52005PC0692

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 23.12.2005

KOM(2005) 692 konč.

2005/0280 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko

(predlož ila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Skupnost in Kraljevina Maroko sta 28. julija 2005 sklenili in parafirali Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki ribičem Skupnosti omogoča možnosti ribolova v maroških ribolovnih območjih, ter Protokol in njegovo prilogo, ki določata tehnične in finančne pogoje za ribolovne dejavnosti plovil ES za obdobje štirih let po tem, ko začne veljati.

Glavni cilj novega sporazuma o partnerstvu je okrepiti sodelovanje med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko, da se v interesu obeh pogodbenic ustanovi partnerski okvir za razvoj trajnostne ribiške politike in zmerno izkoriščanje ribolovnih virov v maroških ribolovnih območjih. Komisija se je pri opredelitvi svojega pogajalskega stališča med drugim oprla na rezultate predhodne ocene, ki so jo dali neodvisni strokovnjaki.

Pogodbenici sodelujeta v političnem dialogu o zadevah skupnega interesa v ribiškem sektorju. V Sporazumu o partnerstvu so določene trenutne prednostne naloge ribiške politike v Maroku: posodobitev in izboljšanje obalne flote, umik visečih zabodnih mrež, znanstvene raziskave, prestrukturiranje priobalnega ribolova, izboljšanje tržnih poti, mehanizacija naprav za iztovarjanje in manipulacijo ter usposabljanje in podpora strokovnim organizacijam v maroškem sektorju.

Sporazum o partnerstvu predvideva tudi sodelovanje med obema pogodbenicama, da bi se spodbudilo gospodarsko povezovanje gospodarskih subjektov Skupnosti v ribiškem sektorju v Maroku.

Sporazum o partnerstvu, skupaj s protokolom in njegovo prilogo, je bil sklenjen za obdobje štirih let in se lahko podaljša.

Protokol določa finančni prispevek, kategorije in pogoje ribolovnih dejavnosti za plovila Skupnosti v maroških ribolovnih območjih. Protokol zajema obdobje štirih let.

Finančni prispevek znaša 36 100 000 EUR na leto. Od tega finančnega prispevka se 13 500 000 EUR letne finančne pomoči nameni za razvoj in izvajanje sektorske ribiške politike v Maroku, katere cilj je vzpostavitev trajnostnega in odgovornega ribolova.

Možnosti ribolova, navedene v Sporazumu, so bile določene: 1) za kategorijo priobalnega ribolova: 20 plovil s potegalkami za pelagični ribolov na severu, 20 plovil za priobalni ribolov na jugu, 30 plovil s pridnenimi parangali za priobalni ribolov na severu in 27 plovil za ribolov z ribiškimi palicami; 2) 22 plovil z vlečnimi mrežami in pridnenimi parangali za pridneni ribolov; 3) letna kvota 60 000 ton za industrijski pelagični ribolov.

Za vsako kategorijo so se določile pristojbine za lastnike plovil, ki bi lahko na splošno prispevale k dodatnemu letnemu dohodku v višini okoli 3 milijonov EUR za Maroko.

Na tej podlagi Komisija predlaga, da Svet z uredbo sprejme sklenitev tega sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko.

2005/0280 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe v povezavi s členom 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3),

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

1. Skupnost in Kraljevina Maroko sta sklenili in parafirali sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki ribičem Skupnosti omogoča možnosti ribolova v vodah, ki so pod suverenostjo Kraljevine Maroko ali v njeni pristojnosti.

2. V interesu Skupnosti je, da odobri navedeni sporazum.

3. Določiti je treba način razporejanja možnosti ribolova po državah članicah –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko se odobri v imenu Skupnosti.

Besedilo Sporazuma je priloženo tej uredbi.

Člen 2

Možnosti ribolova, določene v Protokolu k Sporazumu, se med države članice razporedijo na naslednji način:

Ribolovna kategorija | Vrsta plovila | Država članica | Dovoljenja ali kvota |

Priobalni ribolov na severu, pelagični | Plovila za ribolov s potegalkami | Španija | 20 |

Priobalni ribolov na severu | Plovila s pridnenimi parangali, < 40 BT | Španija | 20 |

Portugalska | 7 |

Plovila s pridnenimi parangali, > 40 BT < 150 BT | Portugalska | 3 |

Priobalni ribolov na jugu | Španija | 20 |

Pridneni ribolov | Plovila s pridnenimi parangali | Španija | 7 |

Portugalska | 4 |

Plovila z vlečnimi mrežami | Španija | 11 |

Ribolov tunov | Plovila za ribolov z ribiškimi palicami | Španija | 17 |

Francija | 10 |

Industrijski pelagični ribolov | Nemčija, Litva, Latvija, Nizozemska | 50 000 t |

Irska, Poljska, Velika Britanija | 6 000 t |

Španija, Portugalska, Francija | 4 000 t |

Če vloge za dovoljenja v teh državah članicah ne izčrpajo vseh možnosti ribolova, določenih v Protokolu, lahko Komisija upošteva vloge za dovoljenja katere koli druge države članice.

Člen 3

Države članice, katerih plovila lovijo v skladu s tem sporazumom, morajo Komisijo obvestiti o količinah posameznega staleža, ujetega v maroškem ribolovnem območju, v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v Uredbi Komisije (ES št. 500/2001 z dne 14. marca 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 o nadzoru ulova z ribiškimi plovili Skupnosti v vodah tretjih držav in mednarodnih vodah[1].

Člen 4

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

SPORAZUM o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko

EVROPSKA SKUPNOST, v nadaljnjem besedilu „Skupnost“, in

KRALJEVINA MAROKO, v nadaljnjem besedilu „Maroko“,

v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“, STA SE –

UPOŠTEVAJOČ tesno sodelovanje med Skupnostjo in Marokom, zlasti v okviru Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Kraljevino Maroko na drugi strani, ter njuno skupno željo po okrepitvi tega sodelovanja,

UPOŠTEVAJOČ določbe Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu,

ZAVEDAJOČ SE pomembnosti načel iz Kodeksa odgovornega ribištva, sprejetega na Konferenci FAO leta 1995,

ODLOČENI, da zaradi skupnega interesa sodelujeta pri uvedbi odgovornega ribolova, da zagotovita dolgoročno ohranjanje in trajnostno izkoriščanje živih morskih virov, in zlasti z izvajanjem nadzornega sistema nad vsemi ribolovnimi dejavnostmi, da se zagotovi učinkovitost ukrepov razvoja in ohranjanja teh virov,

V PREPRIČANJU, da mora takšno sodelovanje temeljiti na dopolnilnosti pobud in ukrepov, ki zagotavljajo usklajenost politik in sinergijo naporov, ne glede na to, ali se izvajajo skupaj ali posamično,

ODLOČENI, da za dosego teh ciljev v okviru sektorske ribiške politike Maroka pospešita razvoj partnerstva in določita primerna sredstva, ki bodo zagotavljala, da se bo ta politika učinkovito izvajala in da bodo v proces vključeni gospodarski subjekti in civilna družba,

V ŽELJI, da določita načine in pogoje, ki bodo urejali ribolovne dejavnosti plovil Skupnosti v maroških ribolovnih območjih, in tiste, ki bodo zagotovili podporo Skupnosti za uvedbo odgovornega ribolova v teh ribolovnih območjih,

TRDNO ODLOČENI, da bosta dosegli tesnejše gospodarsko sodelovanje v ribiški industriji in z njo povezanih dejavnostih z ustanovitvijo in razvijanjem naložb, ki bodo vključevale podjetja obeh pogodbenic –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1 – Predmet

Ta sporazum določa načela, predpise in postopke, ki urejajo:

- gospodarsko, finančno, tehnično in znanstveno sodelovanje v ribiškem sektorju za uvedbo odgovornega ribolova v maroških ribolovnih območjih za ohranjanje in trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov ter za razvoj maroškega ribiškega sektorja;

- pogoje za dostop ribiških plovil Skupnosti do maroških ribolovnih območij;

- podrobna pravila za nadzor ribolova v maroških ribolovnih območjih za zagotovitev skladnosti z zgoraj navedeni pogoji, učinkovitosti ukrepov za ohranjanje ribolovnih virov in upravljanje z njimi ter preprečevanja nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova;

- partnerstvo med podjetji, katerega cilj je razvoj gospodarskih in z gospodarstvom povezanih dejavnosti v ribiškem sektorju v skupnem interesu.

Člen 2 – Opredelitve

V tem sporazumu, prilogi in protokolu:

(a) „maroško ribolovno območje“ pomeni vode, ki so pod suverenostjo ali v pristojnosti Kraljevine Maroko;

(b) „maroški organi“ pomenijo Ministrstvo za kmetijstvo, razvoj podeželja in morski ribolov – Oddelek za morski ribolov;

(c) „organi Skupnosti“ pomenijo Evropsko komisijo;

(d) „plovilo Skupnosti“ pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo države članice Skupnosti in je registrirano v Skupnosti;

(e) „skupni odbor“ pomeni odbor, sestavljen iz predstavnikov Skupnosti in Maroka, katerih naloge so opisane v členu 9 tega sporazuma.

Člen 3 – Načela in cilji, na katerih temelji ta sporazum

1. Pogodbenici se obvezujeta, da bosta spodbujali odgovoren ribolov v maroških ribolovnih območjih po načelu nediskriminacije med različnimi ribiškimi flotami v teh vodah.

2. Pogodbenici se obvezujeta, da bosta upoštevali načela dialoga in predhodnega medsebojnega posvetovanja, zlasti na področju izvajanja sektorske ribiške politike na eni strani ter politik in ukrepov Skupnosti, ki bi lahko vplivali na maroški ribiški sektor, na drugi strani.

3. Pogodbenici sodelujeta tudi pri izvajanju predhodnih, sprotnih in naknadnih vrednotenj ukrepov, programov in dejavnosti, ki jih izvajata na podlagi določb tega sporazuma.

4. Pogodbenici se obvezujeta zagotoviti, da bo izvajanje tega sporazuma v skladu z načeli dobrega gospodarskega in družbenega upravljanja.

5. Zaposlovanje maroških mornarjev na plovilih Skupnosti ureja Deklaracija Mednarodne organizacije dela (ILO) o temeljnih načelih in pravicah iz dela, ki se v celoti uporablja pri ustreznih pogodbah in splošnih pogojih zaposlovanja. To zadeva zlasti svobodo združevanja in dejansko priznanje pravice do pogajanj za sklenitev kolektivnih pogodb ter za odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in v poklicu.

Člen 4 – Sodelovanje na področju znanosti

1. V obdobju, ki ga zajema ta sporazum, Skupnost in Maroko sodelujeta pri spremljanju stanja virov v maroških ribolovnih območjih. V ta namen se uvede skupno letno znanstveno srečanje, ki se odvija izmenično v Skupnosti in v Maroku.

2. Na podlagi zaključkov letnega znanstvenega srečanja in najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenj se pogodbenici medsebojno posvetujeta v okviru skupnega odbora iz člena 10 ter po potrebi in sporazumno uvedeta ukrepe za trajnostno upravljanje ribolovnih virov.

3. Pogodbenici se obvezujeta, da se bosta medsebojno posvetovali, neposredno ali v okviru pristojnih mednarodnih organizacij, da zagotovita upravljanje in ohranjanje živih virov in sodelujeta v ustreznih znanstvenih raziskavah.

Člen 5 – Dostop plovil Skupnosti do maroških ribolovnih območij

1. Maroko se obvezuje, da bo plovilom Skupnosti omogočil izvajanje ribolovnih dejavnosti v svojih ribolovnih območjih v skladu s tem sporazumom, vključno s Protokolom in Prilogo k Sporazumu.

2. Za ribolovne dejavnosti, ki jih ureja ta sporazum, veljajo zakoni in predpisi Maroka. Maroški organi obvestijo Skupnost o vseh spremembah navedene zakonodaje. Brez poseganja v določbe, ki bi jih pogodbenici lahko sklenili med seboj, morajo plovila Skupnosti te predpise upoštevati v roku enega meseca.

3. Maroko skrbi za učinkovito izvajanje določb za nadzor ribolova, ki so določene v Protokolu. Plovila Skupnosti sodelujejo s maroškimi organi, pristojnimi za izvajanje tega nadzora.

4. Skupnost sprejme vse ustrezne določbe za zagotovitev, da so njena plovila v skladu z določbami tega sporazuma in zakonodajo, ki ureja ribolov v zadevnih vodah v pristojnosti Maroka, v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu.

Člen 6 – Pogoji za izvajanje ribolova

1. Plovila Skupnosti lahko ribolovne dejavnosti v maroških ribolovnih območjih izvajajo samo, če imajo dovoljenje za ribolov, ki je bilo izdano v skladu s tem sporazumom. Plovila Skupnosti lahko ribolovne dejavnosti izvajajo le z dovoljenjem, ki ga izdajo pristojni maroški organi na zahtevo pristojnih organov Skupnosti.

2. Za ribolovne kategorije, ki niso navedene v veljavnem protokolu, lahko dovoljenja plovilom Skupnosti izdajo maroški organi. Vendar pa je v duhu partnerstva, uvedenega s tem sporazumom, odobritev teh dovoljenj še naprej odvisna od pozitivnega mnenja Evropske komisije. Postopek, ki omogoča, da lahko plovilo pridobi dovoljenje za ribolov, veljavne takse in način plačila za lastnika plovila se bodo določili sporazumno.

3. Pogodbenici dobro uporabo teh pogojev in podrobnih pravil zagotavljata z ustreznim upravnim sodelovanjem med njihovimi pristojnimi organi.

Člen 7 – Finančni prispevek

1. Skupnost dodeli Maroku finančni prispevek v skladu s pogoji, določenimi v Protokolu in Prilogi. Ta prispevek se izračuna na podlagi dveh povezanih elementov, ki sta:

(a) finančni prispevek za dostop plovil Skupnosti do maroških ribolovnih območij in brez poseganja v pristojbine, ki jih morajo plovila Skupnosti plačati za dovoljenja;

(b) finančna podpora Skupnosti za uvedbo nacionalne ribiške politike, ki temelji na odgovornem ribolovu in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v maroških vodah.

2. Del finančnega prispevka iz odstavka 1(b) zgoraj se določi sporazumno in v skladu z določbami Protokola glede na cilje, ki sta jih pogodbenici opredelili za dosego v okviru sektorske ribiške politike Maroka, in v skladu z letnim ter večletnim programom njegovega izvajanja.

Člen 8 – Spodbujanje sodelovanja med gospodarskimi subjekti

1. Pogodbenici spodbujata gospodarsko, znanstveno in tehnično sodelovanje v ribiškem sektorju in z njimi povezanimi sektorji. Med seboj se posvetujeta, da bi uskladili različne ukrepe, ki se lahko sprejmejo v ta namen.

2. Pogodbenici spodbujata izmenjavo podatkov o ribolovnih tehnikah in orodju, načinih konzerviranja ter industrijski predelavi ribiških proizvodov.

3. Pogodbenici si prizadevata ustvariti ugodne pogoje za krepitev odnosov med njunimi podjetji na tehničnem, gospodarskem in trgovskem področju s spodbujanjem vzpostavitve okolja, naklonjenega razvijanju poslovanja in naložb.

4. Pogodbenici zlasti spodbujata naložbe, ki so v obojestranskem interesu, ob upoštevanju veljavne maroške zakonodaje in zakonodaje Skupnosti.

Člen 9 – Upravno sodelovanje

Pogodbenici skrbita za zagotovitev učinkovitosti ukrepov razvoja in ohranjanja ribolovnih virov tako, da:

- vsaka v okviru svojih pristojnosti razvija upravno sodelovanje za zagotovitev, da njuna plovila upoštevajo določbe tega sporazuma in zakonodajo o morskem ribolovu Maroka;

- sodelujeta, da bi preprečili in se borili proti nezakonitemu ribolovu, zlasti z izmenjavo informacij in s tesnim upravnim sodelovanjem.

Člen 10 – Skupni odbor

1. Ustanovi se skupni odbor, sestavljen iz predstavnikov obeh pogodbenic, ki je odgovoren za spremljanje izvajanja tega sporazuma. Skupni odbor opravlja tudi naslednje naloge:

(a) spremlja izpolnjevanje, razlago in dobro izvajanje Sporazuma;

(b) določa letni in večletni načrt iz člena 6(2) in ocenjuje njegovo izvajanje;

(c) zagotavlja potrebne povezave za zadeve skupnega interesa, povezane z ribolovom;

(d) deluje kot forum za mirno reševanje sporov, ki lahko nastanejo zaradi razlage ali izvajanja Sporazuma;

(e) kjer je potrebno, ponovno ovrednoti stopnjo možnosti ribolova in, posledično, finančnega prispevka;

(f) katero koli drugo nalogo, ki jo pogodbenici sporazumno določita, vključno na področju preprečevanja nezakonitega ribolova in upravnega sodelovanja.

2. Skupni odbor se sestane vsaj enkrat letno, izmenično v Maroku in Skupnosti, predseduje pa mu pogodbenica, ki je gostiteljica zasedanja. Na zahtevo ene od pogodbenic se lahko skliče tudi izredno zasedanje.

Člen 11 – Geografsko območje, na katerem se uporablja Sporazum

Ta sporazum se na eni strani uporablja na ozemljih, na katerih se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, pod pogoji, določenimi v navedeni pogodbi, in na ozemlju Maroka ter v vodah pod maroško suverenostjo na drugi strani.

Člen 12 – Trajanje

Ta sporazum se uporablja za obdobje štirih let od datuma začetka veljavnosti in se podaljša za dodatna obdobja štirih let, razen če se Sporazum odpove v skladu s členom 14.

Člen 13 – Reševanje sporov

Pogodbenici se posvetujeta v primeru sporov glede razlage ali uporabe tega sporazuma.

Člen 14 – Odpoved

1. Ta sporazum lahko vsaka izmed pogodbenic odpove v primeru resnih okoliščin, kot so zmanjšanje zadevnega staleža, ugotovljeno znižanje ravni izkoriščanja ribolovnih možnosti plovil Skupnosti ali neupoštevanje obvez, ki sta jih pogodbenici sprejeli glede preprečevanja nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova.

2. Zadevna pogodbenica pisno obvesti drugo pogodbenico o svoji nameri, da odpove Sporazum, vsaj šest mesecev pred dnevom izteka začetnega obdobja ali vsakega dodatnega obdobja.

3. Pogodbenici v primeru pošiljanja obvestila iz prejšnjega odstavka skličeta posvetovanja.

4. Plačilo finančnega prispevka iz člena 7 za leto, v katerem pride do odpovedi, se zmanjša sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve.

Člen 15 – Začasna prekinitev

1. Izvajanje tega sporazuma se lahko začasno prekine na pobudo ene izmed pogodbenic v primeru velikega nesoglasja glede uporabe določb tega sporazuma. Pri taki prekinitvi mora zadevna pogodbenica poslati uradno obvestilo o svoji nameri v pisni obliki vsaj tri mesece, preden prekinitev začne veljati. Po prejemu tega uradnega obvestila pogodbenici skličeta posvetovanja za mirno rešitev nesoglasij.

2. Plačilo finančnega prispevka iz člena 7 se zmanjša sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve v skladu trajanjem prekinitve, brez poseganja v določbe iz člena 7(4) Protokola.

Člen 16

Protokol in Priloga s svojimi dodatki so sestavni del tega sporazuma.

Člen 17 – Jezik in začetek veljavnosti

Ta sporazum, sestavljen v dveh izvodih v arabskem, nemškem, angleškem, danskem, španskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, madžarskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, malteškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, švedskem in češkem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno, začne veljati na dan, ko pogodbenici druga drugo obvestita, da so bili postopki, potrebni v ta namen, zaključeni.

PROTOKOL o možnostih ribolova in finančnem prispevku, predvidenih s Sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko

Člen 1 Obdobje uporabe in možnosti ribolova

1. Za obdobje štirih let od 1. 3. 2006 so možnosti ribolova, odobrene v skladu s členom 5 Sporazuma, določene v tabeli, priloženi temu protokolu.

2. Odstavek 1 se uporablja ob upoštevanju določb členov 4 in 5 tega protokola.

3. Z uporabo člena 6 Sporazuma lahko plovila, ki plujejo pod zastavo države članice Evropske skupnosti, izvajajo ribolovne dejavnosti v maroških ribolovnih območjih le, če imajo dovoljenje za ribolov, izdano na podlagi tega protokola, in na načine, opisane v Prilogi k temu protokolu.

Člen 2 Finančni prispevek – Načini plačevanja

1. Finančni prispevek iz člena 7 Sporazuma znaša 144 400 000 EUR[2] za obdobje iz člena 1.

2. Odstavek 1 se uporablja ob upoštevanju določb členov 4, 5, 6 in 10 tega protokola.

3. V obdobju uporabe tega protokola Skupnost plača finančni prispevek iz odstavka 1 v višini 36 100 000 EUR na leto2.

4. Skupnost finančni prispevek izplača najpozneje 30. junija 2006 za prvo leto in najpozneje 1. marca za naslednja leta.

5. Finančni prispevek se plača na račun glavnega zakladnika Kraljevine, odprt pri državni zakladnici Kraljevine, katerega podatke sporočijo maroški organi.

6. Ob upoštevanju določb člena 6 tega protokola je uporaba tega prispevka v polni pristojnosti maroških organov.

Člen 3 Usklajevanje na področju znanosti

1. Pogodbenici se obvezujeta, da bosta spodbujali odgovoren ribolov v maroških ribolovnih območjih po načelu nediskriminacije med različnimi ribiškimi flotami v teh vodah.

2. V obdobju, ki ga zajema ta protokol, Skupnost in maroški organi sodelujejo pri spremljanju stanja virov v maroških ribolovnih območjih; v ta namen se organizira skupno letno znanstveno srečanje v skladu s členom 4(1) Sporazuma.

3. Na podlagi zaključkov letnega znanstvenega srečanja in najboljših znanstvenih mnenj se pogodbenici medsebojno posvetujeta v okviru skupnega odbora iz člena 10 ter po potrebi in sporazumno uvedeta ukrepe, ki zagotavljajo trajnostno upravljanje ribolovnih virov.

Člen 4 Pregled možnosti ribolova

1. Možnosti ribolova iz člena 1 se lahko sporazumno povečajo, če na podlagi zaključkov znanstvenega srečanja iz člena 3(2) to povečanje ne škoduje trajnostnemu upravljanju maroških virov. V tem primeru se finančni prispevek iz člena 2(1) poveča sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve. Vendar pa skupni znesek finančnega prispevka, ki ga izplača Evropska skupnost, ne sme presegati dvakratnega zneska, navedenega v členu 2(1).

2. Nasprotno pa se finančni prispevek zmanjša sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve, če pogodbenici sprejmeta ukrepe, ki povzročijo zmanjšanje možnosti ribolova iz člena 3(3). Evropska skupnost lahko ta finančni prispevek brez poseganja v določbe, navedene v členu 6 tega protokola, opusti, če se ribolovni napor, opredeljen v tem protokolu, ne more v celoti razviti.

3. Pogodbenici lahko sporazumno prerazporedita možnosti ribolova med različne vrste plovil, pod pogojem, da so vse spremembe skladne s priporočili letnega znanstvenega srečanja glede upravljanja staležev, ki bi jih takšna prerazporeditev lahko prizadela. Pogodbenici se sporazumeta o ustrezni prilagoditvi finančnega prispevka, če je to upravičeno zaradi prerazporeditve možnosti ribolova.

4. Pregled možnosti ribolova, navedenih v odstavku 1, prvem stavku odstavka 2 in odstavku 3, se določi sporazumno med obema pogodbenicama v okviru skupnega odbora iz člena 10 Sporazuma.

Člen 5 Raziskovalni ribolov

Pogodbenici spodbujata raziskovalni ribolov v maroških ribolovnih območjih na podlagi rezultatov raziskav podjetij pod vodstvom skupnega znanstvenega odbora, predvidenega v tem sporazumu. V ta namen se posvetujeta na zahtevo ene od pogodbenic in za vsak primer posebej določita vrste (kot na primer spužve), pogoje in druge ustrezne parametre.

Dovoljenja za raziskovalni ribolov se za raziskave dodelijo za največ šestmesečno obdobje.

Kadar pogodbenici ugotovita, da je raziskovalna odprava dala pozitivne rezultate, se lahko Skupnosti dodelijo nove možnosti ribolova po posvetovalnem postopku iz člena 4, do prenehanja veljavnosti tega protokola. Finančni prispevek se posledično poveča.

Člen 6 Prispevek Sporazuma o partnerstvu k uvedbi sektorske ribiške politike v Maroku

1. Del finančnega prispevka iz člena 2(1) tega protokola v višini 13 500 000 EUR na leto se nameni za razvoj in izvajanje sektorske ribiške politike Maroka, katere cilj je vzpostavitev trajnostnega in odgovornega ribolova v njegovih vodah. Od tega zneska Skupnost dodeli 10 050 000 EUR na leto iz naslova podpore, določene v členu 7(1)(b) Sporazuma.

2. Maroko ta prispevek uporablja in upravlja v skladu s cilji, ki jih pogodbenici sporazumno določita, ter letnimi in večletnimi programi za njihovo uresničitev.

3. Brez poseganja v določitev teh ciljev s strani obeh pogodbenic in v skladu z trenutnimi prednostnimi nalogami maroške ribiške politike, da se vzpostavi trajnostno in odgovorno upravljanje sektorja:

- Maroko najmanj 4,75 milijona EUR na leto od zneska iz odstavka 1 dodeli za posodobitev in izboljšanje ribiške flote za priobalni ribolov;

- se znesek v višini 1,25 milijona EUR na leto dodeli za program odprave visečih zabodnih mrež;

- preostanek Maroko nameni drugim sestavnim delom svoje ribiške politike, zlasti:

- znanstvenim raziskavam;

- prestrukturiranju malega priobalnega ribolova;

- posodobitvi tržnih poti in spodbujanju domače porabe;

- mehanizaciji naprav za iztovarjanje in obdelavo;

- usposabljanju;

- podpori strokovnim organizacijam.

Člen 7 Zagotavljanje podpore za vzpostavitev odgovornega ribolova

1. Na predlog Maroka in za namen izvajanja določb člena 6 zgoraj se z začetkom veljavnosti Protokola in najpozneje tri mesece po tem datumu Skupnost in Maroko v okviru skupnega odbora iz člena 10 Sporazuma dogovorita o:

(a) letnih in večletnih smernicah za izvajanje prednostnih nalog maroške ribiške politike, katere cilj je vzpostavitev trajnostnega in odgovornega ribolova, in zlasti tistih iz člena 6(2);

(b) letnih in večletnih ciljih, ki jih je treba doseči, ter merilih in kazalnikih za vrednotenje vsakoletnih dobljenih rezultatov.

2. Vse spremembe teh smernic, ciljev ter meril in kazalnikov za vrednotenje morata odobriti obe pogodbenici v okviru skupnega odbora.

3. Za prvo leto veljavnosti Protokola mora Maroko obvestiti Skupnost o prispevku iz člena 6(2) ob odobritvi smernic, ciljev ter meril in kazalnikov za vrednotenje v okviru skupnega odbora. V vsakem naslednjem letu Maroko obvesti Skupnost o tej dodelitvi najpozneje do 30. septembra preteklega leta.

4. Če na polovici izvajanja Protokola vrednotenje do sedaj doseženih rezultatov to upravičuje in po posvetovanju v skupnem odboru, lahko Evropska komisija zahteva prilagoditev največ 50 % zneska iz člena 6(1) tega protokola z namenom, da se znesek finančnih sredstev, ki jih dodeli Maroko, prilagodi dejanskim rezultatom izvajanja njegove ribiške politike.

Člen 8 Gospodarsko povezovanje gospodarskih subjektov Skupnosti v ribiškem sektorju Maroka

1. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali gospodarsko povezovanje gospodarskih subjektov Skupnosti v celotnem ribiškem sektorju Maroka.

2. V prvem letu veljavnosti Protokola bo uvedena pobuda, ki jo podpira Evropska komisija, za ozaveščanje zasebnih subjektov Skupnosti o tržnih in industrijskih priložnostih, vključno na področju neposrednih naložb, za celotni ribiški sektor Maroka.

3. Poleg tega Maroko v ta namen gospodarskim subjektom Skupnosti, ki v maroških pristaniščih iztovarjajo zlasti zaradi prodaje lokalnim industrijam, predelave v Maroku v izdelke večje vrednosti ali pošiljanja ulova, opravljenega v maroškem ribolovnem območju, po kopnem, dodeli kot spodbudo znižanje zneska pristojbin v skladu z določbami Priloge.

4. Pogodbenici se odločita tudi, da ustanovita posvetovalno skupino, da bi opredelili ovire za neposredne naložbe Skupnosti v sektorju in ukrepe, s katerimi je mogoče omiliti pogoje, ki urejajo te naložbe.

Člen 9 Spori – Začasna prekinitev uporabe Protokola

1. Vsak spor med pogodbenicama v zvezi z razlago določb tega protokola in njegovo uporabo se rešuje s posvetovanjem pogodbenic v okviru skupnega odbora iz člena 10 Sporazuma, po potrebi na izrednem zasedanju.

2. Uporaba Protokola se lahko začasno prekine na pobudo ene od pogodbenic, če je spor med pogodbenicama resen in če s posvetovanjem v okviru skupnega odbora iz odstavka 1 ni dosežena sporazumna rešitev spora.

3. Zadevna pogodbenica mora v primeru začasne prekinitve uporabe Protokola poslati uradno obvestilo o svoji nameri v pisni obliki vsaj tri mesece, preden začasna prekinitev začne veljati.

4. V primeru začasne prekinitve pogodbenici nadaljujeta s posvetovanjem in poskušata doseči sporazumno rešitev spora. Če spor sporazumno rešita, se Protokol znova začne uporabljati in znesek finančnega prispevka se zniža sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve glede na dolžino obdobja, v katerem je bila uporaba Protokola začasno prekinjena.

Člen 10 Začasna prekinitev uporabe Protokola zaradi neplačevanja

Ob upoštevanju določb člena 4, če Skupnost ne izvede plačil, predvidenih v členu 2, se lahko uporaba Protokola začasno prekine pod naslednjimi pogoji:

(a) Pristojni organi Maroka obvestijo Evropsko komisijo o neplačevanju. Evropska komisija opravi ustrezna preverjanja in, če je potrebno, poravna obveznost najpozneje v 30 delovnih dneh od prejema obvestila o neplačevanju.

(b) Če plačila niso bila izvedena in če niso navedeni upravičeni razlogi za neplačevanje v rokih iz odstavka 2, imajo pristojni organi Maroka pravico začasno prekiniti uporabo Protokola. O tem nemudoma obvestijo Evropsko komisijo.

(c) Protokol se ponovno začne uporabljati, takoj ko je zadevno plačilo opravljeno.

Člen 11 Veljavne določbe nacionalne zakonodaje

Dejavnosti plovil, ki delujejo v skladu s tem protokolom in njegovo prilogo, zlasti pretovarjanje, uporabo pristaniških storitev in nakup opreme, urejajo zakoni in drugi predpisi, ki veljajo v Maroku.

Člen 12 Začetek veljavnosti

Ta protokol in njegova priloga začneta veljati na dan začetka veljavnosti Sporazuma.

Tabela 1: Možnosti ribolova

Vrsta ribolova |

MALI PRIOBALNI RIBOLOV | PRIDNENI RIBOLOV | INDUSTRIJSKI PELAGIČNI RIBOLOV |

Pelagični ribolov na severu: potegalke | Mali priobalni ribolov na jugu: vrvice, palice, vrše | Mali priobalni ribolov na severu: pridneni parangali | Mali priobalni ribolov tunov: plovila za ribolov z ribiško palico | Pridneni parangali in vlečne mreže ter pritrjena zabodna mreža iz več vlaken za globine | Stalež C |

– Tonaža 60 000 ton |

20 plovil | 20 plovil | 30 plovil | 27 plovil | 22 plovil |

PRILOGA

POGOJI ZA IZVAJANJE RIBOLOVA S PLOVILI SKUPNOSTI V MAROŠKIH RIBOLOVNIH OBMOČJIH

POGLAVJE I – DOLOčBE, KI SE UPORABLJAJO ZA VLOGE ZA DOVOLJENJA IN IZDAJANJE DOVOLJENJ

1) Vloge za dovoljenja

1. Dovoljenje za ribolov v maroškem ribolovnem območju lahko dobijo le tista plovila, ki izpolnjujejo pogoje.

2. Plovilo izpolnjuje pogoje, če njegovemu lastniku, poveljniku in plovilu samemu ni treba prepovedati dejavnosti ribolova v Maroku. Imeti morajo urejene odnose z maroško upravo, tako da so izpolnjene vse predhodne obveznosti, ki izhajajo iz njihovih ribolovnih dejavnosti v Maroku v skladu s sporazumi o ribolovu, sklenjenimi s Skupnostjo.

3. Pristojni organi Skupnosti predložijo Ministrstvu za kmetijstvo, razvoj podeželja in morski ribolov – Oddelku za morski ribolov (Oddelek) sezname plovil, ki so vložila vloge za izvajanje svojih ribolovnih dejavnosti v mejah, določenih v tehničnih specifikacijah, priloženih Protokolu, vsaj 20 dni pred začetkom veljavnosti zahtevanih dovoljenj.

4. Na teh seznamih so po ribolovnih kategorijah in po območjih navedeni uporabljena tonaža, število plovil in za vsako plovilo tudi glavne značilnosti, znesek plačil, razčlenjenih po rubrikah. Za kategoriji „Plovila za ribolov s parangali“ in „Mali priobalni“ je za vsako plovilo navedeno ribolovno orodje ali ribolovna orodja, ki se bodo uporabljala med zahtevanim obdobjem.

Vlogi za dovoljenje se priloži spis, ki vsebuje vse potrebne informacije za izdajo dovoljenj za ribolov, v obliki, združljivi s programskim orodjem, ki ga uporablja Oddelek.

5. Posamezne vloge se vložijo pri Oddelku na obrazcu, pripravljenem na podlagi vzorca iz dodatka 1.

6. Vsem vlogam za dovoljenja morajo biti priloženi naslednji dokumenti:

- izvod potrdila o tonaži, ustrezno potrjen s strani države članice zastave, ki navaja tonažo plovila;

- novejša, overjena barvna fotografija, ki prikazuje profil plovila v trenutnem stanju. Najmanjša velikost te fotografije je 15 cm x 10 cm;

- dokazilo o plačilu pristojbine za ribolovno dovoljenje, drugih pristojbin in stroškov opazovalcev.

- vsi drugi dokumenti ali potrdila, ki se zahtevajo na podlagi posebnih določb, ki se uporabljajo za vrsto plovila po tem protokolu.

2) Izdajanje dovoljenj

1. Dovoljenja za ribolov za vsa plovila izdaja Oddelek pri Delegaciji Komisije Evropskih skupnosti v Maroku (Delegacija) v 15 dneh po prejemu vseh dokumentov iz točke 6 zgoraj.

2. Dovoljenja za ribolov se izdajo v skladu s podatki, navedenimi v tehničnih specifikacijah, priloženih Protokolu, v katerih so zlasti navedeni ribolovno območje, oddaljenost glede na obalo, dovoljena ribolovna orodja, glave vrste, dovoljene velikosti očes mreže, dovoljeni prilov in kvota ulova za plovila z vlečnimi mrežami za pelagični ribolov.

3. Dovoljenja za ribolov se lahko izdajo samo za plovila, ki izpolnjujejo vse zahtevane upravne formalnosti v zvezi s tem.

4. Pogodbenici se sporazumeta, da bosta spodbujali vzpostavitev sistema elektronskih dovoljenj.

3) Veljavnost in uporaba dovoljenj

1. Obdobja veljavnosti dovoljenj so naslednja:

- prvo obdobje: od začetka veljavnosti do 31. 12. 2006

- drugo obdobje: od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2007

- tretje obdobje: od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2008

- četrto obdobje: od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009

- peto obdobje: od 1. 1. 2010 do datuma prenehanja veljavnosti Protokola.

2. Dovoljenje za ribolov velja samo za obdobje, ki ga zajema plačilo pristojbine, in ribolovno območje, vrste ribolovnih orodij in kategorije, ki so natančno opredeljeni v zadevnem dovoljenju.

3. Dovoljenja se izdajo za določeno plovilo in niso prenosljiva; kljub temu se, kadar lahko pristojni organi države zastave dokažejo višjo silo in na zahtevo Skupnosti, dovoljenje za plovilo v najkrajšem roku nadomesti z novim dovoljenjem za drugo plovilo, katerega lastnosti so podobne lastnostim prvega plovila, ki spada v isto kategorijo ribolova, ne da bi se presegla njegova dovoljena tonaža.

Lastnik prvega plovila ali njegov zastopnik vrne preklicano dovoljenje za ribolov Oddelku prek Delegacije.

4. Dovoljenje za ribolov je treba vedno hraniti na krovu plovila, ki izpolnjuje pogoje, in ga ob vsakem pregledu predložiti pristojnim organom.

5. Dovoljenja za ribolov veljajo eno leto, šest mesecev ali tri mesece. Vendar pa se lahko za industrijski pelagični ribolov dodelijo in obnovijo mesečna dovoljenja za ribolov.

4) Pristojbine za dovoljenja za ribolov in dajatve

1. Letne pristojbine za dovoljenja za ribolov določa veljavna maroška zakonodaja.

2. Pristojbine za dovoljenja za ribolov zajemajo koledarsko leto, v katerem je dovoljenje izdano, in se plačajo ob prvi vlogi za dovoljenje v tekočem letu. Zneski teh dovoljenj vključujejo vse druge dajatve ali z njimi povezane takse, razen pristaniških taks ali taks za opravljene storitve.

3. Poleg pristojbin za dovoljenja za ribolov se dajatve za vsako plovilo izračunajo na podlagi stopenj, določenih v tehničnih specifikacijah, priloženih Protokolu.

4. Za prvo in zadnje leto veljavnosti Sporazuma se bo višina pristojbine izračunala sorazmerno glede na dejansko veljavnost dovoljenja za ribolov.

5. Kakršne koli spremembe zakonodaje o dovoljenjih za ribolov se morajo Delegaciji sporočiti najpozneje dva meseca pred njihovo uporabo.

5) Načini plačevanja

Plačilo pristojbin za dovoljenja za ribolov, drugih pristojbin in stroškov opazovalcev se v imenu glavnega zakladnika Kraljevine izvršijo pred izdajo dovoljenj za ribolov na bančni račun 290 130 0065 A, odprt pri banki Al Maghrib – Maroko.

Plačilo pristojbine za ulove, ki jih opravijo plovila z vlečnimi mrežami za pelagični ribolov, se izvrši v četrtletnih obrokih po koncu četrtletja, ki sledi četrtletju, med katerim se opravi navedeni ulov.

POGLAVJE II: VELJAVNE DOLOčBE ZA PLOVILA, KI LOVIJO IZRAZITO SELIVSKE VRSTE (PLOVILA ZA RIBOLOV TUNOV)

1. Pristojbine znašajo 25 EUR na tono ulova v ribolovnem območju Maroka.

2. Dovoljenja se izdajo za koledarsko leto po plačilu predplačila pavšalnega zneska 5 000 EUR na plovilo.

3. Za prvo in zadnje leto Sporazuma se predplačilo izračuna sorazmerno glede na veljavnost dovoljenja.

4. Poveljniki plovil, ki so lastniki dovoljenj za izredno selivske vrste, morajo voditi ladijski dnevnik v skladu z vzorcem iz dodatka 6 Priloge.

5. Poleg tega morajo poslati izvod navedenega ladijskega dnevnika svojim pristojnim organom najpozneje 15 dni pred koncem tretjega meseca po mesecu, na katerega se nanaša. Ti organi izvode nemudoma pošljejo Delegaciji, ki zagotovi, da se pošljejo Oddelku pred koncem tretjega meseca po mesecu, na katerega se nanašajo.

6. Delegacija pošlje Oddelku do 30. aprila vsako leto obračun pristojbin, ki se plačajo za predhodno ribolovno leto, na podlagi poročil o ulovu, ki jih predloži vsak lastnik plovila in ki jih potrdijo znanstveni inštituti, odgovorni za preverjanje podatkov o ulovu v državah članicah, kot so IRD (Institut de Recherche pour le Développement), IEO (Instituto Espanol de Oceanografia), INIAP (Instituto Nacional de Investigaçao Agraria e das Pescas) in INRH (Institut National de Recherche Halieutique).

7. Za zadnje leto uporabe Sporazuma je treba obračun pristojbin, ki jih je treba plačati za predhodno ribolovno leto, poslati v štirih mesecih po prenehanju veljavnosti Sporazuma.

8. Končni obračun se pošlje zadevnim lastnikom plovil, ki imajo na voljo 30 dni od dneva, ko Oddelek pošlje obvestilo o odobritvi obračuna, da izpolnijo svoje finančne obveznosti do svojih pristojnih organov. Plačilo, izraženo v EUR in izvršeno v imenu glavnega zakladnika Kraljevine na račun, naveden v točki 5 poglavja 1, nakaže Delegacija Oddelku najpozneje v poldrugem mesecu po navedenem obvestilu.

9. Vendar pa se v primeru, da je znesek končnega obračuna nižji od zgoraj navedenega predplačila, nastala razlika ne povrne.

10. Lastniki ustrezno ukrepajo, da se izvodi ladijskega dnevnika pošljejo in so morebitna dodatna plačila izvršena v rokih, navedenih v točkah 6 in 7.

11. Neupoštevanje obveznosti, predvidenih v točkah 6 in 7, povzroči samodejno prekinitev dovoljenja za ribolov, dokler lastnik ne izpolni teh obveznosti.

POGLAVJE III – RIBOLOVNA OBMOčJA

Ribolovna območja za vsako vrsto ribolova v atlantskem območju Maroka so določena v obrazcih o ribolovu (dodatek 2). Sredozemsko območje Maroka, ki leži vzhodno od 35° 48’ S – 6° 20’ Z (Rt Spartel), ni vključeno v ta protokol.

POGLAVJE IV – PODROBNA PRAVILA ZA IZVAJANJE RAZISKOVALNEGA RIBOLOVA

Pogodbenici skupaj določita gospodarske subjekte Skupnosti, ki bodo izvajali raziskovalni ribolov v obdobju, ki je najprimernejše za to, in veljavne pogoje. Da bi olajšala raziskovalno delo plovil, pošlje vlada Kraljevine Maroko znanstvene informacije in druge razpoložljive osnovne podatke.

Maroški ribiški sektor je tesno povezan (usklajevanje in dialog o pogojih za izvajanje raziskovalnega ribolova).

Odprava traja največ šest mesecev in najmanj tri mesece, razen če se pogodbenici sporazumno ne dogovorita o spremembi.

Izbor kandidatov za izvajanje raziskovalnih odprav

Evropska komisija pošlje maroškim organom vloge za dovoljenja za raziskovalni ribolov. Pošlje jim tehnično dokumentacijo, ki natančno opredeljuje:

- tehnične značilnosti plovila,

- stopnjo strokovne usposobljenosti častnikov plovila v zvezi z ribolovom,

- predlog v zvezi s tehničnimi parametri odprave (trajanje, orodja, raziskovalna območja itd.).

Vlada Kraljevine Maroko organizira dialog o tehničnih vidikih z Evropsko komisijo na eni strani in zadevnimi lastniki na drugi strani, če oceni, da je to potrebno.

Pred začetkom odprave lastniki plovil maroškim organom in Evropski komisiji predložijo:

- izjavo o ulovu, ki je že na krovu,

- tehnične značilnosti ribolovnega orodja, ki se bo uporabljalo med odpravo,

- jamstvo, da izpolnjujejo zahteve zakonodaje Maroka na področju ribolova.

Med odpravo na morju zadevni lastniki plovil:

- pošljejo maroškim organom in Evropski komisiji tedensko poročilo o dnevnem ulovu, opravljenem vsak dan in ob vsakem potegu mrež iz vode, v katerih natančno navedejo tehnične parametre odprave (položaj, globina, datum in ura, ulov in druga opažanja ali pripombe);

- navedejo položaj, hitrost in smer plovila prek satelitskega sistema za nadzor plovil (VMS);

- zagotovijo, da je na krovu navzoč maroški znanstveni opazovalec ali opazovalec, ki ga izberejo maroški organi. Vloga opazovalca je zbiranje znanstvenih informacij na podlagi ulova in vzorčenje ulova. Opazovalci se obravnavajo kot častniki na plovilu, lastniki pa krijejo njihove stroške bivanja med bivanjem na krovu plovila. Odločitev o času, ki ga opazovalec preživi na krovu, trajanje njegovega bivanja in pristanišče vkrcanja in izkrcanja se sprejme v soglasju z maroškimi organi. Razen če se pogodbenici ne odločita drugače, se plovilu ni treba nikoli vračati v pristanišče več kot enkrat na dva meseca;

- na zahtevo maroških organov omogočijo, da se na plovilu izvede inšpekcijski pregled, preden izpluje iz maroških voda;

- upoštevajo zakonodajo Kraljevine Maroko na področju ribolova.

Ulov, vključno s prilovom, opravljen med znanstveno odpravo, ostane v lasti lastnika plovila pod pogojem, da se upoštevajo določbe, ki jih je v tej zvezi sprejel skupni odbor.

Maroški organi imenujejo kontaktno osebo, odgovorno za obravnavanje vseh nepredvidenih težav, ki bi lahko ovirale razvoj raziskovalnega ribolova.

POGLAVJE V – DOLOčBE O SATELITSKEM NADZORU RIBIšKIH PLOVIL SKUPNOSTI, KI V MAROšKIH RIBOLOVNIH OBMOčJIH LOVIJO NA PODLAGI TEGA SPORAZUMA

1. Vsa ribiška plovila, katerih skupna dolžina je daljša od 15 metrov, ki lovijo na podlagi tega sporazuma, bodo satelitsko nadzorovana, ko bodo v maroških ribolovnih območjih.

2. Za namene satelitskega nadzora bodo maroški organi sporočili Skupnosti koordinate (zemljepisno širino in dolžino) maroških ribolovnih območij.

Maroški organi bodo te informacije poslali v elektronski obliki, izražene v stopinjah, minutah in sekundah.

3. Pogodbenici si bosta izmenjali informacije o naslovih X.25 in specifikacijah, uporabljenih v elektronskih sporočilih med svojimi nadzornimi centri, v skladu s pogoji, določenimi v točkah 5 in 7. Te informacije bodo, kolikor bo to mogoče, vključevale imena, telefonske številke, številko telefaksa in elektronske naslove (Internet ali X.400), ki bi se lahko uporabljali za splošno komunikacijo med nadzornimi centri.

4. Položaj plovil je določen z dovoljenim odstopanjem največ 500 m in 99-odstotno stopnjo natančnosti.

5. Če se plovilo, ki lovi na podlagi Sporazuma in je predmet satelitskega nadzora v skladu z zakonodajo Skupnosti, vrne v maroška ribolovna območja, nadzorni center države zastave nemudoma pošlje naknadna poročila o položaju v center za spremljanje in nadzor ribolova v Maroku najpozneje v 2 urah (identifikacija plovila, zemljepisna širina, zemljepisna dolžina, smer in hitrost). Ta sporočila so opredeljena kot poročila o položaju.

6. Sporočila iz točke 5 se pošljejo elektronsko v formatu X.25 ali po katerem koli drugem zavarovanem protokolu. Ta sporočila se pošljejo v realnem času v skladu z obrazcem v tabeli II.

7. V primeru tehnične napake ali okvare na napravi za stalni satelitski nadzor, nameščeni na krovu ribiškega plovila, poveljnik tega plovila pravočasno pošlje nadzornemu centru države zastave in maroškemu centru za spremljanje in nadzor ribolova po telefaksu informacije iz točke 5. V teh okoliščinah je treba skupno poročilo o položaju pošiljati vsake štiri ure. To skupno poročilo o položaju bo vključevalo poročila o položajih, kot jih zabeleži poveljnik plovila vsaki dve uri v skladu s pogoji iz točke 5.

Nadzorni center države zastave ta sporočila nemudoma pošlje maroškemu FMC-ju. Pokvarjena oprema se mora popraviti ali zamenjati v roku največ 1 meseca. Ob prekoračitvi roka mora zadevno plovilo zapustiti maroška ribolovna območja ali pa se vrniti v enega od maroških pristanišč.

8. Nadzorni centri države zastave morajo gibanje svojih plovil v maroških vodah spremljati vsako uro. Če spremljanje ne poteka po predvidenih pogojih, se o tem nemudoma obvesti maroški center za spremljanje in nadzor ribolova in se uporabi postopek iz točke 7.

9. Če maroški center za spremljanje in nadzor ribolova ugotovi, da država zastave ne sporoča informacij iz točke 5, o tem nemudoma obvesti pristojne službe Evropske komisije.

10. Podatke o nadzoru, ki se pošljejo drugi pogodbenici v skladu s temi določbami, bodo maroški organi uporabljali izključno za nadzor in spremljanje ribiške flote Skupnosti, ki lovi na podlagi Sporazuma o ribolovu med ES in Marokom. Ti podatki se v nobenem primeru ne smejo sporočiti drugim strankam.

11. Sestavni deli programske opreme in material opreme za satelitski nadzor morajo biti zanesljivi in ne smejo omogočati ponarejanja položajev ter se ne smejo prilagajati ročno.

Sistem mora biti v celoti avtomatski in stalno delovati, ne glede na okoljske in podnebne okoliščine. Prepovedano je uničiti, poškodovati, onesposobiti ali posegati v sistem za satelitski nadzor.

Poveljniki plovil morajo zagotoviti, da:

- se podatki ne spreminjajo,

- da antena ali antene, povezane z opremo za satelitsko spremljanje, niso blokirane,

- ni prekinjeno električno napajanje opreme za satelitski nadzor,

- oprema za satelitski nadzor ni odstranjena.

12. Pogodbenici se na zahtevo dogovorita o izmenjavi informacij o opremi, ki se uporablja za satelitski nadzor, da bi lahko za namene teh določb preverili, ali je oprema popolnoma v skladu z zahtevami druge pogodbenice. Prvo tako srečanje mora biti organizirano pred začetkom veljavnosti Protokola.

13. Pogodbenici se o vsakem sporu glede razlage ali uporabe teh določb posvetujeta v skupnem odboru iz člena 10 Sporazuma.

14. Pogodbenici se dogovorita, da bosta po potrebi te določbe pregledali v okviru skupnega odbora iz člena 10 Sporazuma.

POGLAVJE VI – PRIJAVA ULOVA

1) Ladijski dnevnik

1. Poveljniki plovil morajo uporabljati ladijski dnevnik, posebej pripravljen za izvajanje ribolova v ribolovnem območju Maroka, in ta ladijski dnevnik posodabljati v skladu z določbami, povzetimi v pojasnjevalni opombi navedenega ladijskega dnevnika.

2. Poveljniki morajo izvod dnevnika poslati svojim pristojnim organom najpozneje 15 dni pred koncem tretjega meseca po mesecu, na katerega se nanaša. Ti organi izvode nemudoma pošljejo Delegaciji, ki zagotovi, da se pošljejo Oddelku pred koncem tretjega meseca po mesecu, na katerega se nanašajo.

3. Če lastniki plovil ne upoštevajo obveznosti iz odstavkov 1 in 2 zgoraj, to povzroči samodejno prekinitev dovoljenja za ribolov, dokler lastnik na izpolni svojih obveznosti.

2) Četrtletne prijave ulova

1. Delegacija obvesti Oddelek pred koncem tretjega meseca vsakega četrtletja o ulovljenih količinah v prejšnjem četrtletju za vsa plovila Skupnosti.

2. Podatki se sporočijo za vsak mesec in so razčlenjeni po vrsti ribolova, po vseh plovilih in vseh vrstah, navedenih v ladijskem dnevniku.

3. Ti podatki se pošljejo Oddelku tudi kot elektronski dokument, sestavljen v obliki, združljivi s programsko opremo, ki se uporablja na ministrstvu.

3) Zanesljivost podatkov

Informacije, ki jih vsebujejo dokumenti iz točk 1 in 2 zgoraj, morajo odražati dejansko stanje ribolova, da lahko tvorijo eno od podlag za spremljanje razvoja staležev.

POGLAVJE VII – VKRCAVANJE MAROšKIH MORNARJEV

1. Lastniki, katerih dovoljenja za ribolov so bila izdana na podlagi tega sporazuma, v času svoje prisotnosti v maroških vodah na krov sprejmejo maroške mornarje skladno z naslednjo razdelitvijo:

(a) Plovila z vlečnimi mrežami za pelagični ribolov

- Tonaža, manjša od 150 BT: prostovoljni sprejem maroških mornarjev na krov

- Tonaža, manjša od 5 000 BT: 6 mornarjev

- Tonaža, večja ali enaka 5 000 BT: 8 mornarjev.

Če pa plovila lovijo v maroškem ribolovnem območju manj kot en mesec na leto, so izvzeta iz obveznosti, da vzamejo maroške mornarje na krov.

Kadar se dovoljenja za ribolov teh plovil podaljšajo za obdobje več kot enega meseca na leto, morajo zadevni lastniki plovil za prvi mesec plačati pavšalni znesek iz točke 10 tega poglavja. Od prvega dne drugega meseca dovoljenja za ribolov pa morajo izpolnjevati svojo obveznost, da vzamejo na krov maroške mornarje.

(b) Plovila za mali priobalni ribolov na severu: prostovoljni sprejem maroških mornarjev na krov

(c) Plovila za mali priobalni ribolov na jugu: 2 mornarja

(d) Plovila za ribolov s potegalkami na severu: 2 mornarja

(e) Plovila za ribolov z vlečnimi mrežami in parangali za globoke vode: 8 mornarjev

(f) Plovila za ribolov tunov z ribiškimi palicami: 3 mornarji.

2. Lastniki plovil svobodno izbirajo mornarje, ki jih bodo vzeli na krov svojega plovila.

3. Pogodbe o zaposlitvi ribičev se sklenejo med lastniki ali njihovimi zastopniki in ribiči.

4. Lastnik plovila ali njegov zastopnik sporoči Oddelku imena maroških mornarjev, ki se vkrcajo na zadevno plovilo, in njihovo delovno mesto v posadki.

5. Za mornarje, ki se vkrcajo na plovila Skupnosti, se v celoti uporablja Deklaracija Mednarodne organizacije dela (ILO) o temeljnih načelih in pravicah iz dela. To zadeva zlasti svobodo združevanja in dejansko priznanje pravice do pogajanj za sklenitev kolektivnih pogodb ter odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in opravljanju poklica.

6. Pogodbe o zaposlitvi maroških mornarjev, od katerih podpisniki prejmejo po en izvod, se sklenejo med zastopnikom(-i) lastnikov plovil in mornarji in/ali njihovimi sindikati ali njihovimi predstavniki po posvetovanju s pristojnim organom Maroka. Te pogodbe mornarjem zagotavljajo stopnjo socialne varnosti, ki jim pripada, vključno z življenjskim zavarovanjem in zdravstvenim ter nezgodnim zavarovanjem.

7. Lastnik ali njegov zastopnik mora v dveh mesecih po izdaji dovoljenja izvod navedene pogodbe, ki jo pravilno žigosajo pristojni organi zadevne države članice, neposredno poslati Oddelku.

8. Plače maroških mornarjev plačujejo lastniki plovil. Te plače so pred izdajo dovoljenja določene sporazumno med lastniki plovil ali njihovimi zastopniki in zadevnimi maroškimi mornarji ali njihovi zastopniki. Plačilni pogoji za maroške mornarje ne smejo biti slabši od tistih, ki veljajo za maroške posadke, in morajo biti v skladu s standardi ILO ter v nobenem primeru pod temi standardi.

9. Če enega mornarja ali več mornarjev, zaposlenih na krovu, ob dogovorjenem času za izplutje plovila ni na dogovorjenem kraju, lahko ta začne predvideno ribolovno potovanje potem, ko je obvestil pristojne organe pristanišča vkrcanja o nezadostnem številu zahtevanih mornarjev in je posodobil svoj seznam posadke. Ti organi o tem obvestijo Oddelek.

Lastnik plovila mora sprejeti potrebne določbe za zagotovitev, da njegovo plovilo najpozneje med naslednjim ribolovnim potovanjem sprejme na krov zahtevano število mornarjev po tem sporazumu.

10. Če na krovu ni maroških mornarjev iz drugačnih razlogov, kot so navedeni v prejšnji točki, morajo zadevni lastniki plovil Skupnosti najpozneje v treh mesecih za vsak dan ribolovnega potovanja v maroškem ribolovnem območju plačati pavšalni znesek v višini 20 EUR na dan na mornarja.

Ta znesek se uporabi za usposabljanje maroških ribičev in se izplača na račun, ki je naveden v točki 5 poglavja 1.

11. Delegacija vsakih šest mesecev pošlje Oddelku seznam maroških mornarjev, vkrcanih na krov plovil Skupnosti, in sicer 1. januarja in 1. julija vsako leto, z navedbo registrske številke pomorščakov in plovil, na katerih je prišlo do vkrcanja.

12. Razen v primeru iz točke 9 večkratno neupoštevanje vkrcanja predvidenega števila maroških mornarjev plovil povzroči samodejno prekinitev dovoljenja za ribolov plovila, dokler lastniki plovil te obveznosti ne izpolnijo.

POGLAVJE VIII – NADZOR IN OPAZOVANJE RIBOLOVA

A- Opazovanje ribolova

1. Plovila z dovoljenjem za ribolov v maroških ribolovnih območjih na podlagi tega sporazuma vkrcajo na krov opazovalce, ki jih imenuje Maroko, pod pogoji, navedenimi v nadaljevanju.

1.1 25 % plovil z dovoljenjem, katerih tonaža presega 100 BT, sprejmejo opazovalce na krov na četrtletje;

1.2 Plovila za industrijski pelagični ribolov imajo stalno na krovu enega znanstvenega opazovalca med celotnim obdobjem njihove dejavnosti v maroških vodah;

1.3 Na drugih ribiških plovilih Skupnosti, katerih tonaža je manjša ali enaka 100 BT, bo opazovanje potekalo na največ 10 ribolovnih potovanjih na leto in na ribolovno kategorijo.

1.4 Oddelek sestavi seznam plovil, ki so določena, da na krov vzamejo opazovalca, in seznam imenovanih opazovalcev, ki se bodo vkrcali na krov. Ti seznami se pošljejo Delegaciji takoj, ko so sestavljeni.

1.5 Oddelek prek Delegacije sporoči zadevnim lastnikom plovil ime opazovalca, imenovanega za vkrcanje na njihovo plovilo, ob izdaji dovoljenja ali najpozneje 15 dni pred datumom predvidenega vkrcanja opazovalca.

2. Opazovalci so stalno navzoči na krovu plovil z vlečnimi mrežami za pelagični ribolov. Za druge ribolovne kategorije so opazovalci navzoči na krovu teh plovil eno ribolovno potovanje na plovilo.

3. O pogojih za vkrcanje opazovalcev na plovilo se sporazumno dogovorijo lastnik plovil ali njegov zastopnik in organi Maroka.

4. Opazovalci se vkrcajo na plovilo v pristanišču, ki ga izbere lastnik plovila na začetku prve plovbe v maroških ribolovnih vodah, potem ko je bil obveščen o izbranih plovilih.

5. V dveh tednih in deset dni pred vkrcanjem opazovalcev zadevni lastniki plovil objavijo datume in imena maroških pristanišč za vkrcanje opazovalcev na plovilo.

6. Če se opazovalec vkrca na krov v tujem pristanišču, njegove potne stroške krije lastnik plovila. Če plovilo z maroškim opazovalcem na krovu zapusti maroško ribolovno območje, se sprejmejo vsi ukrepi, da se opazovalcu čim prej zagotovi vrnitev v Maroko na stroške lastnika plovila.

7. V primeru nepotrebnega potovanja znanstvenega opazovalca, ker lastnik plovila ni izpolnjeval obveznosti, slednji krije potne stroške in dnevnice v višini, ki jo prejmejo nacionalni maroški uradniki enakega čina, za dneve nedejavnosti znanstvenega opazovalca. Prav tako v primeru zamude pri vkrcanju po krivdi lastnika slednji povrne znanstvenemu opazovalcu zgoraj opisane dnevnice.

Kakršne koli spremembe zakonodaje o dnevnicah se morajo Delegaciji sporočiti najpozneje dva meseca pred njihovo uporabo.

8. Če opazovalec ni navzoč na dogovorjenem kraju ob dogovorjenem času in v dvanajstih urah po dogovorjenem času, je lastnik plovila samodejno oproščen obveznosti vkrcanja opazovalca.

9. Opazovalci se obravnavajo kot častniki. Opravljajo naslednje naloge:

9.1 opazujejo ribolovne dejavnosti plovil;

9.2 preverjajo položaj plovil, vključenih v ribolovne dejavnosti;

9.3 opravljajo biološko vzorčenje v okviru znanstvenih programov;

9.4 zabeležijo uporabljeno ribolovno orodje;

9.5 preverjajo podatke o ulovu v maroških ribolovnih vodah, ki so zapisani v ladijskem dnevniku;

9.6 preverjajo delež prilova in ocenjujejo količino izločenih vrst tržnih rib, rakov in glavonožcev;

9.7 enkrat tedensko radijsko sporočijo podatke o ribolovu, vključno s količino ulova in prilova na krovu.

10. Poveljniki storijo vse, kar je v njihovi moči, da zagotovijo fizično varnost in dobro počutje opazovalcev med izvajanjem njihovih nalog.

11. Opazovalci imajo na voljo vso opremo, potrebno za opravljanje njihovih nalog. Poveljnik jim omogoči dostop do sredstev komuniciranja, potrebnih za opravljanje njihovih nalog, dokumentacije, neposredno povezane z ribolovnimi dejavnostmi plovila, vključno z ladijskim dnevnikom in navigacijskim dnevnikom, in do tistih delov plovila, ki so potrebni za izvajanje njihovih nalog.

12. Opazovalci med bivanjem na krovu:

12.1 storijo vse potrebno, da zagotovijo, da njihovo vkrcanje in navzočnost na krovu plovila ne ovirata in ne motita ribolovnih dejavnosti,

12.2 spoštujejo premoženje in opremo na krovu ter zaupnost vseh dokumentov, ki pripadajo navedenemu plovilu.

13. Ob koncu obdobja opazovanja in pred izkrcanjem opazovalci sestavijo poročilo o dejavnostih, ki ga pošljejo pristojnim organom Maroka, en izvod pa tudi Delegaciji Evropske komisije. Podpišejo ga v navzočnosti poveljnika plovila, ki lahko poročilu pripiše vse ugotovitve ali zahteva pripis vseh ugotovitev, ki se mu zdijo pomembne, nato pa se podpiše še sam. Izvod poročila se poveljniku plovila izroči, ko se znanstveni opazovalec izkrca.

14. Lastniki plovil krijejo stroške nastanitve opazovalcev pod enakimi pogoji kot za častnike na plovilu, ob upoštevanju možnosti plovila.

15. Plačo in socialne prispevke za opazovalca krijejo pristojni organi Maroka.

16. Da se Maroku povrnejo stroški, ki nastanejo zaradi prisotnosti znanstvenih opazovalcev na krovu plovil, so poleg pristojbine, ki jo morajo plačati lastniki plovil, predvidene dajatve, imenovane „stroški znanstvenih opazovalcev“, ki se izračunajo na podlagi 3,5 EUR/BT/četrtletje na plovilo, ki lovi v ribolovnem območju Maroka.

Ti stroški se poravnajo ob četrtletnih plačilih v skladu z določbami, navedenimi v točki 5 poglavja I Priloge.

17. Neupoštevanje obveznosti iz točke 4 zgoraj povzroči samodejno prekinitev dovoljenja za ribolov, dokler lastnik ne izpolni teh obveznosti.

B - SISTEM ZA SKUPNO SPREMLJANJE RIBOLOVA

Pogodbenici vzpostavita sistem za skupno spremljanje in opazovanje nadzorov nad iztovarjanjem na kopnem, da bi izboljšali učinkovitost nadzora in zagotovili upoštevanje določb tega sporazuma.

V ta namen pristojni organi vsake pogodbenice imenujejo svojega zastopnika in drugi pogodbenici sporočijo njegovo ime, da prisostvuje pri nadzoru iztovarjanja ter opazuje, kako to poteka.

Zastopnik maroškega organa je kot opazovalec navzoč pri inšpekcijskih pregledih iztovarjanja plovil, ki so lovila v maroškem ribolovnem območju, te preglede pa izvajajo nacionalne nadzorne službe držav članic.

Nacionalne nadzorne uradnike spremlja pri njihovih obiskih v pristaniščih, na krovu plovil, na pomolu, na trgih prve prodaje, v prodajalnah trgovcev z ribami na veliko, hladilnicah in drugih krajih, povezanih z iztovarjanjem in skladiščenjem rib pred prvo prodajo, ter ima dostop do dokumentov, ki so predmet teh inšpekcijskih pregledov.

Zastopnik maroškega organa sestavi in predloži poročilo o pregledu(-ih), pri katerem(-ih) je bil navzoč.

Oddelek bo povabil Delegacijo 10 dni vnaprej, da je navzoča pri načrtovanih inšpekcijskih pregledih v pristaniščih iztovarjanja.

Na zahtevo Evropske komisije so lahko ribiški inšpektorji Skupnosti kot opazovalci navzoči pri inšpekcijskih pregledih, ki jih maroški organi izvajajo v zvezi z dejavnostmi iztovarjanja plovil Skupnosti v maroških pristaniščih.

Pravila za praktično izvajanje teh dejavnosti se sporazumno določijo med pristojnimi organi obeh pogodbenic.

POGLAVJE IX – NADZOR

1. Evropska komisija mora imeti posodobljen seznam plovil z dovoljenji za ribolov, izdanimi na podlagi tega protokola. Ta seznam se pošlje maroškim organom, odgovornim za nadzor ribolova, takoj ko je sestavljen in vsakič, ko se posodobi.

2. Tehnični obiski

2.1 Enkrat na leto in po spremembah tonaže ali spremembah ribolovne kategorije, ki povzroči uporabo drugačnih vrst ribolovnih orodij, se morajo plovila Skupnosti, navedena v točki 1 zgoraj, javiti v maroškem pristanišču, da opravijo inšpekcijske preglede, ki jih določajo veljavni predpisi. Ti inšpekcijski pregledi se morajo obvezno opraviti 48 ur po prihodu plovila v pristanišče.

2.2 Po uspešno opravljenem obisku se poveljniku plovila izda potrdilo z enako dolžino veljavnosti, kot ga ima dovoljenje, in se dejansko podaljša za plovila, ki v tem letu podaljšajo svoje dovoljenje. Vendar pa veljavnost ne sme biti daljša od enega leta. To potrdilo je treba imeti vedno na krovu.

2.3 Namen tehničnega obiska je nadzirati skladnost tehničnih značilnosti in orodja na krovu ter preveriti, ali so izpolnjene določbe o maroški posadki.

2.4 Stroške, povezane z obiski, krijejo lastniki plovil, določijo pa se na podlagi lestvice, ki jo določajo maroški predpisi. Ne smejo biti višji od zneskov, ki jih druga plovila običajno plačajo za enake storitve.

2.5 Neupoštevanje določb iz odstavkov 2.1 in 2.2 zgoraj povzroči samodejno prekinitev dovoljenja za ribolov, dokler lastnik plovila ne izpolni teh obveznosti.

3. Vstopanje v ribolovno območje in zapuščanje ribolovnega območja:

3.1 Plovila Skupnosti obvestijo Oddelek o vstopu v maroška ribolovna območja ali njihovi zapustitvi najmanj štiri ure pred načrtovanim dejanjem.

3.2 Ko plovila obveščajo o zapuščanju območja, javijo tudi svoj položaj in količino ulova na krovu ter navedejo ulovljene vrste. Zaželeno je, da se ti podatki pošljejo po telefaksu ali, če gre za plovila brez telefaksa, po radiu, katerih številke so navedene v dodatku 8.

3.3 Plovila, ki lovijo ribe, ne da bi o tem obvestila Oddelek, se obravnavajo kot plovila brez dovoljenja.

3.4 Plovilom se ob izdaji dovoljenja za ribolov sporoči tudi številka telefaksa, telefonska številka in elektronski poštni naslov.

4. Nadzorni postopki

4.1 Poveljniki plovil Skupnosti, ki opravljajo ribolovne dejavnosti v maroških ribolovnih vodah, dovolijo in omogočijo vkrcanje in opravljanje nalog maroškim uradnikom, odgovornim za inšpekcijske preglede in nadzor ribolovnih dejavnosti.

4.2. Ti uradniki se na krovu ne zadržujejo dlje, kot je potrebno, da opravijo svoje naloge.

4.3. Takoj po opravljenem inšpekcijskem pregledu se poveljniku plovila izda potrdilo.

5. Prisilni privez

5.1 Oddelek najpozneje v 48 urah obvesti Evropsko komisijo o vseh prisilnih privezih in kaznih, ki so bile naložene plovilom Skupnosti v maroških ribolovnih vodah.

5.2 Evropska komisija hkrati prejme kratko poročilo o okoliščinah in razlogih za prisilni privez.

6. Izjava o prisilnem privezu

6.1 Ko pristojni nadzorni organi Maroka pripravijo izjavo, jo poveljnik plovila podpiše.

6.2 Ta podpis ne posega v pravice poveljnika ali njegovo obrambo, s katero se lahko zagovarja pred domnevno kršitvijo.

6.3 Poveljnik plovilo odpelje v pristanišče, ki ga določijo maroški nadzorni organi. Plovilo, ki krši veljavno maroško zakonodajo o morskem ribolovu, se pridrži v pristanišču, dokler niso izpolnjene običajne upravne formalnosti prisilnega priveza.

7. Reševanje kršitev

7.1. Pred uvedbo sodnega postopka se domnevna kršitev poskuša razrešiti po postopku poravnave. Ta postopek se zaključi najpozneje (tri delovne dni) po prisilnem privezu.

7.2. V primeru sporazumne rešitve spora se višina denarne kazni določi v skladu z maroško zakonodajo na področju ribolova.

7.3. Če spora ni možno razrešiti sporazumno in se ga predloži pristojnemu sodnemu organu, lastnik plovila plača na bančni račun, ki ga določijo pristojni organi Maroka, bančno varščino, v kateri so všteti stroški prisilnega priveza ter denarne kazni in nadomestila, naloženi odgovornim za kršitev.

7.4. Bančna varščina je nevračljiva do zaključka sodnega postopka. Sprosti se takoj, ko se sodni postopek konča brez obsodbe. Podobno je v primeru, če obsodba nalaga denarno kazen, ki je nižja od bančne varščine, ko pristojni organi Maroka sprostijo preostanek zneska.

7.5. Plovilo lahko zapusti pristanišče:

- ko so obveznosti, naložene na podlagi poravnave, izpolnjene ali

- ko je bančna varščina iz točke 7.3 zgoraj položena in jo pristojni organi Maroka prejmejo pred zaključkom sodnega postopka.

8. Pretovarjanja

8.1 Vse dejavnosti pretovarjanja ulova na morju so v ribolovnem območju Maroka prepovedane. Vendar pa plovila Skupnosti z vlečnimi mrežami za pelagični ribolov, ki želijo pretovoriti ulov v maroških vodah, to storijo v maroškem pristanišču ali drugem kraju, ki ga določijo pristojni maroški organi, in to po pridobitvi dovoljenja Oddelka. To pretovarjanje poteka pod nadzorom opazovalca ali zastopnika Delegacije za morski ribolov in nadzornih organov. Vsaka kršitev te določbe se kaznuje v skladu z veljavno maroško zakonodajo.

8.2. Lastniki teh plovil morajo Oddelku najmanj 24 ur pred pretovarjanjem sporočiti naslednje informacije:

- imena ribiških plovil, iz katerih bo potekalo pretovarjanje,

- ime tovornega plovila, njegovo zastavo, njegovo registrsko številko in njegov klicni znak,

- tonažo glede na vrste, ki se bodo pretovorile,

- namembni kraj ulova,

- datum in dan pretovarjanja.

Maroška stran si pridržuje pravico, da zavrne pretovarjanje, če tovorno plovilo opravlja nezakoniti, neprijavljeni ali zakonsko neurejeni ribolov znotraj ali zunaj morskih območij, ki so v pristojnosti Maroka.

8.3. Pretovarjanje se šteje za izstop iz maroškega ribolovnega območja. Plovila morajo zato Oddelku predložiti poročila o ulovu in navesti, ali nameravajo z ribolovom nadaljevati ali zapuščajo maroško ribolovno območje.

Poveljniki plovil Skupnosti z vlečnimi mrežami za pelagični ribolov, vključeni v postopke iztovarjanja ali pretovarjanja v maroškem pristanišču, dovolijo in omogočijo maroškim inšpektorjem pregled teh postopkov. Takoj po opravljenem inšpekcijskem pregledu se poveljniku plovila izda potrdilo.

POGLAVJE X: IZTOVARJANJE ULOVA

Pogodbenici, ki se zavedata pomena boljšega povezovanja za skupni razvoj njunih ribiških sektorjev, sta se dogovorili, da bosta sprejeli naslednje določbe o iztovarjanju dela ulova, ki ga plovila Skupnosti opravijo v maroških vodah, v maroških pristaniščih.

Obvezno iztovarjanje bo potekalo po razdelitvi, navedeni v tehničnih specifikacijah, priloženih Sporazumu.

Finančne spodbude:

1. Iztovarjanje:

Plovila Skupnosti za ribolov tunov, ki svoj ulov prostovoljno iztovorijo v maroškem pristanišču, so upravičena do znižanja pristojbine v višini 2,5 EUR na ulovljeno tono v maroških vodah na znesek, naveden v obrazcu o ribolovu št. 5.

Dodatno znižanje v višini 2,5 EUR se dodeli v primeru prodaje ribiških proizvodov na ribjih tržnicah.

Ta mehanizem se bo uporabil za vsa plovila Skupnosti do največ 50 % končnega obračuna ulova (kot je opredeljen v poglavju II Priloge) od prvega leta tega protokola naprej.

Plovila Skupnosti za pelagični ribolov, ki v maroškem pristanišču prostovoljno iztovorijo več kot 25 % obveznega ulova, določenega v obrazcu o ribolovu št. 6, so upravičena do 10-odstotnega znižanja pristojbine na vsako tono, ki jo prostovoljno iztovorijo.

2. Podrobna pravila za uporabo:

Pri postopkih iztovarjanja ribja tržnica sestavi poročilo o tehtanju, ki je podlaga za sledljivost proizvodov.

Pri prodaji proizvodov na ribji tržnici se sestavi potrdilo o „obračunu prodaje in odtegljajev“.

Izvodi poročil o tehtanju ter obračunov prodaje in odtegljajev se pošljejo delegaciji za morski ribolov pristanišča iztovarjanja. Zadevni lastniki plovil so obveščeni o zneskih, ki se jim bodo povrnili, ko jih potrdi Oddelek. Ti zneski se odbijejo od pristojbin, ki jih morajo plačati za naslednje vloge za dovoljenja.

3. Ocena:

Višina finančnih spodbud se bo uskladila v skupnem odboru glede na družbeno-gospodarski vpliv, ki ga ima iztovarjanje, opravljeno v zadevnem letu.

DODATKI

4. Obrazec vloge za dovoljenje

5. Obrazci o ribolovu

6. Pošiljanje sporočil sistema za spremljanje plovil (VMS) Maroku, Poročilo o položaju

7. Meje maroških ribolovnih območij, Koordinate ribolovnih območij

8. Podatki o maroškem CSN

9. Ladijski dnevnik

10. Obrazec za prijavo ulova. Vzorec za uskladitev.

11. Značilnosti radijske postaje Maroka

Dodatek 1

SPORAZUM O RIBOLOVU MAROKO – EVROPSKA SKUPNOST

VLOGA ZA RIBOLOVNO DOVOLJENJE

I - VLAGATELJ

1. Ime lastnika plovila:

2. Ime združenja lastnika plovila ali zastopnika:

3. Naslov združenja lastnika plovila ali zastopnika:

4. Telefon: Telefaks: Teleks:

5. Ime poveljnika: Državljanstvo:

II – PLOVILO IN NJEGOVA IDENTIFIKACIJA

1. Ime plovila:

2. Država zastave:

3. Zunanja registrska številka:

4. Matično pristanišče:

5. Leto in kraj izgradnje:

6. Radijski klicni znak: Radijska klicna frekvenca:

7. Material trupa: Jeklo ( Les ( Poliester ( Drugo (

III – TEHNIČNE ZNAČILNOSTI PLOVILA IN OPREMA

1. Skupna dolžina: Širina:

2. Tonaža (izražena v BT):

3. Konjska moč glavnega motorja: Znamka: Vrsta:

4. Vrsta plovila: Ribolovna kategorija:

5. Ribolovno orodje:

6. Skupno število članov posadke:

7. Način shranjevanja na krovu: Sveže ( Hlajenje ( Mešano ( Zamrzovanje (

8. Zmogljivost zamrzovanja v tonah/24 ur:

9. Zmogljivost skladišč: Število:

V , dne

Podpis vlagatelja

Dodatek 2

Obrazec o ribolovu št. 1

Mali priobalni ribolov na severu: pelagični

Število dovoljenih plovil | 20 |

Dovoljeno orodje | Potegalka Največje dovoljene dimenzije, ki ustrezajo prevladujočim pogojem v območju: 500 m x 90 m. Prepoved ribolova z lamparami. |

Vrsta plovila | < 100 BT |

Pristojbina | 67 EUR/BT/četrtletje |

Geografska omejitev | Severno od 34° 18’ 00’’ Več kot 2 milji od obale |

Ciljna vrsta | Sardele, sardoni in druge majhne pelagične vrste |

Obveznost iztovarjanja | Prvo leto: 25 %; drugo leto: 30 %; tretje leto: 40 %; četrto leto: 50% |

Biološka obnovitev | Dva meseca: februar in marec |

Pripombe |

Pogoji ribolova za vsako kategorijo bodo sporazumno opredeljeni vsako leto pred izdajo dovoljenj.

Obrazec o ribolovu št. 2

Mali priobalni ribolov na severu

Število dovoljenih plovil | 30 |

Dovoljeno orodje | Pridneni parangal Kat. (a) Največje dovoljeno število trnkov na parangal: 2000. Kat. (b) Največje dovoljeno število trnkov na parangal bo naknadno določil skupni odbor v skladu z znanstvenim mnenjem in maroškimi predpisi. |

Vrsta plovila | (a) < 40 BT: 27 dovoljenj (b) > 40 BT in < 150 BT: 3 dovoljenja |

Pristojbina | 60 EUR/BT/četrtletje |

Geografska omejitev | Severno od 34° 18’ S Več kot 6 morskih milj od obale |

Ciljna vrsta | Morski meči, špari in druge pridnene vrste |

Obveznost iztovarjanja | Prostovoljno iztovarjanje |

Biološka obnovitev | Od 15. marca do 15. maja |

Prilov | 0 % mečaric in morskih psov v površinskih vodah |

Pogoji ribolova za vsako kategorijo bodo sporazumno opredeljeni vsako leto pred izdajo dovoljenj.

Obrazec o ribolovu št. 3

Mali priobalni ribolov na jugu

Število dovoljenih plovil | 20 |

Dovoljeno orodje | Vrvice, palice in vrše z največ dvema orodjema na plovilo. Prepovedana je uporaba parangalov, trislojnih mrež, pritrjenih zabodnih mrež, visečih zabodnih mrež, panul in mrež za grbe. |

Vrsta plovila | < 80 BT |

Pristojbina | 60 EUR/BT/četrtletje |

Geografska omejitev | Južno od 30° 40’ S Več kot 3 morske milje od obale |

Ciljna vrsta | Grbe in špari |

Obveznost iztovarjanja | Prostovoljno iztovarjanje |

Biološka obnovitev | – |

Dovoljena mreža | Mreža 8 mm za lov vab, več kot 2 morski milji od obale. |

Prilov | 0 % glavonožcev in rakov, razen 10 % rakovic; ribolov, usmerjen na rakovico, je prepovedan. 10 % drugih pridnenih vrst. |

Pogoji ribolova za vsako kategorijo bodo sporazumno opredeljeni vsako leto pred izdajo dovoljenj.

Obrazec o ribolovu št. 4

Pridneni ribolov

Število dovoljenih plovil | 22 plovil z največ 11 plovili za ribolov z vlečnimi mrežami na leto. |

Dovoljeno orodje | - Za parangalke: pridneni parangal, pritrjena zabodna mreža iz več vlaken za globine. - Za plovila za ribolov z vlečnimi mrežami: pridnena vlečna mreža |

Vrsta plovila | Povprečna velikost 275 BT, ki lovi v globini več kot 200 m, za plovila za ribolov z vlečnimi mrežami. |

Pristojbina | 53 EUR/BT/četrtletje |

Geografska omejitev | Južno od 29° S V globini, večji od: izobate 200 m za plovila za ribolov z vlečnimi mrežami (in več kot 12 morskih milj od obale za parangalke) |

Ciljna vrsta | Senegalski oslič, mečak, lica, bela palamida |

Obveznost iztovarjanja | 50 % ulova, opravljenega v Maroku |

Biološka obnovitev | Velja samo za plovila za ribolov vlečnimi mrežami Obdobje biološke obnovitve je enako obdobju, določenemu za glavonožce. |

Dovoljena mreža | - Ribolov z vlečnimi mrežami: mreža najmanj 70 mm. Uporaba dvojne vreče je prepovedana. Uporaba debelejše vrvi, iz katere je spletena vreča, je prepovedana. Največje dovoljeno število trnkov na parangal bo naknadno določil skupni odbor v skladu z znanstvenim mnenjem in maroškimi predpisi. |

Prilov | 0 % glavonožcev in rakov, razen rakovic (5 %) |

Pogoji ribolova za vsako kategorijo bodo sporazumno opredeljeni vsako leto pred izdajo dovoljenj.

Obrazec o ribolovu št. 5

Ribolov tunov

Število dovoljenih plovil | 27 |

Dovoljeno orodje | Palica in panula Potegalka za lov živih vab |

Geografska omejitev | Več kot 3 milje od obale Lov vab več kot 2 milji od obale Celotno atlantsko območje Maroka, razen zaščitenega območja, vzhodno od črte, ki združuje točki 33° 30’ S/7° 35’ zahodne g. d. in 35°48’ S/6° 20’ zahodne g. d.. |

Ciljna vrsta | Tuni |

Obveznost iztovarjanja | En del v Maroku po mednarodni tržni ceni. |

Biološka obnovitev | Brez |

Dovoljena mreža | Lov vab s potegalko 8 mm. |

Pristojbine | 25 EUR na ulovljeno tono |

Predplačilo | Ob vlogi za letna dovoljenja se plača pavšalno predplačilo v višini 5000 EUR. |

Pripombe |

Pogoji ribolova za vsako kategorijo bodo sporazumno opredeljeni vsako leto pred izdajo dovoljenj.

Obrazec o ribolovu št. 6

Industrijski pelagični ribolov

Dovoljeno orodje | Pelagično ali polpelagično |

Dodeljena kvota | 60 000 ton na leto, največ 10 000 ton na mesec |

Vrsta plovila | Industrijsko plovilo s pelagičnimi vlečnimi mrežami |

Število dovoljenih plovil | Največ: - 5–6 plovil[3] z več kot 3 000 BT/plovilo - 2–3 plovila med 150–3 000 BT/plovilo - 10 plovil s tonažo manjšo od 150 BT/plovilo |

Skupna tonaža dovoljenih plovil | Največ: |

Geografska omejitev | Južno od 29° S, več kot 15 morskih milj od obale, izračunanih od najnižje vodne črte. |

Ciljne vrste | Sardele, velika sardela, skuše, šuri in sardoni. |

Obveznost iztovarjanja | Vsaka ladja bo morala v Maroku iztovoriti 25 % ulova. |

Biološka obnovitev | Ribiška plovila z dovoljenjem morajo upoštevati vsako biološko obnovitev, ki jo ministrstvo uvede na ribolovnem območju, in tam prenehati z vsemi ribolovnimi dejavnostmi. Maroška uprava bo Komisijo predhodno obvestila o tej odločitvi ter navedla obdobje ali obdobja ustavitve ribolova in zadevna območja. |

Dovoljena mreža | Najmanjša velikost popolnoma raztegnjenega mrežnega očesca pelagične ali polpelagične vlečne mreže je 40 mm. Vrečo pelagične ali polpelagične vlečne mreže je mogoče okrepiti z mrežnim materialom z najmanjšo velikostjo popolnoma raztegnjenega mrežnega očesca 400 mm in s stremeni, ki so drug od drugega oddaljeni najmanj en meter in pol (1,5 m), razen stremena na zadnji strani vlečne mreže, ki ne sme biti nameščeno manj kot 2 m od okna vreče. Okrepitev ali uporaba dvojne vreče za vsako drugo napravo je prepovedana, vlečne mreže pa se ne sme v nobenem primeru uporabljati za druge vrste, kot so dovoljene majhne pelagične vrste. |

Prilov | Največ: 3,5 % drugih vrst. Ulov glavonožcev, rakov ter drugih pridnenih in bentoških vrst je strogo prepovedan. |

Industrijska predelava | Industrijska predelava ulova v ribjo moko in/ali olje je strogo prepovedana. Vseeno se lahko v ribjo moko ali olje predelajo poškodovane ali uničene ribe ter odpadki, ki so posledica ravnanja z ulovom, vendar se ne sme prekoračiti zgornje meje 5 % celotnega dovoljenega ulova. |

Pripombe | Plovila so razvrščena v tri kategorije: Kategorija 1: bruto tonaža manjša od ali enaka 3 000 BT, zgornja meja 12 500 T/leto/plovilo; Kategorija 2: bruto tonaža večja od 3 000 BT in manjša od ali enaka 5 000 BT, zgornja meja 17 500 T/leto/plovilo; Kategorija 3: bruto tonaža večja od 5 000 BT, zgornja meja 25 000 T/leto/plovilo. |

Število ladij/pristojbine | Največje število ladij z dovoljenjem za hkratni ribolov: 18. Pristojbine za opremo v eurih na tono dovoljenega ulova: 20 EUR/tono. Pristojbine lastnika plovila v eurih na tono ulova, ki presega odobritev: 50 EUR/tono. |

Pogoji ribolova za vsako kategorijo bodo sporazumno opredeljeni vsako leto pred izdajo dovoljenj.

Dodatek 3

POŠILJANJE SPOROČIL SISTEMA ZA SPREMLJANJE PLOVIL (VMS) MAROKU

POROČILO O POLOŽAJU

Podatek | Oznaka | Obvezno/neobvezno | Pripombe |

Začetek zapisa | SR | O | Podatek o sistemu – označuje začetek zapisa |

Naslovnik | AD | O | Podatek o sporočilu – prejemnica. Tričrkovna oznaka države ISO. |

Od | FR | O | Podatek o sporočilu – pošiljateljica. Tričrkovna oznaka države ISO. |

Država zastave | FS | F |

Vrsta sporočila | TM | O | Podatek o sporočilu – vrsta sporočila „POS“ |

Radijski klicni znak | RC | O | Podatek o plovilu – mednarodni radijski klicni znak plovila |

Notranja referenčna številka pogodbenice | IR | F | Podatek o plovilu – enotna številka pogodbenice (tričrkovna oznaka države zastave ISO, ki ji sledi številka) |

Zunanja registrska številka | XR | O | Podatek o plovilu – številka na boku plovila |

Zemljepisna širina | LA | O | Podatek o položaju – položaj plovila v stopinjah in minutah S/J SSMM) (WGS-84) |

Zemljepisna dolžina | LO | O | Podatek o položaju – položaj plovila v stopinjah in minutah V/Z SSSMM) (WGS-84) |

Smer | CO | O | Smer ladje glede na 360° |

Hitrost | SP | O | Hitrost plovila v deseticah vozlov |

Datum | DA | O | Podatek o položaju – datum zabeleženja položaja UTC (LLLLMMDD) |

Čas | TI | O | Podatek o položaju – čas zabeleženja položaja UTC (UUMM) |

Konec zapisa | ER | O | Podatek o sistemu – označuje konec zapisa |

Nabor znakov: ISO 8859.1

Prenos podatkov je strukturiran na naslednji način:

- dvojna poševnica (//) in oznaka polja označujeta začetek prenosa,

- enojna poševnica (/) ločuje oznako polja in podatek.

Neobvezne podatke je treba vstaviti med začetek in konec zapisa.

Dodatek 4

MEJE MAROŠKIH RIBOLOVNIH OBMOČIJ

KOORDINATE RIBOLOVNIH OBMOČIJ

Obrazec o ribolovu | Kategorija | Ribolovno območje (zemljepisna širina) | Razdalja od obale |

1 | Mali priobalni ribolov na severu: pelagični | 34° 18’ 00” S – 35° 48’ 00” S | Več kot 2 milji od obale |

2 | Mali priobalni ribolov na severu: parangali | 34° 18’ 00” S – 35° 48’ 00” S | Več kot 6 milj od obale |

3 | Mali priobalni ribolov na jugu | Južno od 30° 40’ 00” | Več kot 3 milje od obale |

4 | Pridneni ribolov | Južno od 29° 00’ 00” | Parangalke: Več kot 12 milj od obale |

Plovila za ribolov z vlečnimi mrežami: v globini, večji od izobate 200 m |

5 | Ribolov tunov | Celotni Atlantik, razen območja, razmejenega z: 35° 48’ S; 6° 20’ Z/33° 30’ S; 7° 35’ Z | Več kot 3 milje od obale in več kot 2 milji od obale za vabe |

6 | Industrijski pelagični ribolov | Južno od 29° 00’ 00” S | Več kot 15 milj od obale |

Dodatek 5

PODATKI O MAROŠKEM CENTRU ZA SPREMLJANJE IN NADZOR RIBOLOVA (CSN)

Ime ustanove: CSN (Center za spremljanje in nadzor ribolova)

Tel. VMS: + 212 37 68 81 46

Faks VMS: + 212 37 68 81 34

E-pošta VMS: alaouihamd@mpm.gov.ma; fouima@mpm.gov.ma

Tel. DSPCM:

Faks DSPCM:

Naslov X25 = X25 se ne uporablja

Prijava vstopov/izstopov: Prek radijske postaje (dodatek 8)

[pic][pic][pic]

Dodatek 8

Značilnosti radijske postaje

Oddelka za morski ribolov

MMSI: | 242 069 000 |

Klicni znak | CNA 39 37 |

Kraj: | Rabat |

Frekvenca: | 1,6 do 30 mhz |

Razred oddajanja: | SSB-AIA-J2B |

Moč oddajanja: | 800 W |

Delovne frekvence

Pasovi | Kanali | Oddajanje | Sprejem |

Pas 8 | 831 | 8285 Khz | 8809 Khz |

Pas 12 | 1206 | 12245 Khz | 13092 Khz |

Pas 16 | 1612 | 16393 Khz | 17275 Khz |

Delovni čas postaje

Obdobje | Delovni čas |

Delavnik | od 8.30 do 16.30 |

Sobota, nedelja in prazniki | od 9.30 do 14.00 |

VHF: | Kanal 16 | Kanal 70 ASN |

Radio Telex: |

Tip: | DP-5 |

Razred oddajanja: | ARQ-FEC |

Številka: | 31 356 |

Telefaks: |

Številke | 212 37 68 82 13/45 |

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ

1. NASLOV PREDLOGA:

Predlog Uredbe Sveta o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko za obdobje štirih let od začetka veljavnosti Sporazuma.

2. OKVIR ABM/ABB (upravljanje/oblikovanje proračuna na podlagi dejavnosti)

11. Ribolov

1103. Mednarodni sporazumi o ribolovu

3. PRORAČUNSKE POSTAVKE

3.1 Proračunske postavke:

110301: „Mednarodni sporazumi o ribolovu“

11010404: „Mednarodni sporazumi o ribolovu, upravni odhodki“.

3.2 Trajanje ukrepa in finančni vpliv:

Sporazum o partnerstvu je sklenjen za obdobje štirih let. Sporazum je mogoče podaljšati za enako obdobje, razen v primeru odpovedi ene od pogodbenic.

Protokol določa finančni prispevek, kategorije in pogoje ribolovnih dejavnosti za plovila Skupnosti v maroških ribolovnih območjih. Trajanje protokola je določeno za štiri leta od začetka njegove veljavnosti.

3.3 Značilnosti proračuna ( po potrebi se dodajo postavke ):

Proračunska postavka | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav kandidatk | Razdelek v finančni perspektivi |

11.0301 | obvezni | dif.[4] | NE | NE | NE | ŠT. 4 |

11.010404 | obvezni | nedif.[5] | NE | NE | NE | ŠT. 4 |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1 Finančna sredstva

4.1.1 Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek št. | Leto št.[6] | n +1 | n +2 | n +3 | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja[7] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1 | a | Min. Maks.[8] | 36,100 72,200 | 36,100 72,200 | 36,100 72,200 | 36,100 72,200 | 144,400 288,800 |

Odobritve plačil (OP) | b | Min. Maks.8 | 36,100 72,200 | 36,100 72,200 | 36,100 72,200 | 36,100 72,200 | 144,400 288,800 |

Upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek[9] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4 | c | 0,165 | 0,165 | 0,165 | 0,235 | 0,730 |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | Min. Maks. | 36,265 72,365 | 36,265 72,365 | 36,265 72,365 | 36,335 72,435 | 145,130 289,530 |

Odobritve plačil | b+c | Min. Maks. | 36,265 72,365 | 36,265 72,365 | 36,265 72,365 | 36,335 72,435 | 145,130 289,530 |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5 | d | 0,108 | 0,108 | 0,108 | 0,108 | 0,432 |

Upravni stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6 | e | 0,0115 | 0,0115 | 0,0115 | 0,0115 | 0,046 |

Ocenjeni stroški financiranja ukrepa skupaj

OPO SKUPAJ, vključno s stroški za človeške vire | a+c+d+e | Min. Maks. | 36,3845 72,4845 | 36,3845 72,4845 | 36,3845 72,4845 | 36,4545 72,5545 | 145,608 290,008 |

OP SKUPAJ, vključno s stroški za človeške vire | b+c+d+e | Min. Maks. | 36,3845 72,4845 | 36,3845 72,4845 | 36,3845 72,4845 | 36,4545 72,5545 | 145,608 290,008 |

Podrobnosti o sofinanciranju

Če predlog predvideva sofinanciranje s strani držav članic ali drugih organov (navedite katerih), je v spodnji tabeli treba navesti oceno ravni sofinanciranja (lahko se dodajo vrstice, če bo v sofinanciranju sodelovalo več organov):

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Organ, ki sofinancira ukrep | Leto n | n + 1 | n +2 | n +3 | Skupaj |

…………………….. | F |

OPO, vključno s sofinanciranjem, SKUPAJ | a+c+d+e+f |

4.1.2 Skladnost s finančnim programiranjem

X Predlog je skladen z obstoječim finančnim programiranjem.

( Predlog bo pomenil programiranje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[10] (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembe finančne perspektive).

4.1.3 Finančni vpliv na prihodke

X Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

( Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

Opomba: vse podrobnosti in pripombe glede metode izračuna učinka na prihodke je treba navesti v posebni prilogi.

v milijonih EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Pred ukrepom [Leto n-1] | Stanje po ukrepu |

Proračunska postavka | Prihodki | [Leto n] | [n+1] | [n+2] | [n+3] |

(a) Prihodki, izraženi absolutno |

(b) Sprememba v prihodkih | ( |

(Opisati vsako zadevno proračunsko postavko prihodkov in dodati ustrezno število vrstic v tabelo, če je učinek na več proračunskih postavk.)

4.2. FTE za človeške vire (vključno z uradniki, začasnim in zunanjim osebjem) – glej podrobnosti pod točko 8.2.1.

Letne potrebe | Leto n | n + 1 | n +2 | n +3 |

Število potrebnih človeških virov skupaj | 2,0 | 2,0 | 2,0 | 2,0 |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

Podrobnosti v zvezi z ozadjem predloga je treba navesti v obrazložitvenem memorandumu. Ta razdelek zakonodajnega finančnega izkaza mora vsebovati naslednje dodatne informacije:

5.1 Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno izpolniti

Glavni cilj novega Sporazuma o partnerstvu je okrepiti sodelovanje med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko, da se vzpostavi partnerski okvir za razvoj trajnostne ribiške politike in razumno izkoriščanje ribolovnih virov v maroških ribolovnih območjih.

Flota Skupnosti je uživala koristi sporazumov o ribolovu z Marokom od leta 1988, ki so bili obnovljeni leta 1992 in leta 1995. Zadnji sporazum o ribolovu se je iztekel leta 1999 in je bil v tistem času najpomembnejši sporazum o ribolovu, podpisan med Skupnostjo in tretjo državo. Zajemal je več ribolovnih kategorij in nudil možnosti ribolova za 629 (leta 1995) in 516 (leta 1999) plovil Skupnosti. Finančni prispevek je znašal 500 milijonov EUR za čas trajanja sporazuma. Vendar po tem sporazumu ni bilo mogoče doseči nobenega kompromisa za nadaljevanje tega sporazuma oktobra leta 2000.

Odsotnost sporazuma z Marokom je imela negativne posledice za ribiško floto Skupnosti, zlasti špansko in portugalsko, zato je bilo treba izvesti ukrepe preusmeritve za precejšnje število plovil. Skupnost je tako sprejela posebne ukrepe, ki so predvidevali finančno pomoč (skupaj 297 milijonov EUR) za razrez, preusmeritev, posodobitev in dokončen prenos plovil v tretjo državo ter za socialno-ekonomske ukrepe. Večji del te finančne pomoči je bil porabljen za razrez in preusmeritev plovil za druge namene, kot je ribištvo, za prenos plovil v tretjo državo in za ustanovitev mešanih družb. Cilj teh ukrepov je bil dokončno zmanjšanje ribolovnega napora španske in portugalske flote, tako da ta plovila po naravi ne bi mogla koristiti možnosti ribolova v okviru novega sporazuma o ribolovu z Marokom.

V okviru ukrepov za posodobitev plovil so nekatera plovila prejela finančno pomoč za spremembo svojega ribolovnega orodja in preoblikovanje v površinske parangalke. Zaradi tega sporazum tudi ne predvideva možnosti ribolova za te vrste plovil.

Nasprotno pa se flota Skupnosti za mali priobalni ribolov, ki je imela koristi od predhodnega sporazuma o ribolovu z Marokom, ni mogla prilagoditi položaju po prenehanju veljavnosti sporazuma. Ukrepi preusmeritve niso prinesli ustreznih rešitev za floto za mali priobalni ribolov, ki dejansko ni mogla koristiti predvidene finančne pomoči. Tem plovilom ne bi tudi sprememba njihovih ribolovnih metod, ki so že po naravi zelo raznolike, prinesla dostopa do novih ribolovnih območij, saj bi njihovo območje dejavnosti ostalo omejeno. Kar zadeva izvoz, tudi v okviru mešanih družb, le-ta za plovila s tako majhno tonažo gospodarsko ni bil upravičen. Nazadnje dokončni umik ni predstavljal izvedljive možnosti za lastnike te vrste plovil. Zato novi sporazum v ospredje postavlja predvsem interese flote za mali priobalni ribolov, ki bi lahko v veliki večini koristila možnosti ribolova iz tega sporazuma.

Trenutne prednostne naloge ribiške politike v Maroku so eden od stebrov dogovorjenega sporazuma (posodobitev in izboljšanje obalne flote, umik visečih zabodnih mrež, znanstvene raziskave, prestrukturiranje malega priobalnega ribolova, izboljšanje tržnih poti, mehanizacija naprav za iztovarjanje in ravnanje s tovorom ter usposabljanje in podpora strokovnim organizacijam v maroškem sektorju). Sporazum o partnerstvu predvideva tudi sodelovanje med pogodbenicama, da bi se spodbudilo gospodarsko povezovanje gospodarskih subjektov Skupnosti v ribiškem sektorju v Maroku.

Kar zadeva možnosti ribolova, se Sporazum osredotoča predvsem na potrebe in interese ribiške flote Skupnosti za mali priobalni ribolov, ki je zaradi odsotnosti sporazuma utrpela največjo škodo. Sporazum predvideva:

- 20 plovil s potegalkami za pelagični ribolov na severu,

- 20 plovil za mali priobalni ribolov na jugu,

- 30 plovil s pridnenimi parangali za mali priobalni ribolov na severu,

- 27 plovil za ribolov z ribiško palico,

- 22 plovil z vlečnimi mrežami in pridnenimi parangali za pridneni ribolov.

Poleg tega je predvidena tudi letna kvota 60 000 ton za industrijski pelagični ribolov.

Finančni prispevek znaša 36 100 000 EUR na leto. Od tega finančnega prispevka se dodeli letna finančna pomoč v višini 13 500 000 EUR za razvoj in izvajanje sektorske ribiške politike v Maroku, da bi se vzpostavil trajnosten in odgovoren ribolov. Poleg finančnega prispevka iz proračuna Skupnosti bi pristojbine lastnikov plovil, ki bodo izplačane maroškim organom, lahko prinesle približno 3 milijone EUR.

Sporazum o partnerstvu spada v okvir, ki ga opredeljuje Konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu, in je združljiv z načeli, ki jih določa Kodeks FAO odgovornega ribištva.

5.2 Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti in skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti ter možne sinergije

Skupnost je začela sporazume o ribolovu sklepati v 70-ih letih, po spremembah v pomorskem pravu. Takrat so se države članice odločile, da bodo svoje pristojnosti na tem področju prenesle na Skupnost (Resolucija Sveta z dne 3. novembra 1976), in od takrat so sporazumi o ribolovu del izključnih pristojnosti Skupnosti.

Kar zadeva novi sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med ES in Kraljevino Maroko, si ta prizadeva:

( spodbujati dejavnosti trajnostnega ribolova in zagotoviti obvezujoč okvir za vse zadevne strani (Skupnost, države članice, gospodarske subjekte Skupnosti in tretje države) za dosego tega cilja;

( zaščititi in razviti ribolovne dejavnosti Skupnosti v vodah tretjih držav ter izboljšati njihov politični in socialno-ekonomski vpliv v Evropi in, v tem primeru, v Maroku.

Poleg tega Sporazum za to, da bi okrepil pojem „obvezujočega okvira“ za vse zadevne strani, vsebuje „klavzulo o ekskluzivnosti“, ki plovilom Skupnosti ne dovoljuje ribolova v maroških ribolovnih območjih zunaj pravnega okvira, ki ga določa Sporazum.

Novi sporazum upošteva tudi okoljski in gospodarski položaj v Maroku, pogodbenici pa ga bosta izvajali ob upoštevanju maroških ciljev na področju okolja in razvoja.

5.3. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru upravljanja na podlagi dejavnosti (ABM)

Pogajanja o sporazumih o ribolovu s tretjimi državami in njihova sklenitev so v skladu s splošnim ciljem ohranitve tradicionalnih ribolovnih dejavnosti flote Skupnosti, vključno s floto za ribolov v oddaljenih vodah, in razvoja partnerskih odnosov za okrepitev trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov zunaj voda Skupnosti ob upoštevanju okoljskih, socialnih in ekonomskih vprašanj.

Cilj Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med ES in Kraljevino Maroko je zagotoviti dostop ribiškim plovilom Skupnosti do maroškega ribolovnega območja glede na ribolovne kategorije, predvidene v Sporazumu:

1) za kategorijo malega priobalnega ribolova: 20 plovil s potegalkami za pelagični ribolov na severu, 20 plovil za mali priobalni ribolov na jugu, 30 plovil s pridnenimi parangali za mali priobalni ribolov na severu in 27 plovil za ribolov z ribiško palico;

2) za pridneni ribolov: 22 plovil za ribolov z vlečnimi mrežami in pridnenimi parangali;

3) za industrijski pelagični ribolov: letna kvota 60 000 ton.

Ustrezni finančni prispevek znaša 36 100 000 EUR na leto.

Te možnosti ribolova se lahko sporazumno povečajo, če na podlagi ugotovitev znanstvenega srečanja to povečanje ne škoduje trajnostnemu upravljanju maroških virov. V tem primeru se finančni prispevek sorazmerno poviša, vendar ne sme presegati 72 200 000 EUR.

Predvideno je, da se od tega finančnega prispevka letno dodeli finančna pomoč v višini 13 500 000 EUR za razvoj in izvajanje sektorske ribiške politike v Maroku, da bi se vzpostavil trajnosten in odgovoren ribolov.

Za zagotovitev spremljanja izvajanja Sporazuma se bodo v okviru ABM uporabljali naslednji kazalniki:

( spremljanje stopnje izkoriščanja možnosti ribolova;

( zbiranje in analiza podatkov o ulovu in tržni vrednosti Sporazuma;

( prispevek k zaposlovanju in dodani vrednosti v Skupnosti;

( prispevek k stabilizaciji trga Skupnosti;

( prispevek k splošnim ciljem zmanjšanja revščine v Maroku, vključno s prispevkom k zaposlovanju in razvoju infrastrukture ter podporo državnemu proračunu;

( število in vrsta pričakovanih dejanskih rezultatov uporabe dela finančnega prispevka, dodeljenega odgovornemu ribolovu v maroškem ribolovnem območju (člen 7 Protokola);

( število skupnih odborov in strokovnih srečanj.

5.4 Metoda izvedbe (okvirno)

Spodaj se prikaže(-jo) izbrana(-e) metoda(-e)[11] izvedbe ukrepa.

X Centralizirano upravljanje

X Neposredno s strani Komisije

( Posredno s prenosom na:

( izvajalske agencije,

( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor so navedeni v členu 185 finančne uredbe,

( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve.

( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

( z državami članicami

( s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti)

Pripombe:

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1 Sistem nadzora

Komisija (GD za ribištvo in pomorske zadeve v sodelovanju z Delegacijo Komisije v Rabatu) bo zagotovila redno spremljanje izvajanja Sporazuma, zlasti glede izkoriščanja s strani gospodarskih subjektov in glede podatkov o ulovu. Od začetka veljavnosti Protokola pristojne službe Komisije zbirajo potrebne informacije, ki omogočajo preverjanje in spremljanje kazalnikov, naštetih v točki 5.3.

Kar zadeva uporabo deleža finančnega prispevka za podporo sektorske ribiške politike, se bosta ES in Maroko v okviru skupnega odbora dogovorila o vsebini večletnega sektorskega programa in o podrobnih pravilih izvajanja, vključno z merili in postopki za oceno rezultatov, doseženih vsako leto.

6.2 Vrednotenje

Predhodno vrednotenje Sporazuma o partnerstvu je bilo opravljeno s pomočjo združenja neodvisnih svetovalcev (Analiza stroškov in koristi morebitnega sporazuma o ribolovu med Evropsko skupnostjo in Marokom ter analiza vpliva tega sporazuma v smislu trajnosti, Oceanic Developpement, julij 2005). Rezultati tega vrednotenja so povzeti v naslednjih dveh točkah. Glavni rezultati tega vrednotenja bodo kmalu na voljo na spletni strani GD za ribištvo in pomorske zadeve.

6.2.1 Predhodno vrednotenje

Za priprave na pogajanja o zadevnem sporazumu je svetovalec opravil predhodno vrednotenje, da bi preučil možen razvoj prihodnjih odnosov med ES in Kraljevino Maroko, zlasti v zvezi s pogoji dostopa flote Skupnosti do maroških ribolovnih območij.

Izhajajoč iz načela interesa in potrebe, da pogodbenici ponovno začneta pogajanja za sprejem sporazuma o partnerstvu na področju ribištva, je vrednotenje opredelilo naslednji interes za Evropsko skupnost:

- Svetovalec je neposredne gospodarske koristi ovrednotil na podlagi hipotetične in konservativne ocene prometa in bruto dodane vrednosti. Glede na rezultate te ocene dodatni promet, povezan z možnostmi ribolova za mali priobalni ribolov, predstavlja približno 77,5 milijona EUR in prinaša bruto dodano vrednost v višini približno 36,5 milijona EUR. Za pridneni ribolov in industrijski pelagični ribolov je promet ocenjen na 54 milijonov EUR z bruto dodano vrednostjo 29,5 milijona EUR.

- Gospodarske koristi, ki jih bodo v smislu zaposlovanja prinesle dejavnosti evropskih plovil na podlagi Sporazuma, je z uporabo koeficienta 1,1 delovno mesto na kopnem[12] za 1 delovno mesto na krovu mogoče določiti na naslednji način:

Delovna mesta ES na krovu | 639–717 | (ocena) |

Skupno število delovnih mest na plovilih Skupnosti | 1353–1467 | (ocena) |

Delovna mesta na kopnem | 1488–1614 | 1,1 delovno mesto na kopnem za vsako delovno mesto na krovu |

Skupno število delovnih mest ES | 3480– 798 |

Sporazum o ribolovu z Marokom bi torej prispeval k ohranitvi približno 3 500 zaposlitev v Skupnosti, v veliki večini v območjih, ki so odvisna od ribolova (zlasti Kanarski otoki, Andaluzija).

Kar zadeva interes za Maroko, je bilo vrednotenje opravljeno ob upoštevanju več meril.

Na finančni ravni:

Finančni prispevek bo Maroku omogočil, da dopolni svoja proračunska sredstva. Jamstvo za nova večletna proračunska sredstva, izplačana v devizah, bo Maroku omogočilo boljšo proračunsko osnovo, zlasti za del, ki pripada ustanovam in javnim organom, ki delujejo na tem področju.

Na gospodarski ravni:

Finančni prispevek Sporazuma o ribolovu bo lahko vključen v prizadevanje za posodobitev sektorja, ki je že bil predmet glavnega načrta javnih struktur, zadolženih za ribištvo (posodobitev flote, posodobitev ribjih tržnic, uskladitev z zdravstvenimi standardi, ustvarjanje višje vrednosti …). Evropski in drugi gospodarski subjekti bi lahko predvideli tudi boljše izkoriščanje maroških predelovalnih zmogljivosti, da bi zagotovili predelavo in izvoz ulova evropskih plovil. Tako bi se morala povečati raven dodane vrednosti, ki jo uresniči Maroko.

Na institucionalni ravni:

Dodatna proračunska pomoč bi mu omogočila povečanje institucionalne zmogljivosti v sektorju (boljša oprema, usposabljanje itd.), zlasti za učinkovitejše izvajanje različnih programov v zvezi z razvojem in raziskavami.

S socialnega vidika:

Na socialni ravni bo Sporazum omogočil posebna financiranja za programe, ki jih maroški organi določijo za najrevnejše ribiče, zlasti v okviru Nacionalnega programa obalnega razvoja (PNAL) in socialno-poklicnega spodbujanja (funkcionalno opismenjevanje in popularizacija).

Z okoljskega vidika:

Maroške raziskave v ribištvu trpijo zaradi pomanjkanja sredstev za dokončanje raziskovalnih programov, zlasti z okoljskega vidika. Sodelovanje med znanstvenimi organi (maroškimi – evropskimi – podregionalnimi) bo prav tako okrepljeno zaradi interesov, ki so v igri (podregionalni pomen staležev, ki se izkoriščajo v maroških vodah). Mobilizacija novih finančnih virov na podlagi Sporazuma bo raziskavam v ribištvu omogočila izvajanje bolj sistematičnih programov ocene staležev (pelagičnih – bentoških) ter stalno izvajanje programov opazovanja in s tem zagotavljanje boljših znanstvenih mnenj. Ob upoštevanju vzpostavitve okvira ureditve in upravljanja virov s strani maroških organov postaja utemeljenost teh mnenj velikega pomena.

V okviru spremljevalnih ukrepov Protokol predvideva pomoč za program umika visečih zabodnih mrež v višini 1 250 000 EUR na leto v času trajanja Protokola.

Spremljanje in nadzor:

Na ravni spremljanja bo Sporazum omogočil spodbuditev spremljanja ribolovne dejavnosti v maroških vodah.

6.2.2 Predhodna ocena gospodarske vrednosti sporazuma in finančni prispevek Skupnosti

V skladu z ugotovitvami Sveta o sporočilu Komisije predstavlja finančni prispevek, ki ga dodeli Skupnost v okviru sporazuma, enkratna sredstva, določena na podlagi vseh dostopnih možnosti ribolova, opredelitve ukrepov v korist trajnostnega razvoja ribištva v tretji državi in vpliva sporazuma o partnerstvu, zlasti glede vključitve evropskih gospodarskih subjektov v maroški gospodarski sektor.

Tako je bila v okviru predhodnega vrednotenja opravljena ocena verjetne dejavnosti plovil na podlagi parafiranega sporazuma. Na tej podlagi in na podlagi opredelitve potreb, ki jih je izrazil Maroko v okviru svoje ribiške politike, je bil prispevek Skupnosti določen na 36 100 000 EUR, kar pomeni 21,6 % ocenjene vrednosti Sporazuma in prednostnih nalog, ki jih je določil Maroko (glej spodaj oceno gospodarske in finančne vrednosti za evropsko floto, izhajajočo iz dejavnosti teh plovil v okviru Sporazuma).

MALI PRIOBALNI RIBOLOV | PRIDNENI RIBOLOV | PELAGIČNI RIBOLOV | SKUPAJ |

Pelagični ribolov na severu (<90BT) | Ribolov s pridnenimi parangali na severu (<40BT) | Ribolov z rib. pal., vršami na jugu (<80BT) | Plovila za ribolov tunov |

Število plovil | 20 | 30 | 20 | 27 | 22 | 119 |

Ocenjena količina ulova na floto/leto | 35 000 t | 9 750 t | 2 500 t | 10 800 t | 22 000 | 60 000 t |

Ocenjena vrednost ulova na floto/leto | 52 500 000 EUR | 28 500 000 EUR | 7 500 000 EUR | 10 800 000 EUR | 44 000 000 EUR | 24 000 000 EUR | 167 300 000 EUR |

Kar zadeva prispevek lastnikov plovil, lahko ugotovimo splošno povečanje pristojbin glede na iste ribolovne kategorije v predhodnem sporazumu. To povečanje se giblje med 25 % in 75 %.

Da bi lahko primerjali dejanske pristojbine obeh sporazumov (zlasti za kategorije 1, 2, 3 in 5), je bilo treba enotni strošek na BT, kakor je predviden v Sporazumu, pretvoriti v brt (kot v predhodnem sporazumu). Ta pretvorba je bila opravljena z uporabo razmerja 1,40 BT na brt. Čeprav pretvorbe BT v brt ni mogoče prevesti na fiksno in enako razmerje za vse kategorije ribiških plovil, lahko trdimo, da je predlagano razmerje dovolj zadržano. V tem pogledu je treba poudariti, da smo pri prehodu z brt na BT, opravljenem v okviru sporazuma z Mavretanijo, ugotovili, da so za različne ribolovne kategorije povprečne dejanske stopnje pretvorbe znašale med 1,45 in 1,80.

Rezultat te primerjave je, da so v skladu z usmeritvami Sveta in načeli, ki so podlaga za sporazume o partnerstvu na področju ribištva, lastniki plovil iz Skupnosti dolžni v večji meri in vsebinsko sodelovati pri vseh stroških sporazuma o partnerstvu med ES in Marokom.

Naslednja tabela prikazuje primerjavo med pristojbinami obeh sporazumov.

Kategorija ribolova | Pristojbina EUR/BT/četrtletje | Pristojbina v ekvivalentu brt (razmerje 1,40) | Pristojbina 1995/99 (EUR/brt/četrtletje) za ustrezno kategorijo ribolova | Razlika |

1 | 67 | 93.8 | 61 | +53 % |

2 | 60 | 84 | 61 | +37 % |

3 | 60 | 84 | 48 | +75 % |

5 | 53 | 74.2 | 52 | +43 % |

4 | 25 (EUR/tono) | se ne uporablja | 20 (EUR/tono) | +25 % |

6 | 20 (EUR/tono) | se ne uporablja | se ne uporablja | se ne uporablja |

Na splošno je predvideno, da bi moral skupni prispevek lastnikov plovil znašati okoli 3,4 milijona EUR na leto.

6.2.3 Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Ob upoštevanju presledka med prenehanjem starega sporazuma (1999) in pogajanji v letu 2005 ter pomembnih sprememb, do katerih je prišlo v pogajalski strategiji in problematiki, se naknadno vrednotenje v ožjem pomenu ni zdelo pomembno za sklenitev novega sporazuma o partnerstvu. Vendar pa so bili rezultati in podatki iz prejšnjega sporazuma upoštevani pri pripravi pogajanj (stanje staležev, znanstvena mnenja, sestava evropske in maroške flote, regionalna vprašanja itd.). Za dopolnitev teh informacij je bilo v okviru predhodnega vrednotenja opravljeno zbiranje podatkov na podlagi trenutnih dejavnosti v maroških vodah. Kar zadeva ukrepe ohranjanja in upravljanja staležev, več znanstvenih podatkov potrjuje, da ribolovni staleži, vključeni v novi sporazum, niso predmet prevelikega izkoriščanja in omogočajo ohranitev ribolovnega napora, predvidenega v sporazumu.

Po oceni strokovnjakov trenutno stanje staležev omogoča povečanje ribolovnega napora glede na naslednje možnosti ribolova: kvota 120 000 za industrijski pelagični ribolov, mala flota 22 plovil za pridneni ribolov, približno 25 plovil za mali priobalni ribolov, usmerjen na male pelagične vrste na severu, 20 plovil za mali priobalni ribolov na jugu, flota okoli 30 do 35 plovil s pridnenimi parangali za mali priobalni ribolov in 32 plovil za ribolov z ribiško palico.

6.2.4 Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja

Pred obnovitvijo Protokola bo opravljeno naknadno vrednotenje, ki bo obsegalo celotno obdobje uporabe (2006/10), da bi izmerili kazalnike v zvezi z rezultati (ulov in vrednost ulova) in vplive (ustvarjena in ohranjena delovna mesta, razmerje med stroškom Protokola in vrednostjo ulova). Za izvedbo naknadnega vrednotenja bodo uporabljeni kazalniki iz točke 5.3.

7. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Uporaba finančnega prispevka, ki ga izplača Skupnost v okviru Sporazuma, je v izključni pristojnosti zadevne suverene tretje države.

Vendar pa je predvideno, da v tem primeru letni in večletni programi za del finančnega prispevka, ki bo uporabljen za podporo ribiške politike zadevne države, izvajanje tega programa in informacije o dobljenih rezultatih, poslane Komisiji, ostanejo v izključni pristojnosti in odgovornosti tretje države. Komisija si prizadeva vzpostaviti stalni politični dialog in dogovor, da bi lahko izboljšala upravljanje Sporazuma in okrepila prispevek Skupnosti k trajnostnemu upravljanju virov.

V sporazumih o partnerstvu na področju ribištva Komisija in tretje države tudi sporazumno določijo cilje, za katere se bo uporabil določen del finančnega prispevka, ter letne in večletne programe, ki jih je treba izvesti v okviru uresničevanja teh ciljev. Ti programi se ovrednotijo vsako leto.

Če izvajanje programa ne ustreza ravni sredstev, določeni za ta namen s Protokolom, lahko Komisija zahteva zmanjšanje odstotka finančnega prispevka, uporabljenega za ta program.

V vseh primerih za vsako plačilo, ki ga opravi Komisija v okviru sporazuma o ribolovu, veljajo običajna pravila ter proračunski in finančni postopki Komisije. To zlasti omogoča natančno določitev bančnih računov tretjih držav, na katere se nakažejo zneski finančnega prispevka.

Na podlagi načela nacionalne suverenosti Komisija ne more opraviti ali naročiti na lastno pobudo finančnih revizij sredstev finančnega prispevka, izplačanih tretjim državam.

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1 Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

Odobritve za prevzem obveznosti v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

(Navedba ciljev, ukrepov in realizacij) | Vrsta realizacije | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | SKUPAJ |

Ukrep 1……… |

Ukrep 2……… |

Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 |

Uradniki ali začasno osebje[14] (11 01 01) | A*/AD | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,5 |

B*, C*/AST | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,5 |

Osebje[15], financirano iz člena 11 01 02 |

Drugo osebje[16], financirano iz člena 11 01 04 04 | 1,0 | 1,0 | 1,0 | 1,0 |

SKUPAJ | 2,0 | 2,0 | 2,0 | 2,0 |

8.2.2 Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

- Pomagati pogajalcu pri pripravi in sklenitvi pogajanj o sporazumih o ribolovu:

- sodelovati pri pogajanjih s tretjimi državami za sklenitev sporazumov o ribolovu;

- pripraviti osnutke poročil o oceni in zabeležke pogajalske strategije za komisarja;

- predstaviti in braniti stališče Komisije v delovni skupini Sveta za „zunanji ribolov“;

- sodelovati v iskanju kompromisa z državami članicami, povzetemu v končnem besedilu sporazuma.

- Nadzor (spremljanje) izvajanja sporazumov:

- dnevno spremljanje sporazumov o ribolovu;

- pripraviti in preveriti obveznosti in plačila finančnega prispevka ter ciljno usmerjenih ukrepov ali financiranja za razvoj odgovornega ribolova;

- sestavljati redna poročila o izvajanju sporazumov;

- ocena sporazumov: znanstveni in tehnični vidiki;

- pripraviti osnutek predloga uredbe in sklepa Sveta ter pripraviti besedilo sporazuma;

- začetek in spremljanje postopkov sprejemanja.

- Tehnična pomoč:

- pripraviti stališče Komisije za skupne odbore.

- Medinstitucionalni odnosi:

- zastopati Komisijo pred Svetom, Evropskim parlamentom in državami članicami v okviru pogajalskega postopka;

- pripraviti odgovore na ustna in pisna vprašanja Evropskega parlamenta.

- Posvetovanje in usklajevanje med službami:

- zagotoviti povezavo z drugimi generalnimi direktorati pri vprašanjih glede pogajanj in spremljanja sporazumov;

- organizirati in odgovoriti na posvetovanja med službami.

- Vrednotenje:

- sodelovati pri različnih vrednotenjih (predhodno, vmesno, naknadno) in vrednotenjih vpliva;

- analizirati dosežene cilje in kazalnike vrednotenja.

8.2.3 Človeški viri – viri delovnih mest (po statutu)

(Če je navedenih več virov, navedite število delovnih mest, povezanih z vsakim od njih).

X Delovna mesta, trenutno dodeljena upravljanju programa, ki se nadomestijo ali podaljšajo

( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena v okviru izvajanja LSP/PPP za leto 2005

( Delovna mesta, ki bodo zahtevana v naslednjem postopku LSP/PPP

( Delovna mesta, ki bodo prerazporejena z uporabo obstoječih človeških virov znotraj zadevne službe (notranja prerazporeditev)

( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena za izvajanje LSP/PPP za zadevno leto

8.2.4 Drugi upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek

(11 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska postavka (številka in ime postavke) | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | SKUPAJ |

1. Tehnična in upravna pomoč (vključno s povezanimi stroški za osebje) |

Izvajalske agencije[17] |

Druga tehnična in upravna pomoč |

- notranja |

- zunanja* | 0,165 | 0,165 | 0,165 | 0,165 0,07** | 0,660 0,070 |

Tehnična in upravna pomoč skupaj | 0,165 | 0,165 | 0,165 | 0,235 | 0,730 |

* Znesek 165 000 EUR na leto se nanaša na pogodbenega strokovnjaka v Delegaciji ES v Rabatu, ki se financira iz proračunske postavke 11 01 04 04.

** Znesek 70 000 EUR je predviden za izdelavo predhodne in naknadne študije.

8.2.5 Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 |

Uradniki in začasno osebje (11 01 01) | 0,108 | 0,108 | 0,108 | 0,108 |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko postavko) |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki NISO vključeni v referenčni znesek) skupaj | 0,108 | 0,108 | 0,108 | 0,108 |

Izračun – Uradniki in pogodbeni uslužbenci

Po potrebi se sklicevati na točko 8.2.1

- 1A = € 108 000*0,5 = € 54 000

1B = € 108 000*0,25 = € 27 000

1C = € 108 000*0,25 = € 27 000

Vmesna vsota: 108 000 EUR (0,108 milijona EUR na leto)

- 1 pogodbeni uslužbenec = 165 000 EUR (0,165 milijona EUR na leto)

Skupaj: 273 000 EUR na leto (0,273 milijona EUR na leto)

Izračun – Osebje, financirano iz člena XX 01 02

Po potrebi se sklicevati na točko 8.2.1

8.2.6 Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | SKUPAJ |

11 01 02 11 01 – Misije | 0,010 | 0,010 | 0,010 | 0,010 | 0,040 |

11 01 02 11 02 – Sestanki in konference | 0,0015 | 0,0015 | 0,0015 | 0,0015 | 0,006 |

XX 01 02 11 03 – Odbori[18] |

XX 01 02 11 04 – Študije in posvetovanja |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi |

2. Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) |

3. Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko postavko) |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki NISO vključeni v referenčni znesek), skupaj | 0,0115 | 0,0115 | 0,0115 | 0,0115 | 0,046 |

[1] UL L 73, 15.3.2001, str. 8.

[2] K temu znesku se prištejejo naslednja sredstva:

- V okviru programov MEDA, ki so v teku (program podpore podjetjem, podpora strokovnim združenjem, podpora pri izvajanju Sporazuma o pridružitvi), se bo skupni znesek sredstev v višini 3 milijonov EUR (za štiriletno obdobje) namenil za spremljajoče dejavnosti gospodarskih subjektov v ribiškem sektorju (svetovanje podjetjem in združenjem, dostop do posojil za mala in srednja podjetja itd.) in prilagoditev institucionalnega in zakonodajnega okvira v partnerstvu z ustanovami in upravami držav članic.

- Znesek pristojbin, ki jih morajo plačati lastniki plovil, iz točke 4 poglavja I Priloge, ki jih Maroko neposredno prejme na račun, naveden v točki 5 poglavja I Priloge, in ki naj bi znašal približno 3 400 000 EUR na leto.

[3] To število plovil lahko pogodbenici sporazumno spremenita. Za industrijski pelagični ribolov velja omejitev števila plovil, ki istočasno izvajajo ribolov.

[4] Diferencirana sredstva

[5] Nediferencirana sredstva

[6] Predvideno za leto 2006.

[7] Odhodki, ki ne sodijo v poglavje 11 01 01 zadevnega naslova 11.

[8] V skladu s členom 4 Protokola se lahko možnosti ribolova sporazumno povečajo, če na podlagi ugotovitev znanstvenega srečanja to povečanje ne škoduje trajnostnemu upravljanju maroških virov. V tem primeru se finančni prispevek poveča sorazmerno in po načelu časovne porazdelitve. Vendar skupni znesek finančnega prispevka, ki ga plača Evropska skupnost, ne sme presegati dvakratnega zneska.

[9] Odhodki v okviru člena 11 01 04 naslova 11.

[10] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[11] Pri navedbi več kot ene metode je treba navesti dodatne podrobnosti v oddelku „pripombe“ pod to točko.

[12] V skladu z metodologijo, uporabljeno v okviru študije, izdelane za GD za ribištvo leta 2000: „Regional Socio-economic Studies on Employment and the Level of Dependency on Fishing. Lot No.23: Coordination and Consolidation Study (Megapesca Ltd)“.

[13] Kakor je opisano v oddelku 5.3.

[14] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

[15] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

[16] Stroški zanje so vključeni v referenčni znesek.

[17] S sklicevanjem na posebni zakonodajni finančni izkaz za zadevno(-e) izvajalsko(-e) agencijo(-e).

[18] Opredeliti vrsto odbora in skupino, v katero spada.