52006SC1696

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 18.12.2006

SEC(2006) 1696

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

Spremni dokument k SPOROČILU KOMISIJE SVETU PREGLED REŽIMA EU ZA NADZOR IZVOZA BLAGA IN TEHNOLOGIJE Z DVOJNO RABO POVZETEK OCENE UČINKA {COM(2006) 828 konč}{COM(2006) 829 konč}

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

Spremni dokument k SPOROČILU KOMISIJE SVETU PREGLED REŽIMA EU ZA NADZOR IZVOZA BLAGA IN TEHNOLOGIJE Z DVOJNO RABO POVZETEK OCENE UČINKA

1. OZADJE IN METODOLOGIJA

A) Ozadje

Uredba ES o nadzoru izvoza blaga in tehnologij z dvojno rabo prispeva k izvajanju obveznosti držav članic na področju neširjenja orožja. Razlog za to je dejstvo, da je blago z dvojno rabo civilno blago, ki se lahko uporablja za vojaške namene in v nekaterih primerih za proizvodnjo orožja za množično uničenje (jedrsko, biološko, kemično ali projektili) ali njihovih nosilcev.

B) Metodologija

1) Obseg področja in nalog v pravilniku za študijo

Odločitev, da študijo ocene učinka opravijo zunanji sodelavci, je bila sprejeta v začetku decembra 2004 zaradi pomanjkanja razpoložljivih virov v generalnem direktoratu. Osnutek pravilnika o obsegu področja in nalog študije je bil državam članicam predložen januarja 2005. Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije 2. marca 2005 (UL S 43).

Splošni cilj študije je bil proučiti možen vpliv in izvedljivost različnih možnosti za reformo režima EU za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo, da bi bilo mogoče izpolniti standarde iz Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1540 in priporočila na podlagi medsebojnih strokovnih pregledov izvajanja Uredbe v državah članicah leta 2004 (osnovne informacije so na voljo v sporočilu o reformi režima EU in prejšnjem poročilu o izvajanju Uredbe od leta 2000 do leta 2004[1]).

2) Družba, ki je opravila študijo, je bila dokončno izbrana julija 2005

Svetovalno podjetje[2] je začelo študijo septembra 2005. Končno poročilo je bilo objavljeno 23. februarja 2006 na spletni strani:http://ec.europa.eu/comm/trade/issues/sectoral/industry/dualuse/pr230206_en.htm.

3) Metodologija

Najprej je bilo treba opredeliti ustrezen vzorec izvoznikov. Zato je bil vprašalnik poslan približno 450 možnim izvoznikom blaga z dvojno rabo s sedežem v EU (vključno s številnimi industrijskimi združenji EU (70)). Stališča izvoznikov in drugih zainteresiranih strani, na katere se je študija nanašala, so bila objavljena na spletni strani GD za trgovino 5. oktobra 2005. Vzorec zainteresiranih strani (približno 150 družb), vključenih v študijo, je temeljil na odgovorih izvoznikov na prvi vprašalnik. Porazdelitev malih in srednjih podjetij ter dobaviteljev v deset kategorij blaga z dvojno rabo iz Priloge I k Uredbi[3] v vzorcu je zadovoljiva. V študijo so bila vključena tudi stališča prevoznikov in trgovcev. Z vsemi zainteresiranimi stranmi so bila opravljena posvetovanja o različnih možnostih reforme Uredbe med študijo in vse so dejavno sodelovale v postopku. Mnenja držav članic in drugih zainteresiranih strani o rezultatih študije in nadaljnjem spremljanju, ki so ga predvidele službe Komisije, so bila zbrana med januarjem in začetkom julija 2006 in so dobro izražena v tem predlogu. |

2. GLAVNE MOžNOSTI, PROUčENE V šTUDIJI OCENE UčINKA, STALIščA SLUžB KOMISIJE O UGOTOVITVAH OCENE UčINKA IN POZNEJšI PREDLOGI SLUžB KOMISIJE SVETU

A) Možnosti, ki so bile proučene v naročeni študiji ocene učinka, vendar niso izražene v predlogih Komisije o spremembi Uredbe

1) Preglednost zakonodaje za izvoznike

Na podlagi možnosti, proučenih v študiji ocene učinka, je bilo mogoče oceniti stroške držav članic za prilagoditev skupnemu minimalnemu standardu EU o preglednosti v zvezi z dostopom nacionalnih izvoznikov do ustrezne zakonodaje in smernic za lažje izvajanje. Ugotovljeno je bilo, da morajo države članice, ki nimajo spletne strani, ali države članice, katerih spletne strani ne vključujejo najmanjše potrebne vsebine, opredeljene v študiji, takoj izboljšati stanje.

Druga možnost, ki jo je sprejel GD za trgovino, predvideva, da se njegova spletna stran[4] razširi tako, da vključi več osnovnih informacij o mednarodnih režimih za nadzor izvoza[5] in omogočiti dostop na vse spletne strani držav članic EU, ki bi bil uporaben in bi omogočal dodatne možnosti. Pomembno priporočilo, ki ga podpira GD za trgovino, je tudi oblikovanje „enotnega okenca“ pri Komisiji, tako da bi imeli gospodarski subjekti EU dostop do celotne pomembne zakonodaje ES o izvozu in uvozu, zbrane na enem mestu.

2) Možnost pogojevanja izdaje globalnih izvoznih dovoljenj (opredeljenih v členu 6 Uredbe) z izvajanjem notranjega programa skladnosti s strani izvoznika

Utemeljitvi za proučitev te možnosti sta bili:

- začetne študije, ki jih je opravil GD za trgovino in so bile potrjene z medsebojnimi strokovnimi pregledi ter so poudarile odstopanje med praksami v državah članicah;

- ugotovitev, da so druge vlade vzpodbudile izvoznike k vključitvi notranjih programov skladnosti v priporočene najboljše prakse (zlasti ZDA).

V ugotovitvah so poudarjene pomembne prednosti notranjih programov skladnosti za to, da so lahko zmogljivosti izvoznikov v celoti skladne s področjem uporabe in pogoji izvoznih dovoljenj, ki so jim bila izdana, zlasti v primeru neopredmetenih prenosov tehnologije. Vseeno je študija trajala premalo časa, da bi lahko poglobljeno ocenili, kako uvedba notranjega programa skladnosti vpliva na industrijo in uprave držav članic.

Zaradi navedenega je GD za trgovino opustil začetno možnost in predlagal spremembo sedanjega člena 8 Uredbe tako, da se sklicuje na notranji program skladnosti kot na pozitiven dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri oceni zahtevkov za globalna izvozna dovoljenja.

3) Sprememba splošnega izvoznega dovoljenja Skupnosti, ki omogoča, da države članice prekličejo dovoljenje za storilce kaznivih dejanj

Utemeljitev te možnosti je izhajala iz študij o praksah v državah članicah in izvajanju kazenskih sankcij zaradi kršitev Uredbe. Ugotovljeno je bilo, da so bile približno 50 izvoznikom v EU izrečene kazenske sankcije, povezane s kršitvijo splošnega izvoznega dovoljenja Skupnosti . Zato so svetovalci in nekatere države članice ugotovili, da s tem ni mogoče utemeljiti sprememb Uredbe. GD za trgovino je bil obveščen tudi o drugih težavah v zvezi z izvajanjem, zato je to možnost opustil.

4) Oblikovanje novih in dodatnih splošnih izvoznih dovoljenj Skupnosti (verjetno EU002 in EU003)

V študiji je bilo poudarjeno, da imajo izvozniki, ki lahko prejmejo nacionalna splošna izvozna dovoljenja na nacionalni ravni, primerjalno prednost pred drugimi izvozniki. Da bi Komisija zagotovila enake konkurenčne pogoje za vse izvoznike EU, je pripravljena dati predloge za oblikovanje novih in dodatnih splošnih izvoznih dovoljenj Skupnosti, vendar ni imela dovolj časa, da bi jih lahko vključila v ta dokument. Podrobnosti so na voljo v Prilogi V k sporočilu Komisije o spremembi Uredbe EU.

5) Možnost določitve najkrajšega možnega časovnega okvira za obdelavo izvoznih dovoljenj

Študija je pokazala, da na izvoznike v nekaterih primerih negativno vplivajo večji odlogi, ki jih določijo uprave držav članic pri obdelavi izvoznih dovoljenj. Takšni odlogi škodljivo vplivajo na prodor teh izvoznikov na trge tretjih držav (zlasti v naraščajočih gospodarstvih, kakor sta Kitajska in Indija), ker te trge oskrbujejo tuji konkurenti, ki navedena dovoljenja dobijo hitreje ali so na teh trgih že uveljavljeni.

Zato je bilo priporočeno, da preoblikovana Uredba vključuje določbo, po kateri morajo države članice v svojo zakonodajo vključijo okvirne roke za obdelavo zahtevkov za izvozna dovoljenja ali poizvedbe izvoznikov pri nacionalnih organih o statusu izvoznih dovoljenj za blago, ki ni navedeno v Prilogi, če dvomijo o njegovi končni uporabi.

6) Možnosti za odpravo neskladnosti pri nacionalnih razlagah blaga iz Priloge I

Edini način za odpravo možnih razlik med državami članicami ali med EU in tretjimi državami, ki so pristopile k režimom, je napotitev takšnih primerov na mednarodne režime za nadzor izvoza, saj je vsebina nadzora opredeljena v okviru teh režimov. Ker pa Evropska skupnost v takšnih režimih nima vpliva in se ni odločila za to, da bi zahtevala večji vpliv, se takšni ukrepi niso ohranili, vendar pa je bila industrija pozvana, da o takih primerih obvesti Komisijo, da bo lahko ta o njih obvestila države članice.

B) Možnosti, ki jih je proučila naročena študija ocene učinka in so prispevale k predlogom Komisije za spremembo Uredbe ES

1) Uskladitev oblike izvoznih dovoljenj iz Priloge IIIa)

S študijo je bilo ugotovljeno, da je treba Uredbo preoblikovati tako, da se odpravijo obstoječe nejasnosti zaradi sedanjega besedila. Tako bodo zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji in omogočeno lažje izvajanje v EU, saj je bilo ugotovljeno, da nekatera nacionalna izvozna dovoljenja ne izpolnjujejo zahtev iz Priloge IIIa).

2) Uvedba nadzora tranzita in pretovarjanja blaga z dvojno rabo

Utemeljitev možnosti izhaja iz:

- obveznosti iz Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1540, ki je bila sprejeta aprila 2004 in podaljšana leta 2006;

- dejstva, da člen 3(4) Uredbe določa izvzetje iz takšnega nadzora.

Možnosti so temeljile na treh različnih vrstah nadzora, ki se trenutno uporabljajo v nekaterih državah članicah[6]. Opredelitev tranzita v predlogu zajema tudi pretovarjanje.

Glede na velik obseg trgovine prek EU je bil izključen predlog, da se za ves tranzit ali pretovarjanje blaga z dvojno rabo, ki pride v EU in je namenjeno v države zunaj EU, določijo zahteve za sistematično predhodno dovoljenje. Druga možnost, v skladu s katero so potrebna dovoljenja le v nekaterih primerih tranzita ali pretovarjanja (sumljivi primeri), ni bila upoštevana zaradi pripomb držav članic in prevoznikov. Izbran je bil predlog, v skladu s katerim se vsem pristojnim nacionalnim organom držav članic omogoči, da zasežejo in odvzamejo blago z dvojno rabo, ki je v tranzitu ali se pretovarja, kadar informacije (ki jih dobijo zlasti iz obveščevalnih virov) kažejo na to, da je blago namenjeno ali bi lahko bilo namenjeno za nedovoljeno širjenje WMD v tretji državi.

3) Uvedba nadzora posredovanja/zagotavljanja posredniških storitev v zvezi z blagom z dvojno rabo

V različnih možnostih je upoštevano dejstvo, da bi nadzor posredovanja (storitev, ki omogoča posel z blagom z dvojno rabo, ki je v tretjih državah) zajemal blago zunaj EU in bi se zato zanj uporabljala zakonodaja tretje države. S študijo je bilo ugotovljeno, da bi bilo izvajanje takšnega nadzora izjemno težko. Zato je bilo sklenjeno, da se mora nadzor izvajati v naslednjih dveh primerih:

- kadar je posrednik seznanjen, da se lahko blago v tretjih državah nedovoljeno uporablja za orožje za množično uničenje in

- kadar je država članica, v kateri ima posrednik svoj sedež, tega obvestila o tveganju zaradi možnosti širjenja WMD.

V takšnih primerih bo moral posrednik vložiti zahtevek za dovoljenje, če bo hotel opraviti posel.

4) Uskladitev izvajanja nadzora končne uporabe

Proučena možnost je predvidela črtanje besedila „ kadar je ustrezno “ iz sedanjega člena 4(6) Uredbe. Ta izraz omejuje obseg izmenjave informacij med državami članicami v zvezi z nacionalnimi obveznostmi nadzora blaga, ki ni navedeno v Prilogi, za nekatere končne uporabnike le na tiste primere, v katerih je to po mnenju držav članic „ustrezno“. Študija je pokazala, da je „kadar je ustrezno“ glede na prakso v državah članicah pomenilo „nikoli“. Ugotovitve študije o velikem odstopanju med praksami v državah članicah, ki ne povzročajo samo izkrivljanja trgovine, ampak tudi zmanjšujejo varnost in učinkovitost sistema EU za nadzor izvoza, je potrdila in dopolnila tudi študija Komisije.

Rezultati študije so prispevali k predlogu, ki je srednja pot med začetno proučeno možnostjo in sedanjim stanjem. Cilj predloga je od držav članic zahtevati, da si z drugimi državami članicami in Komisijo izmenjujejo pomembne podrobnosti (izdelki in končni uporabniki) o splošnih zahtevah, ki jih določijo države članice za nacionalne izvoznike, v skladu s katerimi morajo ti izvozniki vložiti zahtevek za izvozno dovoljenje pred izvozom blaga, ki ni navedeno v Prilogi, posameznemu končnemu uporabniku (v skladu s členom 4(1) do 4(3) ali členom 4(4) Uredbe). Poleg tega se predlaga, da si države članice redno izmenjujejo svoje prakse, da bi s tem spodbudili zbliževanje in uskladitev.

5) Uskladitev pogojev uporabe splošnega izvoznega dovoljenja Skupnosti in nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj

a) V zvezi s splošnim izvoznim dovoljenjem Skupnosti je Komisija na podlagi študije ocene učinka izbrala predlog, ki:

- jasno določa, da se bodo morali izvozniki registrirati le pri nacionalnih organih, tako da jih bodo obvestili o tem, da nameravajo uporabiti splošno izvozno dovoljenje Skupnosti pred prvo pošiljko ali najpozneje 30 dni po njej;

- prilagaja zahteve v zvezi s poročanjem zahtevam iz člena 16 Uredbe;

- navaja merila, v skladu s katerimi se lahko zavrne uporaba splošnega izvoznega dovoljenja Skupnosti.

b) V zvezi z uskladitvijo pogojev uporabe nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj je pri tej možnosti cilj okrepiti izvajanje, tako da se uvede registracija za vse izvoznike, ki uporabljajo navedena nacionalna dovoljenja.

6) Registracija vseh izvoznikov, ki uporabljajo izvozna dovoljenja, in dobaviteljev, ki nameravajo prenesti blago z dvojno rabo iz Prilogi V, znotraj Skupnosti (preoblikovani člen 25)

Zaradi večjih zmogljivosti držav članic za nadzor izvajanja Uredbe je vpliv pozitiven.

C) Druga priporočila, ki so izražena v predlogih za spremembo Uredbe ES in niso bila del naročene študije ocene učinka, temveč je bila ocena njihovega učinka izvedena znotraj GD v sodelovanju z ustreznimi generalnimi direktorati

1) Pojasnitev vsebine nadzora neopredmetenih prenosov tehnologije (preoblikovan člen 2biii)

Predlog ima lahko precejšen vpliv na industrijo, saj zdaj ni na voljo opredelitve, ki bi veljala v vsej EU, prav tako ni zagotovljena usklajenost pri izvajanju neopredmetenega nadzora tehnologije. Eden od razlogov za to je, da do nedavnega ni bilo jasno, ali sedanji člen 2biii) vključuje prenos nadzorovane tehnologije z dvojno rabo prek dostopa tretjih oseb do intraneta zunaj EU.

2) Cilj preoblikovanega člena 7(2) je zmanjšanje sedanjega tveganja, da bi država članica izvozila blago z dvojno rabo končnemu uporabniku, kadar takšen posel ogroža bistvene varnostne interese druge države članice

S študijo, ki jo je opravil GD za trgovino, je bilo ugotovljeno, da je bilo neuspešnih 50 % primerov, v katerih je država članica v skladu s členom 7(2) od druge države članice zahtevala ustavitev izvoza, ki ogroža njene bistvene varnostne interese. Dodana vrednost predloga je razširitev sedanjih dvostranskih posvetovanj ob nesoglasju med zadevnima državama članicama na druge države članice, da bi se tako okrepila varnost EU.

3) Cilj preoblikovanega člena 9 Uredbe je izboljšanje izmenjave zavrnitev dovoljenj in zmanjšanje tveganja, da bi država članica končnemu uporabniku izvozila blago z dvojno rabo, ki bi ga zavrnila druga država članica

Na podlagi prvotnih predlogov Komisije iz leta 2003 in ugotovitev medsebojnih strokovnih pregledov je namen predlogov za spremembo Uredbe:

- izvajati priporočila medsebojnih strokovnih pregledov;

- prilagoditi režim EU smernicam mednarodnih režimov za nadzor izvoza, v skladu s katerimi se zahteva reden pregled veljavnosti zavrnitev, izdanih po nekem obdobju;

- omogočiti EU, da razvije, kadar je ustrezno, varen elektronski sistem za izmenjavo občutljivih informacij, vključno z zavrnitvami, na podlagi izkušenj služb Komisije s stalno pilotno zbirko podatkov.

Ocena stroškov vzpostavitve takega sistema je navedena v Prilogi k obrazložitvenemu memorandumu predloga spremembe Uredbe.

4) Preoblikovani člen 10 določa, da lahko države članice vodijo celoten postopek v zvezi z izvoznimi dovoljenji elektronsko

Cilj predloga člena 10 je olajšati delo v skladu z zahtevami industrije.

5) Cilj preoblikovanega člena 11 o seznamu blaga, ki ga je treba nadzorovati v EU , je prilagoditev Uredbe institucionalnemu stanju od maja 2004 naprej, saj niso vse nove države članice pristopile k mednarodnim režimom za nadzor izvoza.

6) Preoblikovani člen 16 Uredbe

Poleg obveznosti registracije, ki je podrobno navedena v delu B-6, so bile spremenjene obveznosti glede vodenja evidenc, da bi lahko bile izpolnjene zahteve zainteresiranih strani po izboljšanju stanja z uvedbo sorazmernih in izvršljivih zahtev, zlasti za neopredmetene prenose tehnologije in za posrednike, ki zagotavljajo posredniške storitve.

7) Preoblikovani člen 19 vzpostavlja postopek komitologije za pregled nadzornega seznama

Cilj je oblikovati postopek „komitologije“ za spremembo seznama blaga pod nadzorom (Priloga I k Uredbi). Pozitivno bo vplival na države članice in industrijo. Na Komisijo bo vplival zlasti s tehničnega in upravnega stališča.

8) Preoblikovani člen 21 uvaja sklicevanja na kazenske sankcije , vsaj za hude kršitve Uredbe in predpisov, ki so jih sprejele države članice za izvajanje Uredbe

a) Vpliv spremembe bo ugoden, saj bo odvračala od kršitve predpisov za nadzor izvoza. Odgovarja na poziv evropske strategije proti širjenju orožja za množično uničenje, sprejete 12. decembra 2003, k sprejetju skupne politike v zvezi s kazenskimi sankcijami za nedovoljen izvoz, posredovanje in tihotapljenje orožja za množično uničenje ter na poziv Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1540 k uvedbi ustreznih civilnih in kazenskih sankcij za kršitve takšnih predpisov za nadzor izvoza. Hkrati odraža sedanjo prakso v državah članicah, ki temelji na raziskavi, ki so jo leta 2005 izvedle službe Komisije v skladu z deklaracijo Evropskega sveta iz junija 2004.

b) Preoblikovan člen 22 o mednarodnem sodelovanju

Ta člen bo prispeval k reševanju sedanjih razmer, med drugim takrat, kadar morajo izvozniki v tretjih državah in EU kršiti zakonodajo tretjih držav ali načelo prostega pretoka blaga z dvojno rabo na enotnem trgu. Olajšal bo tudi vzajemno priznavanje izvoznih dovoljenj, kar lahko precej olajša skupne industrijske projekte ali raziskovalne projekte s tretjimi državami. Omogočil bo sprejetje posebnih postopkov za nadzor izvoza, kadar bo šlo za tehnologije EU z dvojno rabo (opredmetene in neopredmetene) pri projektih, ki vključujejo tretje države.

9) Preoblikovan člen 24 za zagotovitev večje preglednosti poročila Evropske komisije o praksah v državah članicah

Ta sprememba bo prispevala k večji preglednosti, kar bo ugodno za vse strani.

10) Preoblikovani člen 25 za zamenjavo sedanjih predhodnih dovoljenj za prenos blaga iz preoblikovane Priloge V s sistemom predhodnega obveščanja v skladu z načeli prostega pretoka blaga z dvojno rabo na enotnem trgu in v skladu s členom 30 Pogodbe ES

Za industrijo je vpliv pozitiven, saj bodo prenosi znotraj notranjega trga lažji, ne da bi imeli negativne posledice za varnost, saj bodo imele države članice še vedno možnost, da ustavijo take prenose iz utemeljenih razlogov.

11) Uvedba klavzule o pregledu, kar je dobra praksa v skladu z zavezo Komisije za pripravo boljše Uredbo

Učinek je za vse zainteresirane stranke pozitiven.

[1] Na voljo na spletni strani GD za trgovino: http://ec.europa.eu/comm/trade/issues/sectoral/industry/dualuse/index_en.htm.

[2] Obvestilo o izbiri je bilo objavljeno na spletni strani GD za trgovino 10. avgusta 2005.

[3] Malo držav članic se je strinjalo s tem, da bi GD za trgovino polale imena izvoznikov, ki bi prispevali stališča za študijo, ali število izvoznikov, ki jim izdajo izvozna dovoljenja. Vseeno je izvoznikov EU blaga z dvojno rabo verjetno skupaj od 5 000 do 6 000. Države članice, ki izdajo največ dovoljenj, imajo približno po 1 000 izvoznikov. Tiste države članice, ki izdajo srednje veliko število dovoljenj, imajo od 50 do 100 izvoznikov, nekatere države članice pa nimajo nobenega izvoznika.

[4] http://ec.europa.eu/comm/trade/issues/sectoral/industry/dualuse/index_en.htm.

[5] Trenutno zagotavlja stran (http://ec.europa.eu/comm/trade/issues/sectoral/industry/dualuse/links.htm) dostop do ustreznih spletišč vseh mednarodnih režimov za nadzor izvoza, kakor so skupina držav dobaviteljic jedrskega blaga, Wassenaarski sporazum, avstralska skupina (biološko in kemično blago z dvojno rabo) in režim nadzora raketne tehnologije.

[6] Opredeljene so bile tri vrste nadzora:

– sistematično predhodno dovoljenje;

– predhodna dovoljenja, ki jih določijo nacionalni organi le za sumljive posle;

– zakonska možnost nacionalnih organov, da ustavijo blago z dvojno rabo v tranzitu in ga v nekaterih primerih zasežejo.