52006PC0081

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 17.02.2006

KOM(2006) 81 konč.

2003/0242 (COD)

MNENJE KOMISIJE v skladu s točko (c) tretjega pododstavka člena 251(2) Pogodbe ES, o spremembah, ki jih je predložil Evropski parlament skupnemu stališču Sveta glede predloga za

UREDBO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih ES

O SPREMEMBAH PREDLOGA KOMISIJEv skladu s členom 250(2) Pogodbe ES

2003/0242 (COD)

MNENJE KOMISIJE v skladu s točko (c) tretjega pododstavka člena 251(2) Pogodbe ES, o spremembah, ki jih je predložil Evropski parlament skupnemu stališču Sveta glede predloga za

UREDBO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih ES

1. UVOD

Točka (c) tretjega pododstavka člena 251(2) Pogodbe ES določa, da Komisija poda mnenje o spremembah, ki jih predlaga Evropski parlament ob drugi obravnavi. Komisija oblikuje spodaj podano mnenje o 25 spremembah, ki jih je predlagal Parlament.

2. Ozadje

- 24. oktobra 2003 je Komisija predložila predlog za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih ES (COM(2003) 622 konč.) v sprejetje s postopkom soodločanja, kot določa člen 251 Pogodbe ES.

- Evropski ekonomsko-socialni odbor EESO je 29. aprila 2004 dal pozitivno mnenje o predlogu.

- Evropski parlament je sprejel svoje stališče ob prvi obravnavi 31. marca 2004.

- Svet je sprejel svoje skupno stališče 18. julija 2005.

- Komisija je sprejela sporočilo o skupnem stališču 31. avgusta 2005.

- Evropski parlament je sprejel svoje stališče ob drugi obravnavi 18. januarja 2006.

3. Namen predloga

Cilj predloga je uporaba določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti, katere pogodbenica je Skupnost od leta 2005[1]. Predlog praviloma zajema katero koli javno institucijo, organ, urad ali agencijo, ki je bila ustanovljena z ali na podlagi Pogodbe. Kjer je ustrezno, predlagana uredba temelji na obstoječih določbah.

- Glede dostopa do okoljskih informacij (naslov II) je najpomembnejši element predloga uporaba Uredbe št. 1049/2001 v vseh institucijah in organih Skupnosti. Poleg tega so sprejete določbe, ki se nanašajo na organizacijo in razširjanje okoljskih informacij.

- Predlog Uredbe zahteva, da institucije in organi Skupnosti zagotovijo udeležbo javnosti pri pripravi „načrtov in programov v zvezi z okoljem” z obveščanjem javnosti v zgodnji fazi in zagotavljanjem možnosti za predložitev pripomb (naslov III). To velja za načrte in programe, ki prispevajo k ali imajo pomembne učinke na dosežke ciljev okoljske politike Skupnosti.

- Na koncu predlog predvideva, da lahko nevladne organizacije, ki izpolnjujejo določena merila, pri zadevni instituciji Skupnosti vložijo zahtevo za „notranji pregled” katerega koli „upravnega akta” zaradi domnevne kršitve okoljske zakonodaje (naslov IV). Dostop do sodnega pregleda, ki ga izvede Sodišče Evropskih skupnosti je možen v skladu s členoma 230 in 232 Pogodbe ES.

Direktiva 2003/4 o dostopu javnosti do informacij o okolju in Direktiva 2003/35 o sodelovanju javnosti pri odločanju o okoljskih zadevah že uporabljata ustrezne določbe Aarhuške konvencije na ravni držav članic. Soroden predlog za direktivo o dostopu do pravne varnosti v okoljskih zadevah je še v postopku v Svetu.

4. Mnenje Komisije o spremembah Evropskega parlamenta

4.1. Spremembe, ki jih je Komisija sprejela v celoti ali deloma ali načelno

Komisija sprejme spremembo 16. Ta sprememba določa rok največ 15 delovnih dni za odgovor prosilcu, ko informacije niso v lasti institucije ali organa Skupnosti.

Komisija načeloma sprejema spremembo 1, ki „spodbujanje trajnostnega razvoja” prišteva med cilje okoljske zakonodaje Skupnosti. Ker je sedanje besedilo oblikovano podobno kot besedilo člena 174 Pogodbe, Komisija predlaga, da se besedilo glasi: „Zakonodaja Skupnosti na področju okolja teži med drugim k ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja ter varstvu zdravja ljudi, s čimer prispeva k ciljem trajnostnega razvoja .”

Kar zadeva zadnji odstavek Komisija delno sprejema spremembo 19. Osnutek besedila o skupnem stališču v zvezi z zahtevami za udeležbo javnosti pri pripravi načrtov in programov o okolju je podoben besedilu ustreznih določb Aarhuške konvencije, zato Komisija ne more sprejeti prvi del spremembe, ki spreminja ta osnutek. Podaljšanje roka za prejem pripomb v pisni obliki s štiri na osem tednov je sprejemljivo, saj je skladno s sedanjo posvetovalno prakso Komisije. Za organizacijo sestankov pa osemtedensko namesto štiritedensko predhodno obvestilo ni potrebno in bi morda celo učinkovalo neproduktivno v primerih, ko je organizacija dodatnega posvetovalnega sestanka koristna. Zato ta del ni sprejemljiv.

Sprememba 20 glede „rezultatov udeležbe javnosti” se sprejme deloma in načeloma. Vključitev izraza „politika” ni sprejemljiva. Preostali del spremembe se načeloma lahko sprejeme in se doda kot peti odstavek členu 9 skupnega stališča. Zahteva po upoštevanju izida udeležbe javnosti se je odražala v prvotnem predlogu Komisije in izhaja iz Aarhuške konvencije (člen 7 s členom 6(8)). Zahteva po obveščanju o sprejetih načrtih in programih ter temeljnih pomislekih izhaja iz člena 6(9) Konvencije. Nadalje, povratne informacije o posvetovanju so v skladu s standardi posvetovanj Komisije in so zato načeloma sprejete. Besedilo pa se mora prilagoditi tako, da bo odražalo besedilo Aarhuške konvencije in bo skladno z ostankom člena. Besedilo naj se glasi: „Pri sprejemanju odločitve o načrtu ali programu v zvezi z okoljem, bodo institucije in organi Skupnosti upoštevali izid udeležbe javnosti. V drugem odstavku omenjeno javnost se obvesti o sprejetem načrtu ali programu, besedilom programa ter z razlogi in pomisleki na katerih temelji, skupaj s podatki o izidu udeležbe javnosti.

Komisija načeloma sprejema spremembi 26 in 27 v zvezi z roki za prilagoditev poslovnika in datuma začetka veljavnosti. Komisija se strinja z določitvijo končnega datuma za te postopke od začetka veljavnosti, ki ni vključen v Skupnem stališču. Vendar je rok, ki ga predlaga EP s spremembami prekratek za potrebno temeljito prilagoditev upravnih postopkov in pravil vseh institucij in organov Skupnosti. Poleg tega mora biti datum začetka veljavnosti prilagoditve poslovnika (sprememba 26) enak kot datum začetka veljavnosti Uredbe (sprememba 27). Zato je treba spremembo 26 preoblikovati glede na „datum začetka veljavnosti te uredbe” , sprememba 27 pa mora določiti začetek veljavnosti, ki upošteva praktične zahteve in postopke za prilagoditev upravnih postopkov in poslovnikov v omenjenih institucijah in organih. Dvanajstmesečni rok po datumu začetka veljavnosti Uredbe je realističen za izvedbo teh sprememb.

4.2. Spremembe, ki jih je Komisija zavrnila

Komisija ne more sprejeti spremembi 2 in 7, s katerima bi se informacije o „stanju postopkov kršitve zakonodaje Skupnosti” vključile v opredelitev okoljskih informacij. Komisija prav tako ne more sprejeti spremembe 12, v skladu s katero se take informacije v podatkovnih bazah in registrih opredelijo kot okoljske informacije. V praksi na primer spletne strani Komisije in Sodišča Evropskih skupnosti sicer zagotavljajo informacije o odločitvah v zvezi s kršitvami postopkov, vendar je to v interesu horizontalne preglednosti in brez posebne obravnave, da so to okoljske informacije. Poleg tega opredelitev „okoljskih pojmov” v Aarhuški konvenciji ne omenja take kategorije.

Sprememba 3 glede opredelitve „načrtov in programov v zvezi z okoljem” ni sprejemljiva, ker se v uvodni izjavi sklicuje na „prednostne naloge okoljske politike Skupnosti”, ki niso omenjene v opredelitvi sami (člen 2(1)(e)).

Spremembe 4, 14, in 15 se ne morejo sprejeti. Cilj teh sprememb je uporaba režima izjem Direktive 2003/4 o dostopu do informacij o okolju pri zahtevah o dostopu do informacij o okolju iz institucij Skupnosti. Skupno stališče temelji na Uredbi št. 1049/2001 o dostopu do dokumentov, katerih uporaba je razširjena na vse institucije in organe Skupnosti. Uporaba Direktive 2003/4 za izjeme bi vodila do dveh različnih, deloma prekrivajočih režimov v zvezi z dostopom do dokumentov na splošno in zlasti do informacij o okolju. To bi v praksi privedlo do nepreglednega sistema.

Komisija ne more sprejeti spremembe 5 in ustreznih delov v drugih spremembah, katerih cilj je razširiti udeležbo javnosti pri pripravi „politik”. V tem smislu Aarhuška konvencija pušča pogodbenicam proste roke. Četrti stavek člena 7 izraža, da si pogodbenice kolikor je primerno „prizadevajo zagotoviti priložnosti za udeležbo javnosti pri pripravi politik v zvezi z okoljem”. Ker je pojem „politike” težko omejiti, ni predvideno, da se taka obveznost zagotovi na pravno zavezujoči način v uredbi.

Sprememba 8, ki zahteva udeležbo javnosti tudi pri pripravi načrtov in programov, ki jih financirajo institucije in organi Skupnosti, ni sprejemljiva. Aarhuška konvencija se sklicuje na udeležbo javnosti, ko načrte in programe pripravijo javni organi. Glede okoljsko pomembnih projektov , je v skladu s členom 6 te konvencije, udeležba javnosti potrebna pri odločanju v zvezi z njihovo odobritvijo , vendar ni potrebna pri odločanju o financiranju. Ker odobritev poteka na ravni držav članic, bi se udeležba javnosti zagotovila na tej ravni. Komisija ne more sprejeti spremembe 9, ki bi odpravila določeno izključenost „bančnih” načrtov iz opredelitve „načrtov in programov v zvezi z okoljem”. Komisija je se strinjala s to pojasnitvijo, ki je zdaj vključena v skupno stališče.

Sprememba 10 ni sprejemljiva. Sprememba bi v opredelitvi „okoljske zakonodaje”, ki spodbuja ukrepe na mednarodni ravni, razširila reševanje problemov tudi na „lokalno” raven. Trenutna opredelitev prevzema dobesedno besedilo člena 174(1) v zvezi z „regionalnimi ali svetovnimi” okoljskimi problemi in se zato ne more spremeniti.

Sprememba 11 vsebuje obveznost obveščanja javnosti o lokaciji vseh informacij, ki niso dostopne elektronsko in kako jih je možno pridobiti. Sprememba, ki vsebuje tako široko in splošno zahtevo, ni sprejemljiva za Komisijo. Registri institucij namreč vsebujejo tudi sklicevanja na dokumente, ki niso elektronsko dostopni, skupaj z navedbo službe, pri kateri je ta dokument možno zahtevati.

Sprememba 13 ni sprejemljiva. Sprememba zahteva, da institucije Skupnosti zagotovijo, da so informacije, ki so jih zbrale same in tiste, ki so bile zbrane v njihovem imenu, posodobljene, natančne in primerljive. V Aarhuški konvenciji ni ustrezne obveznosti.

Sprememba 17 ni sprejemljiva. Sprememba bi uvedla nov člen, ki bi omogočal institucijam in organom Skupnosti, ki niso zajete v Uredbo št. 1049/2001, uvesti „razumno pristojbino” za dostavo informacij. Sprememba ni ustrezna, ker na podlagi člena 3 skupnega stališča za „institucije in organe Skupnosti” glede dostopa do okoljskih informacij, vključno z določbami o pristojbinah, velja Uredba št. 1049/2001.

Komisija ne more sprejeti spremembe 18, ki dodaja izraz „grožnja življenju” k izrazu „grožnja zdravju ljudi” in zamenjuje „ublažitev” z „zmanjšanjem” škode, ki izhaja iz grožnje. Besedilo v skupnem stališču je v skladu z Aarhuško konvencijo in Direktivo 2003/4/ES in zato razlog za drugačno besedilo ni utemeljen.

Sprememba 21 teži k podaljšanju roka za zahtevo notranjega pregleda upravnega akta s štirih tednov po prilagoditvi na osem tednov. To za Komisijo ni sprejemljivo, ker bi tako dolg rok lahko upočasnil postopke in ustvaril obdobje pravne negotovosti. „Štiritedenski rok” je tudi v skladu s predlogom za Direktivo o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah.

Komisija meni, da spremembi 28 in 29, ki nevladnim organizacijam, ki lahko zahtevajo notranji pregled, nalagata dodatne zahteve, da se ravnajo v skladu z zakonom. Zadevna institucija ali organ Skupnosti tako zahtevo težko preveri niti se ne zdi pravična v zvezi s cilji te uredbe. Komisija ne more sprejeti spremembe 23, katere cilj je, da lahko poleg nevladnih organizacij, ki spodbujajo varstvo okolja, zahtevajo upravni pregled tudi tiste organizacije, ki spodbujajo trajnostni razvoj. To merilo je potencialno zelo široko, s čimer bo težko omejiti zajete organizacije.

5. Sklep

V skladu s členom 250(2) Pogodbe ES Komisija spremeni svoj predlog, kot je navedeno zgoraj.

[1] Odločba Sveta z dne 17. februarja 2005 o sklenitvi Konvencije o dostopu do informacij, udeležbe javnosti in o dostopu pravne varnosti v okoljskih zadevah v imenu Evropske skupnosti, UL L 124, 17.5.2005, str.1.