1.

Za ocenjevanje kemijskega stanja podzemne vode v skladu s členom 4 se naslednji standardi kakovosti podzemne vode štejejo za standarde kakovosti iz tabele 2.3.2 Priloge V k Direktivi 2000/60/ES in določene v skladu s členom 17 navedene direktive.

2.

Rezultati uporabe standardov kakovosti za pesticide na način, ki je določen za namene te direktive, ne vplivajo na rezultate postopkov za oceno tveganja iz Direktive 91/414/EGS ali Direktive 98/8/ES.

3.

Če za določeno telo podzemne vode velja, da bi standardi kakovosti podzemne vode lahko onemogočili uresničitev okoljskih ciljev, določenih v členu 4 Direktive 2000/60/ES za povezana telesa površinske vode ali pa bi lahko znatno zmanjšali ekološko ali kemijsko kakovost teh teles ali bi znatno ogrozili kopenske ekosisteme, ki so neposredno odvisni od telesa podzemne vode, se v skladu s členom 3 in Prilogo II k tej direktivi določijo strožje vrednosti praga. Programi in ukrepi, povezani s to vrednostjo praga, se uporabljajo tudi za dejavnosti iz področja uporabe Direktive 91/676/EGS.

1.

Določitev vrednosti praga naj bi temeljila na:

2.

Pri določitvi vrednosti praga je treba upoštevati tudi izvor onesnaževal, njihovo možno naravno pojavljanje, toksičnost in disperzijo, obstojnost in njihov bioakumulacijski potencial.

3.

Določitev vrednosti praga naj bi bila podprta s kontrolnim mehanizmom za zbiranje podatkov, ki temelji na vrednotenju kakovosti podatkov, analitičnih obravnavah ter vrednostih ozadja za snovi, ki se lahko pojavljajo naravno in kot posledica človekovih dejavnosti.

arzen

kadmij

svinec

živo srebro

amonij

klorid

sulfat

trikloroetilen

tetrakloroetilen

(a)

informacije o številu teles ali skupin teles podzemne vode, za katera obstaja tveganje, da ne bodo dosegla dobrega kemijskega stanja, ter o onesnaževalih in kazalcih onesnaženja, ki določajo takšno uvrščanje, vključno z izmerjenimi koncentracijami/vrednostmi;

(b)

informacije o vseh telesih podzemne vode, za katera obstaja tveganje, da ne bodo dosegla dobrega kemijskega stanja, zlasti o velikosti teles, o razmerju med telesi podzemne vode in z njo povezanimi površinskimi vodami ter neposredno odvisnimi kopenskimi ekosistemi in o vrednosti naravnega ozadja v telesih podzemne vode v primeru naravno prisotnih snovi;

(c)

vrednosti praga, če se uporabljajo na nacionalni ravni, na ravni vodnega območja ali na ravni dela mednarodnega vodnega območja, ki je del ozemlja države članice, ali na ravni telesa ali skupine teles podzemne vode;

(d)

razmerje med vrednostmi praga in:

1.

Postopek ocenjevanja za določitev kemijskega stanja telesa ali skupine teles podzemne vode se izvede glede na vsa telesa ali skupine teles podzemne vode, za katera obstaja tveganje, da ne bodo dosegla dobrega stanja, in glede na posamezna onesnaževala, ki določajo takšno uvrščanje telesa ali skupine teles podzemne vode.

2.

Pri opravljanju preiskav iz člena 4(2)(b) države članice upoštevajo:

3.

Da se ugotovi, ali so pogoji za dobro kemijsko stanje podzemne vode iz člena 4(2)(b)(i) in (iv) izpolnjeni, države članice — če je ustrezno in potrebno — na podlagi ustrezne agregacije rezultatov spremljanja, ki so po potrebi podprti z ocenami koncentracij, pridobljenih na podlagi konceptualnega modela telesa ali skupine teles podzemne vode, ocenijo obseg telesa podzemne vode z letno aritmetično sredino koncentracije onesnaževala višjo od standarda kakovosti podzemne vode ali vrednosti praga.

4.

Da se ugotovi, ali so pogoji za dobro kemijsko stanje podzemne vode iz člena 4(2)(b)(ii) in (iii) izpolnjeni, države članice — če je ustrezno in potrebno — na podlagi ustreznih rezultatov spremljanja in primernega konceptualnega modela telesa podzemne vode, ocenijo:

5.

Države članice prikažejo kemijsko stanje telesa ali skupine teles podzemne vode na karti v skladu s točkama 2.4.5 in 2.5 Priloge V k Direktivi 2000/60/ES. Poleg tega države članice, če je to ustrezno in mogoče, označijo na karti vsa merilna mesta, kjer so standardi kakovosti podzemne vode in/ali vrednosti praga preseženi.

1.

v skladu s točko 2.4 Priloge V k Direktivi 2000/60/ES se program spremljanja stanja oblikuje tako, da se lahko v skladu s členom 3 te direktive določijo vsi pomembni in stalno naraščajoči trendi ugotovljene koncentracije onesnaževal;

2.

postopek določitve pomembnih in trajnih trendov naraščanja temelji na naslednjih elementih:

3.

pri določitvi pomembnih in stalno naraščajočih trendov naraščanja koncentracij snovi, ki se pojavljajo tako v naravi kot tudi zaradi človekovega delovanja, se, upoštevajo podatki, kadar so ti na voljo, pridobljeni pred začetkom programa spremljanja, tako da se lahko poroča tudi o določitvi trenda v okviru prvega načrta upravljanja povodja iz člena 13 Direktive 2000/60/ES.

1.

izhodiščna točka za izvedbene ukrepe za obrat pomembnih in stalnih trendov naraščanja obstaja, če koncentracija onesnaževal doseže 75 % vrednosti parametrov za standarde kakovosti podzemne vode iz Priloge I in mejnih vrednosti iz člena 3, razen če:

Za dejavnosti iz področja uporabe Direktive 91/676/EGS velja, da se izhodiščna točka za izvedbene ukrepe za obrat pomembnih in stalno naraščajočih trendov določi v skladu z navedeno direktivo in Direktivo 2000/60/ES;

2.

ko se za telo podzemne vode, ki je v skladu s točko 2.4.4 Priloge V k Direktivi 2000/60/ES uvrščeno kot telo, za katerega obstaja tveganje, da ne bo doseglo dobrega stanja, vzpostavi izhodiščno točko v skladu z odstavkom 1 dela B te priloge, se to v obdobju šestih let načrta upravljanja povodja v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES ne spremeni;

3.

obrati trenda se prikažejo ob upoštevanju ustreznih določb za spremljanje stanja iz odstavka 2 dela A.

—

Sprememba 1 in prvi del spremembe 2 sta nejasna, kar zadeva razlikovanja med izrazoma „onesnaževanje“ in „poslabšanje“. Členu 1 se v skladu z WFD doda sklicevanje na potrebo po preprečevanju poslabšanja stanja teles podzemne vode.

—

Sprememba 3 bi za vsa telesa podzemne vode uvedla standarde, ki se uporabljajo za pridobivanje pitne vode, kar pa bi bilo dejansko neizvedljivo. Enako velja za prvi del spremembe 62 (njen drugi del je Svet sprejel), za točko 2(b) spremembe 65 in za spremembo 68.

—

Cilji sprememb 95 in 100 se najlaže dosežejo z okvirnimi programi Skupnosti za raziskave.

—

Sprememba 4 ni v skladu z WFD, ki jasno razlikuje med ravnmi varstva za podzemne vode in površinske vode.

—

Spremembe 7, 10 in 80 ter točka (aa) spremembe 15 se nanašajo na količinsko stanje podzemne vode. To ne spada v področje uporabe te direktive, ki v skladu s členom 17 WFD izključno ureja stanje kakovosti.

—

Spremembi 8 in 9, ki se nanašata na področja drugih politik, nista bili v skladu z navodili za pripravo zakonodaje Skupnosti; enako velja tudi za spremembo 13, ki naj bi razlagala WFD in ne utemeljevala direktivo o podzemnih vodah.

—

Sprememba 11 je bila nepotrebna, saj določa besedilo skupnega stališča, pripravljeno v skladu s členom 6, ureditev, ki je enaka tisti iz Direktive 80/68/EGS.

—

Sprememba 16 podvaja določbe iz člena 5 WFD, ki jasno določajo obveznosti glede opisa značilnosti.

—

Sprememba 17 po mnenju Sveta ni bila sprejemljiva, ker je jasno razlikovanje, tako vsebinsko kot izrazno, med standardi kakovosti na ravni Skupnosti in mejnimi vrednostmi, ki naj bi jih določile države članice v skladu z nacionalnimi hidrogeološkimi značilnostmi, bistven element predlagane direktive. Neupoštevanje ali zavračanje tega pristopa bi naredilo izvajanje te direktive z vidika rezultatov bolj zapleteno in manj učinkovito. Enako velja za vse naslednje spremembe ali njihove dele po celem besedilu, namreč za spremembe 30, 31, 34, 36, 65, 66, 67, 69, 70, 71, 89 in 90.

—

Sprememba 18 se je načeloma sprejela, njeno besedilo pa se je preoblikovalo, tako da bolje zajema pojem trendov, ki lahko predstavljajo tveganje za okolje.

—

Spremembi 19 in 20 sta bili le delno sprejeti, ker v obliki, kakršni sta bili pripravljeni, nista bili v skladu z WFD. Elemente obeh je Svet združil v člen 2(4).

—

Sprememba 21 ponovno opredeljuje že obstoječi izraz iz WFD, kar bi lahko povzročilo nejasnosti. WFD zahteva „neposlabšanje stanja teles podzemne vode“ in ne kakovosti.

—

Spremembi 22 in 24 ter prvi del spremembe 38 se nanašajo na pojme, ki se kot taki v skupnem stališču ne uporabljajo, to pa bi s praktičnega vidika predstavljalo težave. Vprašanje naravno nastale koncentracije (tudi omenjeno v spremembi 91) se obravnava v uvodni izjavi 7.

—

Spremembe 23, 49 in 93 določajo nov, zapleten in nepotreben izraz, ki bi lahko povzročil številne napačne razlage. Preteklo onesnaževanje ustrezno urejajo bolj splošne določbe skupnega stališča in WFD.

—

Sprememba 56 je glede na področje uporabe predlagane direktive neustrezna.

—

Sprememba 27 ni v skladu s stališčem Sveta, da se standardi kakovosti in mejne vrednosti določijo na ravni, ki bistveno vpliva na tveganje kakovosti teles podzemne vode.

—

Spremembi 57 in 59 sta nepotrebni, saj skupno stališče obravnava pomen dobrega in slabega kemijskega stanja.

—

Sprememba 37 je z vidika opredelitev iz WFD za onesnaževalo in onesnaženje nepotrebna.

—

Sprememba 40 je nesprejemljiva, saj so države članice odgovorne za izvajanje programa ukrepov.

—

Vprašanje iz sprememb 41 in 58 zajemata Priloga IV oziroma Priloga III k skupnemu stališču.

—

Sprememba 46 ni sprejemljiva, saj uporablja določbo iz Direktive 80/68/EGS v povsem drugačnem okviru, zaradi česar bi bilo njeno izvajanje nemogoče.

—

Spremembe 51, 52 in 54 podvajajo določbe iz WFD. V zvezi s spremembo 50 pa je Svet v členu 6(4) uporabil besedilo, podobno tistemu iz Direktive 80/68/EGS (člen 15), pri čemer je upošteval potrebo po zmanjšanju administrativnega bremena.

—

Sprememba 55 neupravičeno izključuje morebitne tehnične prilagoditve Priloge III.

—

Črtanje, predlagano v spremembi 60, bi lahko privedlo do neskladnosti med direktivo o podzemnih vodah in Direktivo 91/676/EGS. Skupno stališče pojasnjuje povezavo med obema direktivama.

—

Sprememba 64 kot taka ni več ustrezna, saj skupno stališče obravnava vprašanje skladnosti na drugačen način, s čimer si želi ogniti situaciji, kjer bi neskladnost na posameznem merilnem mestu pomenila neskladnost za celotno telo podzemne vode ali za skupino teles (glej člen 4 in Prilogo III).

—

Spremembe 73, 76, 77, 78, 79 (prvi del), 83, 84 in 85 niso več ustrezne. Svet meni, da je bil pristop določenega časovnega zaporedja v prvotnem predlogu neuporaben glede na različne hidrogeološke pogoje v EU in da je treba skupna merila opredeliti le za določitev trenda in izhodiščne točke za obračanje trenda (Priloga IV). Drugi del spremembe 79 (podobna spremembi 89) je bil idejno vključen v točko 1.3. Priloge IV.

—

Sprememba 81 ni jasna niti ni v skladu z WFD. Sicer pa člen 5(2) Skupnega stališča pojasnjuje, za kaj je treba zagotoviti varstvo.