateških svetovalcev in ki ugotavlja skupne vzorce ter kako se lahko družbene spremembe ocenijo na podlagi meril blaginje. Nato poskuša začeti razpravo o nekaterih ključnih dejavnikih, ki prispevajo k blaginji, kot so gospodarske priložnosti, narava dela, novi vzorci družinskega življenja, revščina in neenakost, ovire za dobro zdravje in družbeno mobilnost, kakovost življenja, kulturna raznolikost ter ovire integraciji, kriminal in asocialno vedenje. Dokument odpira vprašanja zato, da bi sprožil široko razpravo.

Posvetovanje bo vključevalo organizacijo različnih dogodkov, raziskavo Eurobarometra, usmerjeno na vprašanja o blaginji ter različne vrste posvetovanj, vključno s spletnimi posvetovanji http://ec.europa.eu/citizens_agenda/index_sl.htm. Zbralo bo mnenja številnih zainteresiranih strani na nacionalni in lokalni ravni. Pri tej dejavnosti sodelujejo predstavništva Evropske komisije v državah članicah.

NASLEDNJI KORAKI

Ob upoštevanju rezultatov posvetovanja, ki bo zaključeno do konca leta 2007, bo Komisija izdala poročilo. Poročilo bo predstavitev spremenjene evropske družbene realnosti, ki bo prikazovala družbene trende in njihov vpliv ter izpostavljala ključna vprašanja in izzive za Evropo na vseh ravneh upravljanja. Predstavilo bo ideje, kako kar najbolj spodbujati priložnosti in dostop v Evropi, ter bo hkrati prispevalo k vmesnemu pregledu agende o socialni politiki.

Top