30.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 146/85

—

meni, da je prednostni cilj evropske prometne politike ustvariti pogoje, ki zagotavljajo učinkovitost in trajnost vseevropskega prometa. To vključuje prizadevanje za odpravljanje pomanjkljivosti omrežja TEN-T na čezmejni ravni z zmanjševanjem izoliranosti mejnih območij, ki so ostanek nekdanje razdelitve Evrope in „železne zavese“, pa tudi na mejah sedanje EU-27 z državama kandidatkama (Hrvaška, Turčija) ter na meji med EU in sosednjimi državami in regijami, kot so na primer sredozemske države Severne Afrike in vozlišča Gibraltarske ožine;

—

prav tako opozarja, da je treba uresničiti cilje evropske prometne politike predvsem s pripravo pravnega in institucionalnega okvira, ki omogoča uravnoteženo delovanje različnih akterjev (udeleženci trga itd.) na področju prometa. Regulacija in ukrepanje javnih oblasti se lahko izvajata samo, ko je to potrebno zaradi tržne nepopolnosti in morata biti sprejemljiva za nacionalne, regionalne ali občinske proračune;

—

meni, da je nujno uravnotežiti modalno porazdelitev kopenskega prometa ter se izogibati temu, da se prometni tokovi skoraj izključno koncentrirajo na evropske ceste. Obenem pa je treba po mnenju Odbora širiti strategije za spodbujanje intermodalnosti in večmodalnosti, ki zagotavljajo splošno učinkovitost prometnih sistemov.

1)

rezultatov javnih posvetovanj, ki jih je opravila Komisija pri vmesnem pregledu Bele knjige o evropski prometni politiki;

2)

pripomb predstavnikov regij in mest Evrope v okviru javnih posvetovanj;

3)

razvoja na svetovni ravni, napredovanja na področju evropske integracije in razvoja prometnega sektorja v zadnjih petih letih, za katera so značilni nekateri novi pojavi, zlasti:

—

se je s pridružitvijo dvanajstih držav članic površina Evropske unije povečala za približno 1 100 000 km2 (kar predstavlja 36 % ozemlja EU-15);

—

je bila kakovost prometne infrastrukture v novih državah članicah — in je še vedno — precej slabša kot v državah EU-15;

—

izvajanje notranjega trga v teh državah spremlja novo silovito povečanje obsega prometa, zlasti cestnega tovornega prometa;

—

prometno omrežje v novih državah članicah ni prilagojeno novim pogojem, še zlasti ne v obmejnih območjih v bližini velikih aglomeracij in močnih industrijskih območjih,

—

ugotavlja, da je rast BDP manjša od predvidene;

—

namenja velik pomen razvoju prometnega sektorja kot bistvenemu nosilcu gospodarske rasti;

—

obravnava evropsko prometno politiko kot odločilen dejavnik za podporo konkurenčnosti EU;

—

še najprej umešča mobilnost med glavne cilje evropske prometne politike,

—

raven sredstev, namenjenih prometni infrastrukturi, je v vseh državah članicah EU padla pod 1 % BDP; finančna perspektiva za obdobje 2007–2013 predvideva za to področje 8 milijard evrov (čeprav je Komisija ocenila potrebe na več kot 20 milijard evrov);

—

samo za 30 evropskih prednostnih projektov omrežja TEN-T bi bilo treba po ocenah nameniti 250 milijard evrov (ali 0,16 % evropskega BDP), za uresničitev vseh projektov v interesu Skupnosti pa bi bilo potrebnih dodatnih 600 milijard evrov,

—

zanjo je značilno povečanje trgovinskih izmenjav med Evropo in azijskimi trgi, kar ustvarja nove zahteve glede zmogljivosti, usmerjanja, kompatibilnosti in modalne strukture sektorjev evropskega prometnega omrežja;

—

pri čemer je treba ugotoviti, da sta samo sektorja zračnega in pomorskega prometa resnično globalizirana.

—

ob napadih v New Yorku, Madridu in Londonu se je razkrila ranljivost prometnih sistemov, katerih varnost in zanesljivost sta ogroženi,

—

njihovo vključevanje v vseevropski prometni sistem in v omrežje TEN-T je ključni pogoj, da bi lahko popolnoma izkoristili prednosti prostega trga, kar neposredno vpliva na njihovo konkurenčnost in gospodarstvo;

—

razvoj prometnih infrastruktur omogoča lažji potek trgovine, ki je gibalo gospodarske rasti, prispeva k ozemeljski koheziji in omogoča izgradnjo Evrope, ki je blizu državljanom in lokalnim skupnostim;

—

edini način, da dejansko povežemo razširjeno Evropo in zagotovimo njeno ozemeljsko kohezijo, je izboljšanje pomanjkljivih povezav in odpravljanje ovir na glavnih koridorjih vseevropskega omrežja TEN-T, razširitev glavnih koridorjev omrežja na sosednje regije in države ter prizadevanje za odpravljanje pomanjkljivosti v obmejnih območjih;

—

čeprav gre za vseevropski promet, se pozitivni in negativni učinki občutijo tudi na regionalni in lokalni ravni, saj so tesno povezani z regionalnim razvojem in urbanističnim planiranjem;

—

nasprotno pa mestni in regionalni promet znatno prispevata k negativnim učinkom prometa, na primer z emisijami CO2, hrupom in izgubami zaradi nesreč;

—

lokalne in regionalne skupnosti so neposredno pristojne za izgradnjo in razvoj mestnih in regionalnih prometnih sistemov, da bi ustvarili potrebne pogoje za izboljšanje njihovega delovanja in vplivali na njihovo varnost in zanesljivost;

—

skupno delovanje na vseh ravneh, od organov Skupnosti do lokalnih skupnosti, ki temelji na načelu dejanske subsidiarnosti, sodelovanja, izmenjav informacij in ustreznih gospodarskih spodbud (programov), bi lahko prispevalo k izboljšanju rezultatov na področju mestnega in regionalnega prometa —

1.1

Odbor regij se strinja s stališčem Komisije, da mora biti mobilnost eden glavnih ciljev prometne politike EU in obnovljene lizbonske strategije. Zagotoviti je treba razvoj učinkovitih, varnih, trajnih in zanesljivih vrst prometa in nameniti posebno pozornost kombinaciji različnih vrst prometa (somodalnosti).

1.2

Odbor ugotavlja, da je promet eden izmed temeljnih delov evropskega povezovanja, saj omogoča prost pretok oseb in blaga. Prav tako je povezan z razvojem, ki ga želi Evropska unija, namreč z gospodarsko rastjo. Odbor zato nasprotuje zamisli o evropski integraciji, ki bi skušala doseči regulacijo sektorja v obliki neusklajenih zmanjšanj in omejitev, saj za to področje ni enostavne rešitve. Nasprotno, nujno je treba sprejeti nove zakonodajne ukrepe, da bi različno liberalizirali razne panoge prometnega sektorja v skladu z lokalnimi in regionalnimi pogoji, uskladili pogoje, ki se nanašajo na različne vrste prometa, ter spodbujali njihovo interoperabilnost in sodelovanje.

1.3

Po mnenju Odbora regij je prednostni cilj evropske prometne politike ustvariti pogoje, ki zagotavljajo učinkovitost in trajnost vseevropskega prometa. To vključuje:

1.4

Po mnenju Odbora regij je sekundarni cilj evropske prometne politike najti skupni pristop za reševanje vprašanj, ki jih ni smiselno reševati posamezno na ravni vsake države članice, regije in mesta, ter ob tem natančno upoštevati dejansko subsidiarnost, zlasti z:

1.5

Odbor regij ob tem opozarja, da je treba uresničiti cilje evropske prometne politike predvsem s pripravo pravnega in institucionalnega okvira, ki omogoča uravnoteženo delovanje različnih akterjev (udeleženci trga itd.) na področju prometa. Regulacija in ukrepanje javnih oblasti se lahko izvajata samo, ko je to potrebno zaradi tržne nepopolnosti in morata biti sprejemljiva za nacionalne, regionalne ali občinske proračune.

1.6

Glede na ugotovitve bele knjige iz leta 2001 Odbor regij meni, da je za uresničitev ciljev evropske prometne politike potrebno naslednje:

1.7.

Odbor meni, da je nujno vzpostaviti ustrezne načine za lažjo udeležbo regionalnih uprav pri opredeljevanju evropske prometne politike. Vmesni pregled bele knjige ne določa jasno vloge, ki naj bi jo imele regije v tem okviru.

1.8.

Odbor meni, da sedanja različica vmesnega pregleda bele knjige ne poudarja v zadostni meri prednostnih nalog vseh predlaganih pobud, in se boji, da bo učinkovitost celotnega dokumenta zaradi tega manjša. Zato zahteva, da se seznam pobud (Delovni načrt — zbirka glavnih ukrepov) spremeni tako, da ne bi bil več zasnovan kronološko, temveč bi bili cilji in področja pristojnosti razvrščeni glede na pomembnost in v skladu z načelom subsidiarnosti. Odbor regij meni, da je treba uvesti koordinatorje, ki bodo odgovorni za različne ukrepe. Odbor namreč meni, da cilj teh ukrepov ni toliko objava dokumenta kot resnična sprememba, ki jo lahko dosežemo s strogim izvajanjem teh ukrepov.

1.9

Odbor regij nadalje zahteva, da se, preden javne oblasti sprejmejo nov niz predpisov ali pobud, preveri, ali je možno doseči iste rezultate z izvajanjem tržnih mehanizmov na področju prometa.

1.10

Ob upoštevanju prejšnjih točk Odbor predlaga, da se k naslovu Bele knjige 2006 doda: Čas dejanj, pri čemer se sklicujemo na Belo knjigo 2001 s podnaslovom Čas odločitev. Edino zagotovilo za doseganje načrtovanih rezultatov je namreč prenos odločitev, sprejetih na ravni Skupnosti, v prometne politike na ravni držav članic, nato pa v regionalne in občinske uprave do njihove dejanske uresničitve.

2.1

Odbor regij meni, da je nujno treba uravnotežiti modalno porazdelitev kopenskega prometa ter se izogibati temu, da se prometni tokovi skoraj izključno koncentrirajo na evropske ceste Obenem pa je treba po mnenju Odbora širiti strategije za spodbujanje intermodalnosti in večmodalnosti, ki zagotavljajo splošno učinkovitost prometnih sistemov.

2.2

Odbor regij pozdravlja predlog Komisije za pospešitev odpravljanja tehničnih in funkcionalnih ovir na področju mednarodnega železniškega prometa, ki spodbuja tudi poenotenje ter pozitivno in učinkovito standardizacijo voznih sredstev.

2.3

Poleg tega Odbor meni, da je za izboljšanje konkurenčnosti železniškega prometa v primerjavi s cestnim in za ustreznejši delež v celotnem obsegu prometa treba zlasti dokončno uskladiti pogoje, ki uravnavajo železniški in cestni promet, kot predvideva bela knjiga iz leta 2001.

2.4

Izkušnje kažejo, da imajo procesi liberalizacije znatne posledice za pravne odnose med prevoznikom in njegovimi strankami, dobavitelji, uporabniki teh storitev in delodajalci ter prav tako na področju lastninskega prava. Zato Odbor regij priporoča, da se pripravi ocena učinka ukrepov na področju liberalizacije, ki so se v nekaterih državah že izvajali, in metodologija na podlagi izkušenj nekaterih držav članic za liberalizacijo v posameznih železniških družbah na ravni Skupnosti. Priporoča tudi, da se pripravijo minimalne pravne norme za zagotavljanje ustrezne in uravnotežene zaščite pravic vseh akterjev, prizadetih zaradi liberalizacije prometnega sektorja v omrežju (prevoznikov, uporabnikov in zakonodajalcev ter javne uprave in nadzornega organa ter delojemalcev).

2.5

Odbor ugotavlja, da igra cestni promet še naprej ključno vlogo za lokalne in regionalne skupnosti, saj je v številnih regijah edino sredstvo za zagotavljanje dostopnosti in mobilnosti. Za izpopolnjevanje celotnega prometnega sistema so zlasti pomembne možnosti intermodalnega povezovanja.

2.6.

Odbor meni, da je treba v sedanjih razmerah, ko javne naložbe zaostajajo, dati prednost spodbujanju projektov železniške osi za hitre vlake tudi v okviru TEN-T. Poleg tega je treba spodbujati tudi krepitev železniških avtocest, ki dopolnjujejo TEN-T. Zato je treba poudariti opredeljevanje in razvijanje projektov na področju železniških avtocest, ki so projekti trajnostnega prometa, in čeprav v TEN-T niso predvideni, potekajo vzporedno in dopolnjujejo projekte v okviru TEN-T, zato si zaslužijo, da bi jih EU financirala.

2.7

Odbor regij pozdravlja predlog Komisije za sisteme pametnega zaračunavanja uporabe infrastrukture in dodeljevanje zmogljivosti v mestih in občutljivih območjih (občutljivih regijah) z instrumenti, ki se prilagajajo trgu, na primer tržna izmenjava pravic do tranzitnega prometa.

2.8

Čeprav je treba odločno podpreti pobude za spodbujanje trajnejših oblik prometa, kot sta železniški in pomorski, ki jih predlaga bela knjiga, pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da mnoga območja nimajo ustrezne železniške ali pomorske infrastrukture, zato bi bile za prehod s cestnega prometa na ekološko trajnejše oblike prometa potrebne velike naložbe v tovrstno infrastrukturo.

3.1

Odbor regij pozdravlja pojav regionalnih letališč in nizko cenovnih letalskih prevoznikov, zaradi katerih je postal zračni promet v zadnjih letih dostopnejši potnikom in je tako ustrezna alternativa kopenskemu prevozu potnikov na dolge razdalje. Ob tem pa se ne sme pozabiti na negativne učinke tega trenda.

3.2

V skladu s prejšnjimi mnenji Odbor poudarja pomembno vlogo regionalnih letališč za regionalni razvoj in izvajanje ozemeljske kohezije (medsebojne povezave regij, povečana mobilnost, koristi prostega prometa, gospodarski razvoj ter prenova obrobnih in manj razvitih regij). V tej zvezi Odbor pozdravlja pobudo Komisije za ustvarjanje ugodnih pogojev za večji razvoj potenciala zračnega prometa na ravni medregionalnih segmentov trga zračnega prometa.

3.3

Ob tem Odbor opozarja na svoje prejšnje pozive za uravnotežen pristop med preglednostjo in upravičenostjo do pomoči, ki sta nujni na področju državnih pomoči, in zmožnostjo lokalnih in regionalnih skupnosti, da financirajo regionalna letališča in razvoj novih povezav, ki bi omogočale povezavo regij z drugimi deli Evrope.

3.4

Zaradi posebnega položaja najbolj oddaljenih regij, za katere je pomorski in zračni promet edini način dostopa do ostalega dela Evropske unije in sveta, bi bilo treba zanje uvesti potrebne izjeme pri morebitnih ukrepih na področju boja proti podnebnim spremembam v sektorjih pomorskega in zračnega prometa, glede na to, da je njihov delež emisij toplogrednih plinov v primerjavi s celotno EU manjši od 0,5 % celotnega obsega emisij v teh dveh sektorjih in da to nikakor ne bi ogrozilo mednarodnih obveznosti, ki jih je na tem področju sprejela Evropska unija.

4.1

Odbor regij se strinja s priporočili Komisije glede nadaljnjega prizadevanja za razvoj pomorskega prometa na kratke razdalje in „pomorskih avtocest“ kot alternativ cestnemu prometu. Poleg tega dodaja, da se je že zavzel za to, da bi:

4.2

operativni programi za obdobje 2007–2013 predvideli izvajanje projektov, ki spodbujajo pomorski promet (boj proti onesnaževanju, prometna varnost, upravljanje infrastruktur plovnih poti);

4.3

bilo storjenega več za izboljšanje zmogljivosti in razvoj infrastruktur kopenskega dostopa do pristanišč, za izgradnjo logističnih mrež za distribucijo, pri tem pa bi bolj upoštevali posebne potrebe otokov na teh področjih;

4.4

bile otoške regije Unije bolj povezane v sistem „pomorskih avtocest“, da bi se izboljšal njihov dostop do skupnega trga.

4.5

Poleg tega Odbor podpira predlog Komisije o pripravi strategije za celostni razvoj „skupnega evropskega morskega območja“, ki bi prispeval k razvoju skupnega trga na tem področju.

4.6

Odbor pozdravlja tudi ukrepe v zvezi s pristanišči in je pripravljen sodelovati pri razpravah o njihovi pripravi. Poleg tega želi opozoriti na pomen vezi, ki obstajajo med pristanišči in mesti oziroma regijami v zaledju.

4.7

Odbor podpira mesta in regije v zaledju pomembnejših morskih pristanišč, ki želijo dejansko povezati svoje cestne povezave z omrežjem TEN-T in se priključiti evropskim cestnim transverzalam (t. i. „landbridges“).

4.8

Poleg tega Odbor opaža, da promet po celinskih plovnih poteh že dolgo ni deležen prave pozornosti kot alternativa cestnemu prometu, in pozdravlja predlog Komisije o ustanovitvi programa za spodbujanje razvoja plovnih poti. Hkrati v zvezi z zahtevo Komisije za večjo sinergijo politik Skupnosti (prometne, energetske in okoljske) opozarja na veliko neskladnost v mnogih primerih glede pristopa v zvezi z izgradnjo celinskih plovnih poti. Po eni strani se namreč spodbuja izgradnja plovnih poti in razvoj rečnega prometa kot nujne alternative, po drugi strani pa izvajanje teh ukrepov ni možno zaradi predpisov s prestrogimi okoljskimi zahtevami.

4.9

Odbor meni, da morajo spodbujevalni ukrepi na področju pomorskih avtocest vključevati temeljito analizo njihovega vpliva na obstoječe sisteme pristanišč, opredeljevati način odprave negativnih posledic, ki bi jih te lahko imele nanje, ter določiti način dodeljevanja prednostne pomoči, da bi rešili probleme, s katerimi se soočajo oddaljena in otoška območja.

4.10

Odbor meni, da bi morali prihodnji predpisi o razvoju pomoči za pomorske avtoceste formalno vključevati udeležbo regij.

5.1

Odbor meni, da bi bilo zlasti na področju mestnega prometa najbolje, da prometna sredstva sploh ne bi bila potrebna. Pri tem torej ne gre samo za posebne ukrepe prometne politike, temveč so potrebni ukrepi tudi na drugih področjih političnega odločanja, kot so urbanistično planiranje, regionalni razvoj in stanovanjska politika. To še zlasti velja za nove države članice, kjer so pogosto potrebni ukrepi, ki bi omogočili selitev zaradi službe in odprtje stanovanjskega trga itd.

5.2

Odbor pozdravlja predlog Komisije o pripravi zelene knjige o mestnem prometu in je pripravljen kot predstavnik evropskih regij in mest aktivno sodelovati pri razpravah zainteresiranih strani, ki bodo potekale pred sprejetjem končnega dokumenta.

5.3

S tem v zvezi Odbor opozarja, da je učinkovitost sistemov urbanega in regionalnega prometa odvisna od tega, v kolikšni meri odgovorijo na potrebe lokalnih skupnosti. Zato je za razliko od vseevropskega prometnega sistema na tem področju zelo težko predvideti potrebne ukrepe in standarde. V skladu z načelom subsidiarnosti mora biti vloga Unije na tem področju v izmenjavi znanj in oblikovanju programov za prenos in izvedbo preizkušenih metod ter preizkušanju inovativnih pristopov (organizacija prometa, inteligentni sistemi, okolju prijazna in energetsko učinkovita goriva, mobilnost kot pogoj za regionalni razvoj).

5.4

Težave na področju prometa se pojavljajo predvsem v velikih mestih, mestnih strnjenih naseljih in predmestjih; zaradi velike urbanizacije teh območij je gradnja in posodabljanje prometne infrastrukture zelo draga. Zato bi bilo treba zelo pozorno spremljati razvoj te infrastrukture in jo na vseh ravneh opremiti z moderno tehnologijo ter spodbujati tudi infrastrukturo, ki ni neposredno del omrežja TEN-T. Treba je spodbujati mestni promet, ki manj onesnažuje okolje, da bi tako pripomogli k zmanjšanju onesnaženja naših mest ter izboljšali kakovost življenja njihovih prebivalcev. Odbor regij poziva Komisijo, da v analizo pri pripravi zelene knjige o mestnem prometu vključi tudi te vidike.

5.5

Odbor regij poziva Evropsko komisijo, da se posebej osredotoči na mestni promet in ustrezno pregleda, ali različni operativni programi za obdobje 2007¬2013 namenjajo mestnemu prometu dovolj pozornosti in ali predvidevajo ustrezno dodelitev finančnih sredstev. Odbor regij poudarja, da je mestni promet prav tako pomemben kot vseevropski promet, saj ima večina prometnih tokov izhodišče in končni cilj v mestih, kjer pa so zato najožja „ozka grla“. Zato je kakovost mestnega prometa ključni pogoj za konkurenčnost EU in tudi celotne lizbonske strategije, tako na področju pretoka blaga kot mobilnosti delavcev.

5.6

Odbor regij meni, da bilo za odpravo „ozkih grl“ pri dostopu v velika mesta treba ob mestnih vpadnicah urediti velika parkirišča s povezavami z mestom, ki bi imela zadostno število parkirnih prostorov — „parkiraj in se odpelji“ — da bi ljudje, ki pridejo v mesto z avtom, lahko tam parkirali in nato uporabili javni prevoz brez izgube časa.

6.1

Odbor meni, da je v interesu trajnostnih vseevropskih prometnih omrežij glavni cilj, hkrati z dokončanjem vseevropskega prometnega omrežja TEN-T in izgradnjo novih infrastruktur, tudi izboljšanje okoliščin, ki omogočajo sistematično uporabo neizkoriščenih zmogljivosti v okviru obstoječih infrastruktur.

6.2

Odbor toplo pozdravlja mnenje Komisije, da je nujno treba zmanjšati zastoje v prometu in izboljšati dostop do prometnih omrežij. Po mnenju Odbora gre za nujni pogoj, da bi v celoti izkoristili možnosti prostega pretoka ljudi in dosegli večjo ozemeljsko kohezijo.

6.3

Vendar pa se Odbor ne strinja s Komisijo, da ima Evropa gosto prometno omrežje in na splošno visoko kakovostno infrastrukturo. Vztraja na razlikah v kakovosti obstoječe prometne infrastrukture v starih in novih državah članicah. Hkrati opaža, da se v novih državah članicah zaradi povečanega prometa od širitve leta 2004 naprej stanje njihovega omrežja še naprej slabša, s tem pa se razlike med starimi in novimi državami članicami še povečujejo. Zato Odbor meni, da bi bilo treba med predlagane ukrepe v okviru vmesnega pregleda bele knjige dodati še resno in natančno oceno stanja prometne infrastrukture v EU-27, da bi imele evropske institucije bolj primerno podlago za sprejemanje odločitev na tem področju.

6.4

Hkrati Odbor opozarja na možnost novih ozkih grl na glavnih prometnicah v obmejnih območjih ter v oddaljenih in izoliranih območjih na novih zunanjih mejah Unije. Zato bi bilo treba dokončati postopek revizije omrežij TEN-T in jih s tem razširiti na regije in države, ki mejijo na Unijo.

6.5

Odbor aktivno podpira regionalne projekte za razvoj prometne infrastrukture, zlasti čezmejno razsežnost, in poziva Komisijo, naj jim še naprej nudi ugodne pogoje prek programov, ki omogočajo izrabo sredstev kohezijske politike za obdobje 2007–2013 in programov za spodbujanje medregionalnega sodelovanja.

6.6

Odbor poleg tega poziva Komisijo, naj s pomočjo finančnih instrumentov (proračuna za omrežja TEN-T, EIB, EBRD, javno-zasebnih partnerstev itd.) in institucionalnih instrumentov (evropskega koordinatorja) uvede program pomoči za hitro ukinitev čezmejnih ozkih grl in dokončanje manjkajočih povezav v okviru 30 prednostnih projektov TEN-T, določenih leta 2004, ter ostalih povezav, ki so se pozneje izkazale za potrebne, zaradi enotnosti omrežja TEN-T. Nacionalne prometne politike so bile na tem področju dolgo neučinkovite, kar je posebno slabo vplivalo na regionalni razvoj, ozemeljsko kohezijo in izkoriščanje vseh možnosti, ki jih ponujata prost pretok oseb in čezmejno sodelovanje. Poleg tega je treba finančne mehanizme nameniti tudi drugim projektom, ki dopolnjujejo TEN-T, zlasti tistim, ki so usmerjeni v izboljšanje dostopnosti: kopenske in železniške povezave, dostop do pristanišč, območja logističnih dejavnosti, povezana z območji zamenjave oblike prevoza, dostop do mest itd.

6.7

Poleg tega Odbor poudarja, da je treba uravnovesiti osi zahod-vzhod in sever-jug vseevropskih koridorjev TEN-T. Da bi zagotovili učinkovitejšo uporabo zmogljivosti baltskih in jadranskih pristanišč, bi bilo treba pri prihodnji širitvi omrežja TEN-T upoštevati ugotovitve projekta INTERREG IIIB „A-B Landbridge“ („kopenski most Jadran-Baltik“), kamor so vključene regije iz Italije, Avstrije, Češke, Nemčije in Poljske ter regije iz držav nečlanic, kot sta Norveška in Hrvaška.

7.1

Odbor s pridržkom sprejema tezo o somodalnosti, predlagano v vmesnem pregledu Bele knjige o evropski prometni politiki, in se strinja s tem, da imajo vse vrste prometa posebno vlogo v evropskem prometnem sistemu. Izboljšanje prometa na naravni način je možno le z dejansko interoperabilnostjo vrst prometa pod pravičnimi tržnimi pogoji. Dejansko je prometni sektor (povpraševanje po storitvah prevoza) zasnovan tako, da se izkorišča najbolj dostopna prometna rešitev („vrsta prometa“). Prometni položaj v Evropi lahko izboljšamo samo z oblikovanjem enakih pogojev za vse vrste prometa, ki ne daje prednosti samo eni od njih. Obžalovanja vredno dejstvo, da je cestni promet zelo priljubljen celo v tistih segmentih prometnega trga, ki bi iz ekoloških razlogov bolj ustrezali železniškemu, rečnemu in somodalnemu prometu, je posledica ne le nepopolne uskladitve med različnimi vrstami prevoznih sredstev, zunanjih stroškov, nedokončane interoperabilnosti železniškega sektorja, nedokončanega preoblikovanja železniškega sektorja, temveč tudi nezadovoljive tehnične ravni železniškega in somodalnega prometa. Zaradi tega je treba podpirati raziskave in razvoj ne le na področju telematskih in informacijskih sistemov, temveč tudi na področju tehnologij procesov upravljanja železniškega in somodalnega prometa, učinkovite standardizacije, poenotenja in homologacije.

7.2

Vendar pa želi Odbor opozoriti na svojo zavezanost evropski proaktivni politiki za spremembo vrst prevoza, ki najmanj onesnažuje okolje in je v okviru prizadevanj Evropske unije v zvezi s Kjotskim protokolom.

7.3

V povezavi z ugotovitvami iz točke 7.1 Odbor regij priporoča nadaljevanje priprave in izvajanje predpisov za internalizacijo zunanjih stroškov v prometu. Cilj je vzpostavitev skupnega evropskega okvira za oblikovanje cestnih infrastruktur prostega ali plačljivega dostopa ter plačljivih ponovno oživljenih železniških prog, kar je nujen pogoj za dejansko konkurenco med različnimi vrstami prometa. Pristojbine ne bi smele izključno pokrivati stroškov izgradnje in vzdrževanja infrastruktur (čeprav je to v tranzicijskih gospodarstvih vir precejšnih dohodkov), temveč morajo biti hkrati instrument, ki se samodejno prilagaja potrebam infrastruktur in tako optimizira njihovo raven uporabe ter upošteva celotne zunanje in notranje stroške, vključno z okoljskimi, vseh vrst prometa. Pristojbine se odražajo na cenah izdelkov, zato bi morale biti naravni dejavnik urejanja trga in zlasti prevelikega povpraševanja po prometu, tako da bi bil najboljši promet tisti, ki ga sploh ne bi bilo.

7.4

Odbor regij meni, da bodo novi sistemi pametnega zaračunavanja omogočili optimiziranje prometnih tokov, učinkovito uporabo infrastruktur in preprečevanje zastojev. Podpreti je treba samo tisto obliko zaračunavanja, ki je pregledna, pravična, z možnostjo vknjižbe, jasnim obračunom in preprostim, vendar dovolj prilagodljivim cenikom za optimizacijo časovne in prostorske uporabe infrastruktur. Pristojbina mora biti enakovredna na ravni Unije in ne sme povzročati preusmeritve prometa iz plačljivih infrastruktur v neplačljive. V tem smislu Odbor ponovno poudarja svojo podporo projektu Galileo, ki bi — ob pravilnem izvajanju v vseh državah članicah — lahko omogočil tak sistem.

7.5

Za večjo podporo sistemu satelitske navigacije Galileo in za spodbujanje enotne uporabe sistema na prometnem področju v vsej Evropi ter boljšo promocijo tega koncepta, še posebej v novih državah članicah, predlaga Odbor regij Evropskemu svetu, da v te projekte tesneje vključi nove države članice in zato simbolično v eni izmed njih ustanovi nadzorni organ GNSS. S tem bi izpolnil tudi svojo neformalno zavezo iz leta 2003, da bodo nove evropske agencije ustanovljene v novih državah članicah Evropske unije.

8.1

Odbor regij poudarja, da je za izboljšanje interoperabilnosti različnih vrst prometa treba sprejeti ukrepe za podporo logistiki. Na področju tovornega prometa so javne logistične infrastrukture ključni dejavnik interoperabilnosti vrst prevoza blaga in hkrati tudi pomemben člen vzajemnega delovanja med vrstami prometa ter industrijskim in trgovinskim sektorjem. Zato je velikega pomena, da se ustvarijo primerne okoliščine za zagotovitev razvoja učinkovite logistike na evropski ravni.

8.2

Odbor regij nudi svojo pomoč za pripravo strateškega okvira, ki je bil predlagan za logistiko tovornega prometa v Evropi, glede na to, da razvoj tega segmenta precej vpliva na regionalni razvoj. V skladu s tem sodeluje v številnih projektih lokalnih in regionalnih skupnosti, strategijah regionalnega razvoja in mestnih projektih. Prav tako ima vlogo pri zasnovi sistemov mestnega in regionalnega prometa ter pri razvoju regionalnih letališč, rečnih pristanišč in javnih logističnih centrov, ki jih je dejansko treba šteti kot prometno infrastrukturo, vključeno v mreže, katerim ti centri nudijo storitve.

8.3

Odbor regij pozdravlja namen Komisije, da leta 2007 sprejme akcijski načrt za logistiko tovornega prometa. OR meni, da je treba pri pripravi strateškega okvira za logistiko tovornega prometa v Evropi preveriti tudi, kako bi bilo mogoče s pomočjo prometne politike, naklonjene železnici, spodbujati prenos tovornega prometa s ceste na železnico z uporabo učinkovitejših, bolj gospodarnih in naravnejših instrumentov, ki upoštevajo trg. Te ukrepe, ki so lahko tako v obliki davkov kot predpisov, je treba načrtno spodbujati s podporami, ki bodo delovale kot katalizator.

9.1

Odbor regij izraža nezadovoljstvo, saj je kljub trendu izboljšanja, ki ga že nekaj let opažamo v EU-25, število smrtnih žrtev zaradi prometnih nesreč še vedno nesprejemljivo visoko. V celoti podpira predlog Komisije za uvedbo integriranega sistema na področju cestnoprometne varnosti s poudarkom na vedenju uporabnikov, izdelavi in avtomobilskih tehnologijah ter na stanju infrastrukture.

9.2

Odbor ugotavlja, da lahko v času, ko mobilnost oseb in blaga na ravni Evropske unije neprestano narašča, logično pričakujemo, da bodo države članice nadaljevale s svojimi razpravami o približevanju in poenotenju nacionalnih zakonodaj in pravnih predpisov s področja cestnoprometnih predpisov, da bi bili bolj razumljivi voznikom in drugim uporabnikom infrastrukture. To bi prispevalo k izboljšanju varnosti, zmanjšanju števila nesreč in enakim pogojem konkurenčnosti za tržne storitve prevoza.

9.3

Odbor regij prav tako podpira, vsaj na glavnih vseevropskih koridorjih, poenotenje prometnih znakov, poenotenje parametrov in uvedbo večjezičnih znakov za izboljšanje varnosti z razvojem telematskih sistemov.

10.1

Odbor regij ugotavlja, da je treba zaradi terorističnih groženj nujno zagotoviti zaščito prometnih sistemov in odobrava pripravljenost za sprejetje skupnega pristopa na tem področju.

10.2

V tej zvezi Odbor vabi Evropsko unijo in države članice, da sprejmejo skupni pristop glede na to, da so zmogljivosti in možnosti regionalnih in občinskih uprav na tem področju omejene.

10.3

Vzporedno s tem Odbor regij od organov Skupnosti zahteva, da zainteresiranim stranem pravočasno predložijo svoje morebitne predloge za ukrepe na področju zaščite sistemov, ki neposredno vplivajo na organizacijo in sofinanciranje sistemov regionalnega in mestnega prometa, da bi ti imeli dovolj časa za razpravo in predložitev morebitnih pripomb.

11.1

Odbor regij pozdravlja pobudo Evropske komisije za oblikovanje strateškega okvira, ki bi ponudil odgovor na vprašanje, kako in s katerimi sredstvi lahko Evropska unija prispeva k optimizaciji evropskega prometnega sistema. Vendar Odbor opozarja, da logistika ni cilj sam po sebi, ampak samo eno izmed sredstev za dosego cilja. Poleg tega to ni edini pripomoček, saj logistika lahko deluje le, če so razviti osnovni sestavni deli prometnega sistema, kot so infrastruktura, telematika (informacijski sistemi na področju prometa), interoperabilnost, ustrezna prometna sredstva itd. Odbor se pri tem sklicuje na prejšnje točke tega mnenja o ukrepih, za katere meni, da so bistveni za izboljšanje pogojev evropskega prometa v širšem smislu.

11.2

Odbor ceni, da Evropska komisija priznava tržno razsežnost logistike. K boljšemu izkoriščanju različnih enot prometa in k učinkoviti uporabi prometnih poti prispeva predvsem delovanje tržnih sil. Z drugimi besedami, gre za instrument, ki omogoča boljše upravljanje in učinkovitejšo uporabo prometa. Vprašanje oznak kakovosti bi moralo spadati v pristojnosti prevoznih podjetij ali evropskih sektorskih organizacij.

11.3

Odbor regij pa meni, da so v primeru neuspešnosti tržnih sil upravičeni zakonodajni ukrepi, da se doseže cilj v trajnost usmerjene mobilnosti in logistike tovornega prometa. Bistveni predpogoj za prevoz tovora po železnici je tudi celovit sistem za modalne izmenjave standardizirane opreme za prevoz tovora. Da bo to mogoče uresničiti in s tem zagotoviti tudi poln gospodarski izkoristek, je treba v primeru nezadostnih tržnih sil uvesti spremljevalne okvirne pogoje, na primer podpore ali zakonodajne ukrepe, da se namenoma, a začasno, da prednost vrstam prometa, ki jih je neizogibno treba podpirati v skladu z obstoječimi posebnimi okoljskimi lokalnimi in regionalnimi pogoji.

11.4

V skladu z zgoraj navedenim Odbor regij ugotavlja, da je logistika po njegovem mnenju ključni dejavnik, ki regije in mesta spodbuja k sprejemanju ukrepov za hitro in učinkovito delovanje prometa na njihovem ozemlju, ki povzroča čim manj negativnih zunanjih učinkov. Poleg tega Odbor meni, da je pomembno razviti „urbano logistiko“, da bi izboljšali okolje v aglomeracijah, pri čemer bi se zgledovali po primerih, ki so omogočili odpravo zastojev.

11.5

Kot je navedeno v tem mnenju, je vloga mest in regij na področju razvoja logistike predvsem v ustvarjanju ugodnih teritorialnih pogojev za promet in logistične infrastrukture ter v podpori pri oblikovanju logističnih centrov. Odbor meni, da lahko EU na tem konkretnem področju ukrepa zlasti z instrumenti kohezijske politike ter s prenosom znanja in najboljših praks.

11.6

Po mnenju Odbora regij je ključno opredeliti ovire, ki onemogočajo boljšo uporabo logistike za optimizacijo evropskega prometnega sistema. Pomanjkljiva infrastruktura (ozka grla, manjkajoče povezave, nezadostne povezave med vozlišči in drugimi vrstami povezav, pomanjkanje javnih logističnih centrov), nezadostna združljivost prometnih enot (zlasti med državami EU-15 in EU-10+) ter ovire tehnično-organizacijske narave (izmenjava informaciji med prevozniki, enotni tovorni list itd.). Pri tem bi lahko imel pozitivno vlogo generalni direktorat za energijo in promet (DG TREN) Evropske komisije.

11.7

Odbor prav tako meni, da je bistveno razvijati nove sisteme upravljanja in obveščanja na področju prometa (SEGTF — Evropski sistem za vodenje železniškega prometa, Galileo). Ob tem poudarja potrebo po reševanju vprašanja varnosti podatkovnih sistemov, zlasti pri uporabi okolja z odprto arhitekturo.

11.8

Odbor regij pozdravlja prizadevanje Komisije, da bo obravnavala vprašanje specializiranega usposabljanja in certificiranja skupnih evropskih standardov na področju znanj in izkušenj osebja na področju logistike. Hkrati pa opozarja, da je na tem področju treba sodelovati z akterji logističnega sektorja ali s poklicnimi organizacijami na evropski ravni.

11.9

Odbor prav tako izraža zadovoljstvo, da namerava Evropska komisija sodelovati pri statističnih kazalnikih, povezanih z razvojem logistike. V okviru tega pristopa bi Evropska komisija morala pripraviti sistem kazalnikov, ki bi spremljali in merili razvoj logističnih verig, njihovo učinkovitost, uporabo itd.

11.10

Odbor regij obenem poudarja, da bi bilo ob prednostnih projektih mreže TEN-T treba na evropski ravni poudariti posodobitev in razvoj glavnih logističnih vozlišč. Za boljše izkoriščanje logistike in povečanje ravni optimizacije evropskih prometnih sistemov je pomembno tudi preseči pojav „zadnjega kilometra“ (last mile). Zato je treba razviti točke pretovarjanja in točke, ki se nahajajo na skrajnih koncih logistične verige, predvsem pa povezati zmogljivosti glavnih logističnih vozlišč z vsemi vrstami prometnih poti.

11.11

Odbor regij meni, da je ključnega pomena pobuda Evropske komisije, ki predlaga skupne evropske standarde enot intermodalnega natovarjanja na področju prevoza blaga znotraj Skupnosti. Zelo koristno bi bilo, če bi Evropska unija dosegla zmanjšanje števila možnih struktur različnih vrst kontejnerjev in mobilnih polpriklopnikov, da bi popolnoma izkoristili dovoljene razsežnosti prometa.

11.12

Odbor regij opozarja, da uporaba različnih načinov prevoza v eni verigi zahteva več kot le preprosto spremembo mišljenja; pogosto jo omejujejo tudi fizične prepreke. Zlasti v novih državah članicah primanjkuje prometnih poti in ustreznih infrastruktur za pretovarjanja, ki bi omogočale njihovo kombinacijo, ter ustreznih prevoznih enot. Ena izmed možnih rešitev za izboljšanje položaja je, da EIB sprejme ugodno kreditno politiko ali se odloči za dodeljevanje evropske pomoči za nakup vozil ali izgradnjo terminalov.

11.13

Odbor regij podpira tudi preizkus izvedljivosti akcijskega načrta za oblikovanje železniške mreže za prevoz blaga, vendar želi opozoriti na stanje v novih državah članicah. Čeprav je ta zamisel zelo obetavna, se je bati, da naložbe, potrebne za njihovo izvedbo, ne zadostujejo. Države članice in predstavniki prevoznega sektorja bi morali s podporo EU bolj prizadevati za usklajevanje voznih redov mednarodnega tovornega prometa, da bi na primer zagotovili prednost nočnemu tranzitu (hitri vlaki, ki vozijo samo ponoči in brez postankov), ko je potniški promet manjši.