52006PC0399

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 17.7.2006

COM(2006) 399 konč.

2006/0135 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 2201/2003 glede pristojnosti in o uvedbi pravil v zvezi s pravom, ki se uporablja v zakonskih sporih

(predložila Komisija) {SEC(2006) 949}{SEC(2006) 950}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

RAZLOGI ZA PREDLOG IN NJEGOVI CILJI |

10 | Amsterdamska pogodba določa cilj postopne vzpostavitve skupnega območja svobode, varnosti in pravice, med drugim s sprejetjem ukrepov na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah. Skupnost bo v skladu s členom 65 Pogodbe sprejela ukrepe na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, kolikor so potrebni za pravilno delovanje notranjega trga. Člen 65(b) se izrecno nanaša na ukrepe, „ki spodbujajo združljivost predpisov, ki se uporabljajo v državah članicah glede kolizije zakonov in sporov o pristojnosti“ Uskladitev kolizijskih pravil olajšuje vzajemno priznavanje sodnih odločb. Dejstvo, da sodišča držav članic uporabljajo ista kolizijska pravila za določitev prava, ki se uporablja v posameznem primeru, krepi vzajemno zaupanje v sodne odločbe, sprejete v drugih državah članicah[1]. Evropski svet je dvakrat sprožil vprašanje prava, ki se uporablja za razvezo. Evropski svet na Dunaju je leta 1998 zahteval, da je treba v petih letih od začetka veljavnosti Amsterdamske pogodbe[2] obravnavati možnost oblikovanja pravnega instrumenta o pravu, ki se uporablja za razvezo. Evropski svet je nedavno, novembra 2004, pozval Komisijo, naj v letu 2005 predstavi zeleno knjigo o kolizijskih pravilih v zadevah glede razveze[3]. |

120 | Splošno ozadje Povečana mobilnost državljanov v Evropski uniji je privedla do naraščajočega števila mednarodnih parov, tj. zakoncev z različnim državljanstvom, zakoncev, ki živijo v različnih državah članicah ali živijo v državi članici, ki ni država državljanstva enega ali obeh zakoncev. Glede na visoko stopnjo razvez v Evropski uniji pravo, ki se uporablja, in pristojnost v zakonskih sporih zadevata znatno število državljanov vsako leto. Oddelek 3 priložene ocene učinka vsebuje statistične podatke o številu mednarodnih razvez in zakonskih zvez v Evropski uniji. Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Trenutno o pravu, ki se uporablja v zakonskih sporih, ni določb Skupnosti. Prvi instrument Skupnosti, sprejet na področju družinskega prava, Uredba Sveta (ES) št. 1347/2000[4] določa pravila o pristojnosti, priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih kot tudi sodnih odločb v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo do otrok obeh zakoncev, sprejetih v okviru postopkov v zvezi z zakonskimi spori. Ni pa vključevala pravil glede prava, ki se uporablja. Začetek veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003[5], ki je razveljavila in nadomestila Uredbo Sveta (ES) št. 1347/2001 od 1. marca 2005, na tem področju ni prinesel nobenih sprememb. Med pogajanji o tej uredbi, ki je prevzela dejansko nespremenjene določbe o zakonskih sporih od Uredbe Sveta (ES) št. 1347/2000, vprašanje prava, ki se uporablja, ni bilo sproženo. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 zakoncema omogoča izbiro med več različnimi temelji pristojnosti. Ko je postopek v zvezi z zakonskim sporom sprožen na sodiščih države članice, se pravo, ki se uporablja, določi na podlagi nacionalnih kolizijskih pravil te države, ki temeljijo na zelo različnih okoliščinah. Večina držav članic določa pravo, ki se uporablja, na podlagi različnih naveznih okoliščin, katerih namen je zagotoviti, da postopek poteka v skladu s pravnim redom, s katerim ima najtesnejšo povezavo. Druge države članice v postopkih v zvezi z zakonskimi spori sistematično uporabljajo svoje domače zakone („lex fori“). Cilji predloga Splošni cilj tega predloga je zagotoviti jasen in celovit pravni okvir v zakonskih sporih v Evropski uniji in zagotoviti ustrezne rešitve za državljane glede pravne varnosti, predvidljivosti, prilagodljivosti in dostopa do sodišča. Trenutno stanje lahko sproži številne težave v postopkih v zvezi z zakonskimi spori mednarodnega značaja. Dejstvo, da so nacionalni zakoni zelo različni tako glede materialnega prava kot glede kolizijskih pravil, povzroča pravno negotovost. Zaradi velikih razlik med nacionalnimi kolizijskimi pravili in zaradi njihove kompleksnosti je mednarodnim parom težko predvideti, katero pravo se bo uporabljalo v njihovem postopku v zvezi z zakonskim sporom. Velika večina držav članic ne zagotavlja možnosti, da bi zakonca lahko v teh postopkih izbrala pravo, ki se uporablja. To lahko povzroči uporabo prava, s katerim sta zakonca le malo povezana, in rezultat, ki ne ustreza upravičenim pričakovanjem državljanov. Poleg tega bi lahko veljavna pravila spodbudila zakonca, da „odhiti na sodišče“, tj. da sproži spor na sodišču pred drugim zakoncem in zagotovi, da postopek poteka v skladu z določenim pravom ter s tem zaščiti svoje interese. Končno veljavna pravila ne zagotavljajo v zadostni meri dostopa do sodišča. Predlog spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 2201/2003 glede pristojnosti in prava, ki se uporablja v zakonskih sporih, da se dosežejo naslednji cilji: Krepitev pravne varnosti in predvidljivosti Predlog uvaja usklajena kolizijska pravila v zadevah glede razveze in prenehanja življenjske skupnosti, da lahko zakonca lažje predvidita, katero pravo se bo uporabljalo v njunem postopku v zvezi z zakonskim sporom. Predlagano pravilo temelji predvsem na izbiri zakoncev. Izbira je omejena na pravo, s katerim je zakonska zveza tesno povezana, da bi se izognili uporabi „eksotičnega“ prava, s katerim imata zakonca malo ali nobene povezave. Če ni možnosti izbire, se pravo, ki se uporablja, določi na podlagi različnih naveznih okoliščin, ki bodo zagotovile, da postopek v zvezi z zakonskim sporom poteka v skladu s pravnim redom, s katerim je zakonska zveza tesno povezana. To bo znatno okrepilo pravno varnost in predvidljivost za zadevna zakonca kot tudi za odvetnike. Povečanje prilagodljivosti z uvedbo omejene avtonomije strank Trenutno je v zakonskih sporih avtonomija strank zelo omejena. Nacionalna kolizijska pravila načeloma predvidevajo samo eno rešitev v danem primeru, npr. uporabo prava skupnega državljanstva zakoncev ali uporabo prava sodišča. Predlog omogoča večjo prilagodljivost pravnega okvira z uvedbo omejene možnosti za zakonca, da izbereta (a) pravo, ki se uporablja, in (b) pristojno sodišče v postopku glede razveze in prenehanja življenjske skupnosti. Zlasti v primerih sporazumne razveze bi bilo koristno, da se zakonca lahko glede teh zadev dogovorita. Za zagotovitev, da se zakonca zavedata posledic svoje izbire, se uvedejo posebna jamstva. Zagotavljanje dostopa do sodišča Namen predloga je tudi izboljšanje dostopa do sodišča v postopkih v zvezi z zakonskimi spori. Možnost izbire pristojnega sodišča v postopkih v zvezi z razvezo in prenehanjem življenjske skupnosti („dogovor“) bo povečala možnost dostopa do sodišča za zakonca, ki imata različno državljanstvo. Pravilo dogovora se uporablja ne glede na to, ali zakonca živita v državi članici ali v tretji državi. Poleg tega predlog posebej obravnava potrebo, da se zagotovi dostop do sodišča za zakonca z različnim državljanstvom, ki živita v tretji državi. Predlog uvaja enotno in izčrpno pravilo o subsidiarni pristojnosti, da se okrepi pravna varnost in zagotovi dostop do sodišča v zakonskih sporih za zakonca, ki živita v tretji državi, vendar bi rada postopek sprožila v državi članici, s katero sta tesno povezana. Preprečevanje „hitenja na sodišče“ enega od zakoncev Končno predlog obravnava problem „hitenja na sodišče“ enega od zakoncev, tj. če en zakonec vloži tožbo za razvezo preden drugim zakoncem in zagotovi, da postopek poteka v skladu s pravom ter s tem zaščiti svoje interese. To lahko povzroči uporabo prava, s katerim se toženec ne čuti tesno povezan ali ki ne upošteva njegovih interesov. Zaradi tega so otežena tudi prizadevanja za poravnavo in ostane le malo časa za mediacijo. Uvedba usklajenih kolizijskih pravil bo verjetno znatno zmanjšala tveganje „hitenja na sodišče“, ker bo vsako sodišče v Skupnosti, pred katerim se bo začel postopek, uporabljalo pravo, določeno na podlagi skupnih pravil. |

140 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Ta predlog spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah kot splošna načela prava Skupnosti. Predvsem si prizadeva zagotoviti polno spoštovanje pravice do poštenega sojenja, kot jo priznava člen 47 Listine. |

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

211 | Komisija je 14. marca 2005[6] predstavila Zeleno knjigo o pravu, ki se uporablja, in pristojnosti v zadevah glede razveze. V Zeleni knjigi so bile ugotovljene številne pomanjkljivosti v zvezi s trenutnim stanjem in različne možne rešitve za odpravljanje težav. Možne rešitve so vključevale ohranitev sedanjega stanja; uskladitev kolizijskih pravil; uvedbo omejene možnosti za zakonca, da izbereta pravo, ki se uporablja; revizijo temeljev pristojnosti, naštetih v členu 3 Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003; revizijo člena 7 o subsidiarni pristojnosti iz Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003; uvedbo omejene možnosti za zakonca, da izbereta pristojno sodišče; uvedbo omejene možnosti za prenos zadeve in končno kombinacijo različnih rešitev. Komisija je prejela približno 65 stališč v odgovor na Zeleno knjigo[7]. Evropski ekonomsko-socialni odbor je v svojem mnenju z dne 28. septembra 2005 o Zeleni knjigi pozdravil pobudo Komisije. Komisija je 6. decembra 2005 organizirala javno obravnavo. Naknadno je bilo 14. marca 2006 organizirano srečanje strokovnjakov. Razprava je potekala na podlagi dokumenta za razpravo, ki so ga sestavile službe Komisije. |

212 | Večina odgovorov je priznala potrebo po okrepitvi pravne varnosti in predvidljivosti, uvedbi omejene avtonomije strank in preprečevanju „hitenja na sodišče“. Določene zainteresirane strani so izrazile pomisleke, da bo uskladitev kolizijskih pravil zavezala sodišča, da bodo uporabljala tuje pravo, in da bodo zaradi tega lahko nastale zamude in dodatni stroški v postopkih v zvezi z zakonskimi spori. Pri pripravi tega predloga so se upoštevala posvetovanja z zainteresiranimi stranmi. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

229 | Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno. |

230 | Ocena učinka Komisija je izvedla oceno učinka, ki je priložena k predlogu. V oceni učinka so predvidene naslednje možne rešitve: (i) ohranitev sedanjega stanja, (ii) povečan obseg sodelovanje med državami članicami, (iii) uskladitev kolizijskih pravil, vključno z omejeno možnostjo za zakonca, da izbereta pravo, ki se uporablja, (iv) revizija pravila o splošni sodni pristojnosti iz Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003, (v) uvedba omejene možnosti za zakonca, da izbereta pristojno sodišče, in (vi) revizija pravila o subsidiarni pristojnosti iz Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003. Iz ocene učinka je razvidno, da je za reševanje različnih težav potrebna kombinacija ukrepov Skupnosti. Poročilo se zavzema za revizijo Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003, vključno z uskladitvijo kolizijskih pravil z omejeno možnostjo za zakonca, da izbereta pravo, ki se uporablja, z uvedbo dogovora in revizijo pravila o subsidiarni pristojnosti iz člena 7. |

231 | Komisija je izvedla oceno učinka iz delovnega programa, poročilo o tem pa je na voljo na spletni strani http://europa.eu.int/comm/justice_home/news/consulting_public/news_consulting_public_en.htm. |

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

305 |

310 | Pravna podlaga Pravna podlaga za ta predlog je člen 61(c) Pogodbe, ki Skupnosti podeljuje pooblastilo za sprejemanje ukrepov na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, kot je določeno v členu 65. Člen 65 podeljuje Skupnosti pooblastilo za sprejetje pravnih aktov glede pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, kolikor je to potrebno za pravilno delovanje notranjega trga. Člen 65(b) izrecno navaja ukrepe, ki spodbujajo združljivost kolizijskih pravil in pravil o pristojnosti. Predlog zadeva določbe o pristojnosti in o pravu, ki se uporablja, ki pridejo v poštev samo v mednarodnih primerih, npr. ko zakonca živita v različnih državah članicah ali imata različno državljanstvo. Čezmejna zahteva iz člena 65 je s tem izpolnjena. Institucije Skupnosti imajo določeno stopnjo diskrecije pri določanju, ali je ukrep potreben za pravilno delovanje notranjega trga. Ta predlog omogoča pravilno delovanje notranjega trga, ker bo odstranil vse ovire za prosti pretok oseb, ki se trenutno srečujejo s težavami zaradi preostalih razlik med nacionalnimi zakoni glede prava, ki se uporablja, in pristojnosti v zakonskih sporih. |

329 | Načelo subsidiarnosti Ciljev predloga ni mogoče doseči na ravni držav članic, ampak se zahteva ukrepanje na ravni Skupnosti v obliki skupnih pravil o pristojnosti in pravu, ki se uporablja. Pravila pristojnosti kot tudi kolizijska pravila morajo biti enaka, da se zagotovi cilj pravne varnosti in predvidljivosti za državljane. Enostransko ukrepanje držav članic bi bilo zato v nasprotju s tem ciljem. V zvezi z vprašanjem prava, ki se uporablja v zakonskih sporih, ni mednarodne konvencije, ki bi veljala med državami članicami. Javno posvetovanje in ocena učinka sta pokazala, da je obseg težav, obravnavanih v tem predlogu, precejšen in da zadeva tisoče državljanov vsako leto. Glede na naravo in obseg te težave se cilji lahko dosežejo samo na ravni Skupnosti. |

Načelo sorazmernosti |

331 | Predlog je skladen z načelom sorazmernosti v tem, da je strogo omejen na okvire, ki so potrebni za doseganje njegovih ciljev. Predlagana pravila o pravu, ki se uporablja, in dogovoru so omejena na razvezo in prenehanje življenjske skupnosti ter se ne uporabljajo za razveljavitev zakonske zveze. |

332 | Pričakuje se, da ta predlog ne bo povzročil nobenih dodatnih finančnih ali upravnih obremenitev za državljane in le zelo omejeno dodatno obremenitev za nacionalne organe. |

Izbira instrumenta |

341 |

342 | Glede vrste zakonodajnega instrumenta narava in cilj predloga zahtevata obliko uredbe. Potreba po pravni varnosti in predvidljivosti zahteva jasna in enotna pravila. Predlagana pravila o pristojnosti in pravu, ki se uporablja, so podrobna in natančna ter ne zahtevajo prenosa v nacionalno zakonodajo. Če bi državam članicam pustili kakršno koli stopnjo diskrecije za izvedbo teh pravil, bi to ogrozilo cilje pravne varnosti in predvidljivosti. |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

409 | Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti. |

DODATNI PODATKI |

510 | Poenostavitev |

511 | Predlog zagotavlja poenostavitev upravnih postopkov za državljane kot tudi za odvetnike. |

514 | Zlasti uskladitev kolizijskih pravil bi znatno poenostavila položaj za zasebne stranke in odvetnike, ki bodo lahko določili pravo, ki se uporablja, na podlagi enega samega sklopa pravil, ki bodo nadomestila štiriindvajset obstoječih nacionalnih kolizijskih pravil. |

516 | Predlog je vključen v tekoči program Komisije za posodobitev in poenostavitev pravnega reda Skupnosti. |

570 | Podrobna obrazložitev predloga Poglavje II – Pristojnost Člen 3a Ta določba uvaja omejeno možnost za zakonca, da lahko na podlagi skupnega dogovora določita pristojno sodišče („dogovor“) v postopku v zvezi razvezo in prenehanjem življenjske skupnosti. To ustreza členu 12 Uredbe Sveta 2201/2003, ki omogoča, da se stranki pod določenimi pogoji dogovorita glede pristojnega sodišča v zadevah starševske odgovornosti. Ta povečana avtonomija strank bo izboljšala pravno varnost in predvidljivost za zakonca. Veljavna pravila o pristojnosti zakoncema ne omogočajo, da bi vložila tožbo za razvezo v državi članici, katere državljan je samo en zakonec, brez dodatne navezne okoliščine. Novo pravilo bo zlasti izboljšalo dostop do sodišča za zakonca različnih državljanstev tako, da bosta lahko na podlagi skupnega dogovora določila sodišče ali sodišča države članice, katere državljan je eden izmed njiju. Ta možnost se uporablja za zakonca, ki živita v državi članici, kot tudi za zakonca, ki živita v tretjih državah. Zakonca, ki določita pristojno sodišče, lahko v skladu s členom 20a izbereta tudi pravo, ki se uporablja. Za zagotovitev, da se oba zakonca zavedata posledic svoje izbire, bo treba upoštevati določene formalne zahteve. Možnost izbire pristojnega sodišča se ne uporablja v postopkih za razveljavitev zakonske zveze, kjer se avtonomija strank šteje za neustrezno. Člena 4 in 5 se spremenita, da se upošteva novo pravilo o dogovoru. Člen 6 se črta. Javno posvetovanje je pokazalo, da bi ta določba lahko povzročila zmedo. Določba je tudi nepotrebna, ker členi 3, 4 in 5 navajajo, v katerih okoliščinah ima sodišče izključno pristojnost, ko zakonec običajno biva na območju države članice ali je državljan države članice, ali v primeru Združenega kraljestva in Irske, ima svoje stalno prebivališče na ozemlju ene od slednjih držav. Člen 7 Člen 7 se trenutno nanaša na nacionalna pravila o mednarodni pristojnosti v primerih, ko zakonca običajno ne bivata na ozemlju države članice in nimata skupnega državljanstva. Vendar nacionalna pravila temeljijo na različnih merilih in ne zagotavljajo vedno učinkovito dostopa do sodišča za zakonca, čeprav sta lahko z zadevno državo članico tesno povezana. To lahko privede do primerov, ko nobeno sodišče v EU ali v tretji državi nima pristojnosti za obravnavanje zahtevkov za razvezo, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze. To lahko povzroči tudi težave v praksi pri priznanju razveze v državi članici, glede na to, da sodna odločba, izdana v tretji državi, ni priznana v državi članici na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003, ampak samo na podlagi nacionalnih pravil ali mednarodnih pogodb, ki se uporabljajo. Predlog uvaja enotno in izčrpno pravilo o subsidiarni pristojnosti, ki nadomesti nacionalna pravila o subsidiarni pristojnosti in ki zagotavlja dostop do sodišča za zakonca, ki živita v tretjih državah, vendar ohranita močno povezavo z določeno državo članico, katere državljanstvo imata ali v kateri sta imela stalno prebivališče za določeno obdobje. Področje uporabe tega pravila ustreza splošnemu pravilu o pristojnosti iz člena 3 in se uporablja za razvezo, prenehanje življenjske skupnosti in razveljavitev zakonske zveze. Člen 12 Člen 12 se spremeni, da se zagotovi, da ima sodišče za razvezo, ki sta ga zakonca izbrala v skladu s členom 3a, pristojnost tudi v zadevah starševske odgovornosti, povezanih z zahtevo za razvezo, če so izpolnjeni pogoji iz člena 12, zlasti da je izbira pristojnosti v otrokovo korist. Poglavje IIa: Pravo, ki se uporablja v zadevah glede razveze in prenehanja življenjske skupnosti Komisija predlaga uvedbo usklajenih kolizijskih pravil v zadevah glede razveze in prenehanja življenjske skupnosti, ki temeljijo v prvi vrsti na izbiri zakoncev. Izbira je omejena na pravo, s katerim imata zakonca tesno povezavo na podlagi njunega zadnjega skupnega običajnega prebivališča, če eden od njiju še prebiva tam, na podlagi državljanstva enega od zakoncev, pravo države njunega predhodnega običajnega prebivališča ali pravo sodišča. Večina tistih, ki so dali pripombe na Zeleno knjigo, je menila, da je treba skupna kolizijska pravila uporabljati pri prenehanju življenjske skupnosti in razvezi, saj je prenehanje življenjske skupnosti pogosto predhodna faza pred razvezo. Države članice, ki priznavajo prenehanje življenjske skupnosti, uporabljajo ista kolizijska pravila pri razvezi in prenehanju življenjske skupnosti. Nasprotno se večina zainteresiranih strani ni strinjala z razširitvijo teh pravil na razveljavitev zakonske zveze, ki je tesno povezana z veljavnostjo zakonske zveze in jo na splošno ureja pravo države, kjer je bila zakonska zveza sklenjena („lex loci celebrationis“) ali pravo državljanstva zakoncev („lex patriae“). Člen 20a Velika večina nacionalnih kolizijskih pravil predvideva samo eno rešitev v danem primeru. Predlog skuša povečati prilagodljivost zakoncev tako, da jima omogoča izbiro prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti. Izbira prava je omejena na pravo, s katerim imata zakonca tesno povezavo. Pravilo vključuje določene procesne zahteve za zagotovitev, da se zakonca zavedata posledic svoje izbire. Člen 20b Če stranki nimata možnosti izbire, se pravo, ki se uporablja, določi na podlagi različnih naveznih okoliščin, ki temeljijo predvsem na običajnem prebivališču zakoncev. To enotno pravilo bo zagotovilo pravno varnost in predvidljivost. Uvedba usklajenih kolizijskih pravil bo verjetno znatno zmanjšala tveganje „hitenja na sodišče“, ker bo vsako sodišče v Skupnosti, pred katerim se bo začel postopek, uporabljalo pravo, določeno na podlagi skupnih pravil. Dejstvo, da pravilo temelji predvsem na običajnem prebivališču zakoncev, in če tega ni, na njunem zadnjem običajnem prebivališču, če eden od njiju še vedno tam prebiva, bo imelo v veliki večini primerov za posledico uporabo prava sodišča. Težav, ki nastanejo v zvezi z uporabo tujega prava, bo zato malo. Člen 20c Čeprav to v besedilu ni izrecno navedeno, je predlagana uredba namenjena univerzalni uporabi, kar pomeni, da kolizijska pravila lahko določijo pravo države članice Evropske unije ali pravo tretje države. Kadar se določi pravo druge države članice, lahko Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah sodeluje z nudenjem pomoči sodiščem glede vsebine tujega prava. Člen 20d Dovolitev zavračanja bi ogrozila cilj pravne varnosti. Določitev prava v skladu z enotnimi kolizijskimi pravili posledično pomeni določanje materialnih pravil tega prava in ne njegovih pravil zasebnega mednarodnega prava. Člen 20e Mehanizem izjeme javnega reda omogoča, da sodišče ne upošteva pravil tujega prava, ki je bilo določeno s kolizijskim pravilom, če je uporaba tujega prava v danem primeru v nasprotju z javnim redom sodišča. Beseda „očitno“ v nasprotju pomeni, da mora biti uporaba izjeme javnega reda izjemna. Položaj Združenega kraljestva, Irske in Danske Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta pri zadevah iz Naslova IV Pogodbe, razen če predložita uradno obvestilo, da želita sodelovati v skladu s členom 3 Protokola o položaju Združenega kraljestva in Irske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti. Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato za Dansko ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja na podlagi členov 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti. |

1. 2006/0135 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 2201/2003 glede pristojnosti in o uvedbi pravil v zvezi s pravom, ki se uporablja v zakonskih sporih

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 61(c) in člena 67(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[8],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[9],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[10],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Postavljeni cilj Evropske unije je ohranjati in razvijati Evropsko unijo kot območje svobode, varnosti in pravice, na katerem se zagotavlja prosto gibanje oseb. Za postopno vzpostavitev takšnega območja mora Skupnost med drugim sprejeti ukrepe, povezane s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah, ki so potrebni za pravilno delovanje notranjega trga.

(2) Trenutno o pravu, ki se uporablja v zakonskih sporih, ni določb Skupnosti. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 določa pravila o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, vendar ne vključuje pravil o pravu, ki se uporablja.

(3) Evropski svet, ki je potekal na Dunaju 11. in 12. decembra 1998, je pozval Komisijo, naj obravnava možnost oblikovanja pravnega instrumenta o pravu, ki se uporablja pri razvezi. Evropski svet je novembra 2004 pozval Komisijo, naj predstavi zeleno knjigo o kolizijskih pravilih v zadevah glede razveze.

(4) Komisija je v skladu s svojim političnim mandatom 14. marca 2005 predstavila Zeleno knjigo o pravu, ki se uporablja, in pristojnosti v sporih glede razveze. Zelena knjiga je sprožila obsežno javno posvetovanje o možnih rešitvah težav, ki lahko nastanejo v sedanjem položaju.

(5) Ta uredba mora zagotoviti jasen in celovit pravni okvir v zakonskih sporih v Evropski uniji in zagotoviti ustrezne rešitve za državljane glede pravne varnosti, predvidljivosti, prilagodljivosti in dostopa do sodišča.

(6) Z namenom krepitve pravne varnosti, predvidljivosti in prilagodljivosti mora ta uredba uvesti možnost za zakonca, da se dogovorita glede pristojnega sodišča v postopkih razveze in prenehanja življenjske skupnosti. Strankam mora zagotoviti tudi možnost izbire prava, ki se uporablja pri razvezi in prenehanju življenjske skupnosti. Takšna možnost se ne sme uporabljati za razveljavitev zakonske zveze, ki je tesno povezana s pogoji veljavnosti zakonske zveze in za katero bi bila avtonomija strank neustrezna.

(7) Če možnosti izbire prava, ki se uporablja, ni, mora ta uredba uvesti usklajena kolizijska pravila na podlagi različnih naveznih okoliščin, da se zagotovita pravna varnost in predvidljivost ter da se prepreči „hitenje na sodišče“. Takšne navezne okoliščine je treba izbrati za zagotovitev, da postopki glede razveze ali prenehanja življenjske skupnosti potekajo v skladu s pravom, s katerim je zakonska zveza tesno povezana.

(8) Vprašanje javnega interesa mora upravičiti možnost, da se v posebnih okoliščinah uporaba tujega prava v danem primeru ne upošteva, ko bi to bilo očitno v nasprotju z javnim redom sodišča.

(9) Pravilo o subsidiarnosti je treba ponovno pregledati, da se okrepi predvidljivost in dostop do sodišča za zakonca z različnim državljanstvom, ki živita v tretji državi. Uredba mora v ta namen določiti usklajeno pravilo o subsidiarni pristojnosti, da lahko zakonca z različnim državljanstvom sprožita spor na sodišču države članice, s katero imata tesno povezavo na podlagi njunega državljanstva ali njunega zadnjega skupnega običajnega prebivališča.

(10) Člen 12 Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 se spremeni za zagotovitev, da ima sodišče za razvezo, ki je bilo določeno v skladu s členom 3a, pristojnost tudi v zadevah starševske odgovornosti, povezanih z zahtevo za razvezo, če so izpolnjeni pogoji iz člena 12 Uredbe, zlasti da je izbira pristojnosti v otrokovo korist.

(11) Uredbo (ES) št. 2201/2003 je zato treba ustrezno spremeniti.

(12) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganih ukrepov, in sicer okrepiti pravno varnost, prilagodljivost in dostop do sodišča v mednarodnih zakonskih sporih, in jih torej zaradi obsega ukrepov lažje doseže Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določen v navedenem členu, ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za uresničitev ciljev te pogodbe.

(13) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah kot splošna načela prava Skupnosti. Predvsem si prizadeva zagotoviti polno spoštovanje pravice do poštenega sojenja, kot jo priznava člen 47 Listine.

(14) [Združeno kraljestvo in Irska sta v skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, predložili uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.]

(15) Danska skladno s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki za Dansko ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 2201/2003 se spremeni:

(1) Naslov se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o pravu, ki se uporablja v zakonskih sporih“

(2) Vstavi se naslednji člen 3a:

„Člen 3a

Izbira sodišča s strani strank v postopkih v zvezi z razvezo in prenehanjem življenjske skupnosti

1. Zakonca se lahko dogovorita, da je v postopkih med zakoncema v zvezi z razvezo ali prenehanjem življenjske skupnosti pristojno sodišče ali sodišča države članice, pod pogojem, da imata bistveno zvezo s to državo članico na podlagi dejstva,

2. da se uporablja kateri koli temelj pristojnosti iz člena 3, ali

3. da sta imela zakonca v tej državi zadnje skupno običajno prebivališče najmanj 3 leta, ali

4. da je eden od zakoncev državljan te države članice ali, v primeru Združenega kraljestva in Irske, da ima svoje stalno prebivališče na ozemlju ene od slednjih držav članic.

2. Dogovor o sodni pristojnosti se sklene v pisni obliki in ga oba zakonca podpišeta najpozneje ob začetku postopka.“

(3) V členih 4 in 5 se izraz „člen 3“ nadomesti z izrazi „člen 3 in 3a“.

(4) Člen 6 se črta.

(5) Člen 7 se nadomesti z:

„Člen 7

Subsidiarna pristojnost

Če noben od zakoncev nima običajnega prebivališča na ozemlju države članice in če zakonca nimata skupnega državljanstva države članice ali v primeru Združenega kraljestva in Irske, nimata svojega stalnega prebivališča na ozemlju ene od slednjih držav članic, so sodišča države članice pristojna, če:

5. sta imela zakonca svoje skupno prejšnje običajno prebivališče na ozemlju te države članice vsaj tri leta; ali

6. če je eden od zakoncev državljan te države članice ali, v primeru Združenega kraljestva in Irske, če ima svoje stalno prebivališče na ozemlju ene od slednjih držav članic.“

(6) V členu 12(1) se izraz „člen 3“ nadomesti z izrazi „člen 3 in 3a“.

(7) Vstavi se naslednje poglavje IIa:

„POGLAVJE IIa

Pravo, ki se uporablja v zadevah glede razveze in prenehanja življenjske skupnosti

Člen 20a

Izbira prava s strani strank

1. Zakonca se lahko dogovorita o pravu, ki se uporablja pri razvezi in prenehanju življenjske skupnosti. Zakonca se lahko dogovorita za enega od naslednjih pravnih redov:

7. pravo države zadnjega skupnega običajnega prebivališča, če eden od zakoncev še prebiva tam;

8. pravo države državljanstva enega od zakoncev, ali v primeru Združenega kraljestva in Irske, države stalnega prebivališča enega od zakoncev;

9. pravo države, kjer sta zakonca prebivala najmanj 5 let;

10. pravo države članice, v kateri je vložen zahtevek.

2. Dogovor o pravu, ki se uporablja, se sklene v pisni obliki in ga oba zakonca podpišeta najpozneje ob začetku postopka.

Člen 20b

Pravo, ki se uporablja, če stranki nimata možnosti izbire

Če ni možnosti izbire v skladu s členom 20a, se za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti uporabi pravo države:

11. v kateri imata zakonca svoje skupno običajno prebivališče ali, če tega ni,

12. v kateri sta imela zakonca svoje zadnje skupno običajno prebivališče, če eden od njiju še prebiva tam, ali, če tega ni,

13. katere državljana sta oba zakonca, ali v primeru Združenega kraljestva in Irske, kjer imata oba svoje stalno prebivališče, ali, če tega ni,

14. kjer je bil zahtevek vložen.

Člen 20c

Uporaba tujega prava

Če se uporablja pravo druge države članice, lahko sodišče uporabi Evropsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskih zadevah, da pridobi informacije o vsebini tega prava.

Člen 20d

Izključitev zavračanja

Uporaba prava, določenega s to Uredbo, pomeni uporabo pravil tega prava, ki niso pravila mednarodnega zasebnega prava.

Člen 20e

Javni red

Uporaba pravnih pravil, določenih s to uredbo, se lahko zavrne le, če je taka uporaba očitno v nasprotju z javnim redom sodišča.“

Člen 2Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporabljati se začne 1. marca 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

[…]

[1] Program ukrepov za izvajanje načela vzajemnega priznavanja sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, sprejet 30. novembra 2000, UL C 12, 15.1.2001, str. 1.

[2] Dunajski akcijski načrt, ki ga je Evropski svet sprejel 3. decembra 1998, UL C 19, 23.1.1999, str. 1.

[3] Haaški program: krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji, ki ga je Evropski svet sprejel 4.–5. novembra 2004.

[4] Uredba Sveta (ES) št. 1347/2000 z dne 29. maja 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, UL L 160, 30.6.2000, str. 19.

[5] Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000, UL L 338, 23.12.2003, str. 1.

[6] COM(2005) 82 konč.

[7] Odgovori so objavljeni na naslednji spletni strani:

http://ec.europa.eu/justice_home/news/consulting_public/news_consulting_public_en.htm

[8] UL C […], […], str. […].

[9] UL C […], […], str. […].

[10] UL C […], […], str. […].