52005PC0687

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 22.12.2005

KOM(2005) 687 konč.

2005/0273 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA

o odobritvi pristopa Evropske skupnosti k Ženevskemu aktu Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov, sprejetemu v Ženevi 2. julija 1999 {SEC(2005)1748}

(predložena s strani Komisije)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Uvod

Dne 12. decembra 2001 je Svet sprejel Uredbo (ES) št. 6/2002 o modelih Skupnosti (v nadaljevanju „Uredba o modelih Skupnosti“)[1].

Uredba o modelih Skupnosti uvaja sistem modelov Skupnosti, ki omogoča pridobitev varstva modelov z enotnim učinkom na celotnem območju Evropske skupnosti. V skladu z uredbo se lahko model zavaruje bodisi z neregistriranim modelom Skupnosti, če je ta dostopen javnosti na način, predviden v tej uredbi, bodisi z registriranim modelom Skupnosti, če je registriran v skladu s postopkom iz uredbe.

Uredba o modelih Skupnosti pooblašča Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), v nadaljevanju „Urad“ [2] da upravlja administracijo modelov Skupnosti. Dne 1. januarja 2003 je Urad omogočil prijave za registrirane modele Skupnosti, prva prijava pa je bila vložena 1. aprila 2003.

Dne 23. decembra 2003 je začel veljati Ženevski akt Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov, sprejet v Ženevi 2. julija 1999 (v nadaljevanju „Ženevski akt“). Ženevski akt omogoča oblikovalcem, da zavarujejo svoje modele z enotno mednarodno registracijo v številnih državah. V okviru Ženevskega akta se uvede ena sama mednarodna prijava, ki se vloži pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO) in nadomesti celo vrsto prijav, ki bi se drugače morale vložiti posamezno pri različnih nacionalnih in regionalnih uradih.

Cilj tega predloga je vzpostaviti povezavo med sistemom modelov Skupnosti in sistemom mednarodne registracije, vzpostavljenim z Ženevskim aktom. Ta povezava bo oblikovalcem omogočila vložitev ene same mednarodne prijave pri Mednarodnem uradu organizacije WIPO, s katero med drugimi pogodbenicami imenujejo Evropsko skupnost in tako v okviru sistema modelov Skupnosti lahko pridobijo varstvo modelov.

2. Ženevski akt

Haaški sistem temelji na Haaškem sporazumu o mednarodni registraciji modelov. Ta sporazum sestavljajo trije različni akti: Londonski akt iz leta 1934, Haaški akt iz leta 1960 in Ženevski akt iz leta 1999. Ti trije akti so avtonomni in njihove vsebinske določbe veljajo vzporedno. Pogodbenice lahko pristopijo k enemu, dvema ali vsem trem aktom. Pogodbenice samodejno postanejo članice Haaške unije, ki trenutno šteje 42 držav pogodbenic, med katerimi je 12 držav članic EU[3].

Sistem mednarodne registracije modelov je nastal iz potrebe po poenostavitvi in varčnosti. Imetnikom modelov iz držav pogodbenic omogoča, da zavarujejo svoje modele s kar najnižjimi stroški in formalnostjo.

Mednarodne prijave se vloži v enem jeziku (angleščini ali francoščini) in se zanje poravna enotne pristojbine. Prijavitelj mora imenovati države pogodbenice, v katerih želi zavarovati model. Mednarodna prijava se običajno pošlje neposredno Mednarodnem uradu. Po prejemu prijave Mednarodni urad preveri, ali mednarodna prijava izpolnjuje predpisane formalne zahteve, in prijavo oz. registracijo nato objavi v biltenu International Designs Bulletin (na spletni strani organizacije WIPO). Po objavi mora vsak nacionalni urad ugotoviti, v katerih mednarodnih registracijah je imenovan, da bi lahko opravili vsebinsko preučitev, če to predvideva nacionalna zakonodaja.

Za kateri koli vsebinski vidik varstva (zlasti vključno z vsebinsko preučitvijo, ki jo izvede vsak urad, oceno pogojev varstva in področjem uporabe zadevnega varstva) se v celoti uporablja zakonodaja posamezne imenovane pogodbenice.

Urad lahko na podlagi opravljene preučitve obvesti Mednarodni urad o zavrnitvi varstva za svoje območje. Vendar pa mednarodne registracije ne more zavrniti zaradi neskladnosti s formalnimi zahtevami. Takšne zahteve je treba po preučitvi, ki jo opravi Mednarodni urad, šteti za izpolnjene.

Ko se mednarodna registracija sprejme, ima v vseh imenovanih državah enak učinek, kakor če bi bil model deponiran neposredno v teh državah. Zato je mednarodna registracija glede obsega varstva in izvajanja enakovredna nacionalnim sistemom modelov. Hkrati pa mednarodna registracija olajšuje ohranjanje varstva. Za obnovitev registracije je potrebna ena sama registracija in en enostaven postopek evidentiranja katerih koli sprememb (npr. lastništva ali naslova).

Sprejetje Ženevskega akta leta 1999 je imelo dva cilja in sicer:

- preoblikovati Haaški sistem tako, da bo privlačnejši za prijavitelje in razširiti sistem na nove članice; zato je Akt iz leta 1999 v Haaški sistem uvedel številne značilnosti, ki poenostavljajo pristop k Haaški uniji za države, ki uporabljajo sisteme za vsebinske preučitve modelov (kot sta npr. ZDA in Japonska);

- zagotoviti vzpostavitev povezave med sistemom mednarodne registracije in regionalnimi sistemi z omogočanjem pristopa medvladnih organizacij k aktu.

Drugi cilj Evropski skupnosti odpira vrata za pristop k Haaškem sistemu. Območje EU bi se potem za namene Ženevskega akta štelo kot ena država, pravila o modelih Skupnosti pa za ustrezno domačo zakonodajo. Urad za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) bi postal pristojni urad za preizkušanje mednarodnih prijav, v katerih je imenovana Skupnost.

Sistem modelov Skupnosti in sistem mednarodnih registracij, ki ga vzpostavlja Haaški sporazum, se lahko štejeta za dopolnjujoča. Sistem modelov Skupnosti predvideva popolni in enotni sistem za registracijo regionalnih modelov, ki zajema celotno območje Evropske unije. Haaški sporazum je pogodba, s katero se centralizira postopke za pridobitev varstva modelov na območju imenovanih pogodbenic.

Ženevski akt je začel v celoti veljati dne 1. aprila 2004. S tem dnem sta začela veljati Ženevski akt in posodobljeni pravilnik Haaškega sporazuma, ki poenostavlja vse postopke.

3. Pravna podlaga

Akt Skupnosti o pristopu k Ženevskemu aktu mora temeljiti na členu 308 ES, določbi Pogodbe, na kateri temeljijo skupna pravila, t.j. Uredba o modelih Skupnosti. Poleg tega se je treba sklicevati na člen 300 Pogodbe, ki na Evropsko skupnost prenaša pristojnosti za pristop k sporazumom med Evropsko skupnostjo in eno ali več državami ali mednarodnimi organizacijami.

Nedavni podobni korak na področju intelektualne lastnine je Sklep Sveta 2003/793/ES z dne 27. oktobra 2003 o odobritvi pristopa Evropske skupnosti k Protokolu k Madridskemu sporazumu o mednarodnem registriranju znamk, sprejetem v Madridu dne 27. junija 1989[4]. Ta sklep temelji na členu 308 ES v povezavi z drugim stavkom člena 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3).

4. Postopek pristopa Evropske skupnosti k Ženevskemu aktu

V skladu s členom 27(1)(ii) Ženevskega akta lahko medvladna organizacija postane pogodbenica, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- vsaj ena država članica medvladne organizacije mora biti članica organizacije WIPO;

- organizacija ima urad, pri katerem se lahko pridobi varstvo modelov z učinkom na ozemlju, na katerem se uporablja ustanovna pogodba medvladne organizacije;

- urad takšne organizacije ni predmet obvestila iz člena 19 Ženevskega akta.

Evropska skupnost izpolnjuje te pogoje. Prvič, vse države članice so članice organizacije WIPO. Drugič, Urad za usklajevanje na notranjem trgu vodi administrativne zadeve sistema modelov Skupnosti, vzpostavljenega z Uredbo 6/2002. Tretjič, UUNT ni predmet obvestila iz člena 19 Ženevskega akta[5].

V skladu s členom 27(2) Ženevskega akta listino o pristopu k aktu deponira vsaka država ali mednarodna organizacija, če tega akta ni podpisala. ES ni podpisala Ženevskega akta in mora zaradi tega deponirati listino o pristopu. V skladu s členom 27(3)(a) je za pristop ES začetek veljavnosti deponirane listine dan, ko se listina deponira. V skladu s členom 28(3)(b) začne pristop ES veljati tri mesece po datumu deponiranja listine o pristopu.

5. Izjave, ki jih je treba pripraviti v okviru pristopa Skupnosti k Ženevskem aktu

Ženevski akt in pravilnik iz Ženevskega akta, Londonski akt in Haaški sporazum za države pogodbenice predvideva možnost ali obveznost, da priložijo nekatere izjave glede sistema mednarodnega registriranja. Izjave, priložene listini o pristopu začnejo veljati z dnem, ko postane pogodbenica zavezana z aktom.

Komisija predlaga, da se izjave, naslovljene na generalnega direktorja organizacije WIPO, pripravi:

(i) Člen 4(1)(a) Ženevskega akta določa, da se lahko mednarodna prijava po izbiri prijavitelja vloži ali neposredno pri mednarodnem uradu ali pri uradu pogodbenice prijavitelja. Vendar pa lahko pogodbenica v skladu s členom 4(1)(b) obvesti, da se mednarodne prijave ne smejo vložiti v njenem uradu.

Glavne prednosti Haaškega sistema so poenostavljeni postopki in zdi se, da kraj urada, pri katerem se vloži prijavo, za prijavo modela ni bistvenega pomena. Da bi se izognili nekoristnemu podvajanju dela, bi morala Evropska skupnost izključiti vložitev prijave na uradu. Vložitev prijave neposredno pri organizaciji WIPO je priporočljiva tudi zato, da prijavitelji ne bi zamenjevali prijav za registriranje modelov Skupnosti s prijavami za mednarodne registracije. Takšna zmešnjava bi povzročila še večje težave pri plačilu osnovne pristojbine za mednarodno prijavo, ki jo je v vsakem primeru treba plačati neposredno pri mednarodnem uradu in sicer ob prijavi. Če bi prijavitelji pristojbino pomotoma plačali pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, bi jim jo moral urad vrniti.

Omeniti velja, da organizacija WIPO zdaj ne prejema prijav iz nacionalnih uradov niti tistih pogodbenic, ki praviloma dovolijo takšen postopek[6].

(ii) Ženevski akt v členu 7 določa, da je med predpisanimi pristojbinami tudi pristojbina za imenovanje vsake imenovane pogodbenice. Poleg tega lahko katera koli pogodbenica, ki je medvladna organizacija, izjavi, da se s katero koli mednarodno prijavo, v kateri je imenovana, in v zvezi z obnovitvijo katere koli mednarodne registracije takšne prijave, ki je posledica takšne mednarodne prijave, standardna pristojbina za imenovanje nadomesti s pristojbino za posamično imenovanje, katere znesek se navede v izjavi in se lahko s poznejšimi izjavami spremeni. Določeni znesek ne sme biti višji od zneska, do katerega je pogodbenica upravičena pri nacionalni prijavi in obnovitvi, zmanjšanega za prihranek zaradi mednarodnega postopka. Pristojbino za imenovanje Mednarodni urad prenese zadevni pogodbenici[7].

Kar zadeva prihodke, odločitev za standardno pristojbino za imenovanje ali za pristojbino za posamično imenovanje vpliva na proračun urada. Zato bi morala Evropska skupnost izkoristiti to možnost in določiti svojo lastno pristojbino za posamično imenovanje.

Pri takšni določitvi je treba upoštevati številne elemente. Pristojbine morajo zadoščati za kritje stroškov, ki nastanejo zaradi postopkov v zvezi z varstvom modelov v EU. Pri tem ne gre le za stroške v zvezi s preizkušanjem takšnih modelov pri UUNT, temveč tudi z drugimi postopki, ki urejajo nepravilnosti in pritožbe. Do takšne odločitve še ni prišlo, saj je za to najprej treba izvesti finančno analizo. Da bi takšno analizo opravili, bo treba podrobno preučiti glavne pogoje za pristop k Haaškem sporazumu. Da bi Komisija lahko ocenila obseg dela za UUNT, si mora poleg tega ustvariti bolj natančno sliko o možnem številu nepravilnosti in pritožb, ki bi lahko nastali v povezavi z mednarodnimi imenovanji.

Na podlagi teh študij bo Komisija predlagala spremembe uredbe o pristojbinah, ki bodo vsebovala sestavo in višino pristojbin, določi v skladu za imenovanje Evropske skupnosti po Ženevskem aktu.

(iii) Člen 17(3)(c) Ženevskega akta zavezuje vsako pogodbenico, da uradno obvesti generalnega direktorja Mednarodnega urada o najdaljšem trajanju varstva, ki ga določa njena zakonodaja. Člen 12 Uredbe o modelih Skupnosti predvideva trajanje varstva največ 25 let. Evropska skupnost generalnega direktorja ustrezno obvesti.

Izjave so predvidene izključno v zvezi z določenimi predpisi Ženevskega akta in pravilnika in se jih predloži le v skladu s temi predpisi. Za Evropsko skupnost večje število teh možnih deklaracij ni pomembno, saj zadevajo določene značilnosti nacionalnih zakonodaj, ki jih Uredba o modelih Skupnosti ne pozna ali se zanjo ne uporabljajo ali pa so pomembne samo za urade za preizkušanje[8]. Glede možnih izjav o učinku spremembe lastništva in izmenjave dokumentov je potrebna dodatna razlaga:

- V skladu s členom 16(2) Ženevskega akta lahko katera koli pogodbenica z izjavo uradno obvesti generalnega direktorja organizacije WIPO, da vnos spremembe lastništva v mednarodnem registru nima enakega učinka kot ga ima v njenem registru, dokler urad te pogodbenice ne prejme poročila ali dokumentov, ki so navedeni v zadevni izjavi. Vendar pa naj bi Skupnost, da bi mednarodni sistem ostal enostaven in učinkovit v največji možni meri, ne predložila takšne izjave. Tako bo imel mednarodni register v EU poln in neposredni učinek.

- Člen 10(5)(a) Ženevskega akta določa, da lahko urad katere koli pogodbenice obvesti Mednarodni urad, da želi prejeti izvod vsake mednarodne registracije, v kateri je bil imenovan po opravljeni registraciji, skupaj z ustreznim poročilom, dokumentom ali primerkom, ki so bili mednarodni registraciji priloženi. Skupnost naj ne bi zahtevala takšnih izvodov, saj se preizkušanje v zvezi z zavrnitvijo (na podlagi javne politike, morale in opredelitve modela), izvede na podlagi objave mednarodnih registracij pri Mednarodnem uradu. Zato ni potrebe, da bi UUNT od organizacije WIPO zahteval celotne spise.

6. Razlage členov

Člen 1

V členu 1 se poziva Svet, da odobri Ženevski akt. Besedilo Ženevskega akta se priloži k temu sklepu v vseh uradnih jezikih Evropske skupnosti.

Člen 2

Člen 2(1) določa, da predsednik Sveta po sprejetju tega predloga v skladu s členom 27 Ženevskega akta deponira listino o pristopu pri generalnem direktorju organizacije WIPO. Da bi se izognili zapletom pri uporabi Ženevskega akta v Evropski skupnosti je pojasnjeno, da se lahko listina o pristopu sprejme po datumu, ko Svet in Komisija sprejmeta vse potrebne izvedbene ukrepe (uredba Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 6/2002 o modelih Skupnosti; uredba Komisije o spremembi Izvedbene uredbe 2245/2002; uredba Komisije o spremembi Uredbe o pristojbinah 2246/2002).

Drugi odstavek določa, katere izjave se priložijo listini o pristopu.

Člen 3

Po pristopu k Ženevskemu aktu bo Evropska skupnost postala članica skupščine Haaške unije (člen 20 in 21 Ženevskega akta). To na primer pomeni, da lahko Evropska skupnost namesto svojih držav članic sodeluje pri glasovanju s številom glasov, ki je enako številu držav članic ter da Evropska skupnost ne sodeluje pri glasovanju, če katera koli država članica želi sodelovati pri glasovanju in obratno.

Naloge skupščine med drugim so, da obravnava zadeve, ki se nanašajo na ohranjanje in razvoj Unije ter izvajanje Ženevskega akta; daje navodila v zvezi s pripravami na revizijske konference in odloča o sklicu vsake take konference; in spreminja pravilnik iz Ženevskega akta.

V skladu s členom 300 Pogodbe Evropska komisija zastopa Evropsko skupnost na skupščini Haaške unije. Delegacije Evropske skupnosti lahko vključujejo tudi predstavnike urada.

Glede na zgoraj navedeno in da bi se pri prihodnjih sestankih skupščine Haaške unije izognili nepotrebnim težavnim postopkom, člen 3(1) predloga predvideva, da Svet pooblasti Evropsko komisijo, da zastopa Evropsko skupnost na prihodnjih sestankih skupščine Haaške unije in da se v imenu Skupnosti pogaja o zadevah, ki so v pristojnostih skupščine v skladu s členom 21 Ženevskega akta. Člen 3(2) določa, da Evropska komisija in države članice v okviru pristojne delovne skupine Sveta ali na sestankih, pripravijo stališče Evropske skupnosti v okviru organizacije WIPO.

7. Dopolnilni ukrepi, ki jih je treba sprejeti v okviru pristopa Skupnosti k Ženevskem aktu

Pristop Skupnosti k Ženevskemu aktu zahteva številne izvedbene ukrepe na ravni Skupnosti.

Prvič, zakonodajalec Skupnosti mora določiti pravila za prilagoditev sistema modelov Skupnosti sistemu mednarodnih registracij v okviru Ženevskega akta. Predlaga se, da se ukrepe, ki uveljavljajo pristop Evropske skupnosti k Ženevskemu aktu, vključi v uredbo o modelih Skupnosti, in sicer s spremembami obstoječih določb in z dodatkom novega in ločenega naslova „mednarodna registracija modelov“.

Drugič, spremeniti je treba izvedbena pravila, da bi začel veljati pristop k Ženevskemu aktu. To zahteva spremembe Uredbe Komisije (ES) št. 2245/2002 z dne 21. oktobra 2002 o izvajanju Uredbe o modelih Skupnosti[9].

Tretjič, spremeniti je treba Uredbo Komisije 2246/2002 z dne 16. decembra 2002 o pristojbinah, ki jih je treba plačati Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) za registracijo modelov Skupnosti[10]. Spremenjena uredba o pristojbinah bi morala vzpostaviti sistem posamičnih pristojbin za mednarodne registracije v skladu z izjavo, priloženo k temu sklepu.

Ker je Ženevski akt za Evropsko skupnost zavezujoč po treh mesecih po datumu, na katerega se deponira listina o pristopu, morajo potrebni izvedbeni ukrepi začeti veljati pred iztekom obdobja treh mesecev.

8. Sklepi

Na podlagi zgoraj navedenega se poziva Svet, da sprejme priloženi sklep in v imenu Evropske skupnosti odobri Ženevski akt, pooblasti predsednika Sveta, da pri generalnem direktorju organizacije WIPO deponira listino o pristopu ter pooblasti Evropsko komisijo, da zastopa Evropsko skupnost na sestankih skupščine Haaške unije, ki potekajo v okviru organizacije WIPO, in da se v imenu Evropske skupnosti pogaja in odobri zadeve, ki so v pristojnosti skupščine.

2005/0273 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA

o odobritvi pristopa Evropske skupnosti k Ženevskemu aktu Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov, sprejetemu v Ženevi 2. julija 1999

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308, skupaj z drugim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[11],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[12],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[13],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti[14], ki temelji na členu 308 Pogodbe, je namenjena vzpostavitvi pravilno delujočega trga, ki omogoča pogoje, podobne tistim, ki veljajo na domačem trgu. Da bi se takšen trg vzpostavil in postajal vedno bolj enoten, je navedena Uredba uvedla sistem modelov Skupnosti, po katerem lahko podjetja z enotnim postopkom pridobijo modele Skupnosti, ki uživajo enotno varstvo in učinkujejo na celotnem območju Evropske skupnosti.

(2) Zaradi priprav, ki jih je začela in jih izvedla Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) s sodelovanjem držav članic, ki so članice Haaške unije, držav članic, ki niso članice Haaške unije, in Evropske skupnosti je diplomatska konferenca, v ta namen sklicana v Ženevi, sprejela Ženevski akt Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov (v nadaljevanju „Ženevski akt“) dne 2. julija 1999.

(3) Ženevski akt je bil sprejet zaradi uvedbe nekaterih izboljšav v sistem mednarodnega depozita modelov, kakor določata Londonski akt, ki je bil sprejet 2. junija 1934, in Haaški akt, ki je bil sprejet 28. novembra 1960.

(4) Cilj Ženevskega akta je razširiti Haaški sistem mednarodne registracije na nove članice in oblikovati sistem tako, da bo privlačnejši za prijavitelje. Glavna novost Ženevskega akta v primerjavi z Londonskim in Haaškim aktom je, da lahko medvladna organizacija, ki ima urad za odobritev varstva modelov z učinkom na ozemlju organizacije, postane pogodbenica Ženevskega akta.

(5) Določba, po kateri lahko medvladna organizacija, ki ima regionalni urad za registracijo modelov, postane pogodbenica Ženevskega akta, je bila uvedena zlasti zato, da se zlasti Skupnosti dovoli pristop k navedenemu aktu in s tem k Haaški uniji.

(6) Ženevski akt je začel veljati 23. decembra 2003, uporabljati pa se je začel aprila 2004. Dne 1. januarja 2003 je Urad za usklajevanje na notranjem trgu (blagovne znamke in modeli) sprejel prijave za registrirane modele Skupnosti, prva prijava pa je bila vložena 1. aprila 2003.

(7) Sistem modelov Skupnosti in sistem mednarodne registracije, kot ga je vzpostavil Ženevski akt, se dopolnjujeta. Sistem modelov Skupnosti predvideva popolni in enotni sistem za registracijo regionalnih modelov, ki zajema celotno območje Skupnosti. Haaški sporazum je pogodba, s katero se centralizirajo postopki za podelitev varstva modelov na ozemlju imenovanih pogodbenic.

(8) Vzpostavitev povezave med obema sistemoma bi oblikovalcem omogočila, da z eno samo mednarodno prijavo zavarujejo svoje modele v Skupnosti v okviru sistema modelov Skupnosti ter na ozemlju pogodbenic Ženevskega akta v Skupnosti in zunaj nje.

(9) Poleg tega bo vzpostavitev povezave med sistemom modelov Skupnosti in sistemom mednarodne registracije po Ženevskem aktu spodbudila usklajen razvoj gospodarskih dejavnosti, odpravila izkrivljanje konkurence in povečala stroškovno učinkovitost ter raven povezanosti in delovanja notranjega trga. Zato mora Skupnost, da bi postal sistem modelov Skupnosti privlačnejši, pristopiti k Ženevskemu aktu.

(10) Komisijo je treba pooblastiti pooblasti, da po pristopu Skupnosti k Ženevskemu aktu zastopa Skupnost na skupščini Haaške unije.

(11) Ta sklep ne vpliva na pravico držav članic, da se udeležijo skupščine Haaške unije v zvezi s svojimi domačimi modeli –

SKLENIL:

Člen 1

Ženevski akt Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov, sprejet v Ženevi 2. julija 1999 (v nadaljevanju „Ženevski akt“) se odobri v imenu Skupnosti v zvezi z zadevami v njeni pristojnosti.

Besedilo Ženevskega akta je priloženo k temu sklepu.

Člen 2

1. Predsednik Sveta je pooblaščen za deponiranje listine o pristopu pri generalnem direktorju Svetovne organizacije za intelektualno lastnino z dnem, ko bosta Svet in Komisija sprejela ukrepe, potrebne za vzpostavitev povezave med predpisi o modelih Skupnosti in Ženevskim aktom.

2. Izjave, ki so priložene k temu sklepu, se vnesejo v listino o pristopu.

Člen 3

1. Komisija je pooblaščena za zastopanje Evropske skupnosti na sestankih skupščine Haaške unije, ki potekajo v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino.

2. Komisija se glede vseh zadev, ki so v zvezi z modeli Skupnosti, in ki so v pristojnosti Skupnosti na sestankih Haaške unije pogaja v imenu Skupnosti in v skladu z naslednjimi določbami:

(a) stališča, ki jih Skupnost lahko sprejme na skupščini, pripravi ustrezna delovna skupina Sveta; če to ni mogoče, se sprejmejo na sestankih, sklicanih na kraju samem med delom v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino;

(b) kar zadeva sklepe, ki zadevajo spremembe Uredbe (ES) št. 6/2002 ali katerega koli drugega akta Sveta, za katerega je potrebno soglasje, Svet na predlog Komisije soglasno sprejme stališče Skupnosti;

(c) kar zadeva druge sklepe, ki zadevajo predpise o modelih Skupnosti, Svet na predlog Komisije sprejme stališče Skupnosti s kvalificirano večino.

V Bruslju, […]

Za Svet

Predsednik

Ženevski akt z dne 2. julija 1999

KAZALO

UVODNE DOLOČBE

Člen 1: Skrajšani izrazi

Člen 2: Veljavnost drugačnega varstva, določenega z zakoni pogodbenic in nekaterimi mednarodnimi pogodbami

POGLAVJE I: MEDNARODNA PRIJAVA IN MEDNARODNA REGISTRACIJA

Člen 3: Upravičenost do vložitve mednarodne prijave

Člen 4: Postopek za vložitev mednarodne prijave

Člen 5: Vsebina mednarodne prijave

Člen 6: Prednost

Člen 7: Pristojbine za imenovanje

Člen 8: Odprava nepravilnosti

Člen 9: Datum vložitve mednarodne prijave

Člen 10: Mednarodna registracija, datum mednarodne registracije, objava in zaupni izvodi mednarodne registracije

Člen 11: Odlog objave

Člen 12: Zavrnitev

Člen 13: Posebne zahteve o enotnosti modela

Člen 14: Učinki mednarodne registracije

Člen 15: Razveljavitev

Člen 16: Vpis sprememb in drugih zadev v zvezi z mednarodnimi registracijami

Člen 17: Veljavnost in obnovitev mednarodne registracije ter trajanje varstva

Člen 18: Informacije o objavljenih mednarodnih registracijah

POGLAVJE II: UPRAVNE DOLOČBE

Člen 19: Skupni urad več držav

Člen 20: Članstvo v Haaški uniji

Člen 21: Skupščina

Člen 22: Mednarodni urad

Člen 23: Finance

Člen 24: Pravilnik

POGLAVJE III: REVIZIJA IN SPREMEMBE

Člen 25: Revizija tega akta

Člen 26: Sprememba nekaterih členov s strani skupščine

POGLAVJE IV: KONČNE DOLOČBE

Člen 27: Pristop k temu aktu

Člen 28: Začetek veljavnosti ratifikacij in pristopov

Člen 29: Prepoved pridržkov

Člen 30: Izjave pogodbenic

Člen 31: Veljavnost aktov iz let 1934 in 1960

Člen 32: Odpoved tega akta

Člen 33: Jezik tega akta; podpis

Člen 34: Depozitar

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Skrajšani izrazi

V tem aktu:

(i) „Haaški sporazum“ pomeni Haaški sporazum o mednarodnem depozitu modelov, ki se s tem preimenuje v Haaški sporazum o mednarodni registraciji modelov;

(ii) „ta akt“ pomeni Haaški sporazum, kakor ga opredeljuje ta akt;

(iii) „pravilnik“ pomeni pravilnik k temu aktu;

(iv) „predpisan“ pomeni predpisan v pravilniku;

(v) „Pariška konvencija“ pomeni Pariško konvencijo za varstvo industrijske lastnine, podpisano 20. marca 1883 v Parizu, kot je bila spremenjena in dopolnjena;

(vi) „mednarodna registracija“ pomeni mednarodno registracijo modela v skladu s tem aktom;

(vii) „mednarodna prijava“ pomeni prijavo za pridobitev mednarodne registracije;

(viii) „mednarodni register“ pomeni uradno zbirko podatkov v zvezi z mednarodnimi registracijami, ki jo vodi Mednarodni urad, in sicer podatkov, za katere je v tem aktu ali v pravilniku zahtevano ali dovoljeno, da so vpisani v register ne glede na medij, na katerem so taki podatki shranjeni;

(ix) „oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo;

(x) „prijavitelj” pomeni osebo, v imenu katere je vložena mednarodna prijava;

(xi) „imetnik“ pomeni osebo, v imenu katere je mednarodna registracija vpisana v mednarodni register;

(xii) „medvladna organizacija“ pomeni medvladno organizacijo, ki ima v skladu s točko (ii) prvega odstavka 27. člena pravico postati pogodbenica tega akta;

(xiii) „pogodbenica“ pomeni vsako državo ali medvladno organizacijo, ki je pogodbenica tega akta;

(xiv) „pogodbenica prijavitelja“ pomeni pogodbenico ali eno od pogodbenic, v kateri prijavitelj na podlagi izpolnjevanja najmanj enega od pogojev, navedenih v 3. členu, pridobi pravico do vložitve mednarodne prijave; če lahko prijavitelj skladno s 3. členom pridobi pravico do vložitve mednarodne prijave v dveh ali več pogodbenicah, je „pogodbenica prijavitelja“ tista izmed pogodbenic, ki je kot taka označena v mednarodni prijavi;

(xv) „ozemlje pogodbenice“ pomeni ozemlje države, če je pogodbenica država, če pa je pogodbenica medvladna organizacija, ozemlje, na katerem velja ustanovitvena pogodba te medvladne organizacije;

(xvi) „urad“ pomeni agencijo, ki ji pogodbenica poveri podeljevanje varstva za modele z veljavnostjo na svojem ozemlju;

(xvii) „urad za preizkušanje“ pomeni urad, ki po uradni dolžnosti preizkuša pri njem vložene prijave za varstvo modelov, da ugotovi najmanj to, ali modeli izpolnjujejo pogoj novosti;

(xviii) „imenovanje“ pomeni zahtevo, da mednarodna registracija velja na ozemlju pogodbenice; pomeni tudi vpis te zahteve v mednarodni register;

(xix) „imenovana pogodbenica“ in „imenovani urad“ pomenita pogodbenico oziroma urad pogodbenice, na katerega se nanaša imenovanje;

(xx) „akt iz leta 1934“ pomeni akt Haaškega sporazuma, podpisan v Londonu 2. junija 1934;

(xxi) „akt iz leta 1960“ pomeni akt Haaškega sporazuma, podpisan v Haagu 28. novembra 1960;

(xxii) „dodatni akt iz leta 1961“ pomeni akt, podpisan v Monaku 18. novembra 1961 kot dodatek k aktu iz leta 1934;

(xxiii) „dopolnilni akt iz leta 1967“ pomeni spremenjen dopolnilni akt Haaškega sporazuma, podpisan v Stockholmu 14. julija 1967;

(xxiv) „Unija“ pomeni Haaško unijo, ustanovljeno s Haaškim sporazumom s 6. novembra 1925 in ohranjeno v aktih iz leta 1934 in 1960, v dodatnem in dopolnilnem aktu in v tem aktu;

(xxv) „skupščina“ pomeni skupščino Unije, omenjeno v pododstavku (a) prvega odstavka 21. člena, ali kateri koli organ, ki to skupščino nadomešča;

(xxvi) „Organizacija“ pomeni Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino;

(xxvii) „generalni direktor“ je generalni direktor Organizacije;

(xxviii) „Mednarodni urad“ je mednarodni urad Organizacije;

(xxix) „listina o ratifikaciji“ se razlaga tako, da vključuje tudi listine o sprejetju ali odobritvi.

Člen 2

Veljavnost drugačnega varstva, določenega z zakoni pogodbenic in nekaterimi mednarodnimi pogodbami

(1) [ Zakoni pogodbenic in nekatere mednarodne pogodbe ] Določbe tega akta ne vplivajo na veljavnost kakršnega koli večjega varstva, ki je lahko določeno z zakonom pogodbenice, in nikakor ne vplivajo na varstvo, ki ga umetniškim delom in delom uporabne umetnosti določajo mednarodne pogodbe ali konvencije o avtorskih pravicah, ali na varstvo, ki je modelom določeno po Sporazumu o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, priloženemu k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije.

(2) [ Obvezna skladnost s Pariško konvencijo ] Vsaka pogodbenica ravna v skladu z določbami Pariške konvencije, ki se nanašajo na modele.

POGLAVJE 1

MEDNARODNA PRIJAVA IN MEDNARODNA REGISTRACIJA

Člen 3

Upravičenost do vložitve mednarodne prijave

Vsaka oseba, ki je državljan države pogodbenice ali države članice medvladne organizacije, ki je pogodbenica, ali ima stalno ali običajno prebivališče ali resnično in dejavno industrijsko ali trgovsko podjetje na ozemlju pogodbenice, je upravičena do vložitve mednarodne prijave.

Člen 4

Postopek za vložitev mednarodne prijave

(1) [ Neposredna ali posredna vložitev ] (a) Prijavitelj lahko vloži mednarodno prijavo po svoji izbiri neposredno pri Mednarodnem uradu ali s posredovanjem urada pogodbenice prijavitelja.

(b) Ne glede na pododstavek (a) lahko vsaka pogodbenica s pisno izjavo uradno obvesti generalnega direktorja, da mednarodna prijava ne sme biti vložena s posredovanjem njenega urada.

(2) [ Posredniška pristojbina pri posredni vložitvi ] Urad katere koli pogodbenice lahko zahteva, da mu prijavitelj plača posredniško pristojbino za vsako mednarodno prijavo, vloženo z njegovim posredovanjem.

Člen 5

Vsebina mednarodne prijave

(1) [ Obvezna vsebina mednarodne prijave ] Mednarodna prijava mora biti napisana v predpisanem jeziku ali v enem od predpisanih jezikov in vsebovati ali imeti priloženo:

(i) zahtevo za mednarodno registracijo po tem aktu;

(ii) predpisane podatke o prijavitelju;

(iii) predpisano število izvodov prikaza ali po prijaviteljevi izbiri več različnih prikazov modela, ki se prijavlja, predstavljenih na predpisan način; če pa je model dvodimenzionalen in če je v skladu s petim odstavkom dana zahteva za odlog objave, je lahko mednarodni prijavi namesto prikazov priloženo predpisano število primerkov modela;

(iv) navedbo izdelka ali izdelkov, ki sestavljajo model, ali v zvezi s katerimi je treba model uporabljati, kot je predpisano;

(v) navedbo imenovanih pogodbenic;

(vi) predpisane pristojbine;

(vii) morebitne druge predpisane podatke.

(2) [ Dodatna obvezna vsebina mednarodne prijave ] (a) Vsaka pogodbenica, katere urad je urad za preizkušanje in ki po zakonu, ki je veljal, ko je postala pogodbenica tega akta, zahteva, da prijava za podelitev varstva modela vsebuje sestavine iz pododstavka (b), da bi se ji po omenjenem zakonu lahko dodelil datum vložitve, lahko o teh sestavinah z izjavo uradno obvesti generalnega direktorja.

(b) Sestavine, ki se na podlagi pododstavka (a) lahko uradno sporočijo, so:

(i) navedba o istovetnosti oblikovalca modela, ki se prijavlja;

(ii) kratek opis prikaza ali značilnosti modela, ki se prijavlja;

(iii) zahtevek.

(c) Kadar mednarodna prijava vsebuje imenovanje pogodbenice, ki je poslala uradno obvestilo iz pododstavka (a), mora v predpisani obliki vsebovati tudi vsako sestavino, ki je bila v uradnem obvestilu navedena.

(3) [ Druga možna vsebina mednarodne prijave ] Mednarodna prijava lahko vsebuje ali pa so ji priložene tudi druge sestavine, ki so določene s pravilnikom.

(4) [ Več modelov v isti prijavi ] Pod pogoji, kakršni so lahko predpisani, se mednarodna prijava lahko nanaša na dva ali več modelov.

(5) [ Zahteva za odloženo objavo ] Mednarodna prijava lahko vsebuje tudi zahtevo za odlog objave.

Člen 6

Prednost

(1) [ Zahteva za prednost ] (a) Mednarodna prijava lahko vsebuje izjavo, s katero prijavitelj v skladu s 4. členom Pariške konvencije zahteva prednost za eno ali več predhodnih prijav, vloženih v kateri koli državi pogodbenici te konvencije ali zanjo oziroma v kateri koli članici Svetovne trgovinske organizacije ali zanjo.

(b) V pravilniku je lahko določeno, da je izjavo iz pododstavka (a) mogoče dati po vložitvi mednarodne prijave. V takem primeru je s pravilnikom predpisano, do kdaj najpozneje se taka izjava lahko da.

(2) [ Mednarodna prijava, ki je lahko podlaga za zahtevo za prednost ] Od dneva vložitve dalje je mednarodna prijava ne glede na njeno poznejšo usodo enakovredna redni vložitvi v smislu 4. člena Pariške konvencije.

Člen 7

Pristojbine za imenovanje

(1) [ Predpisana pristojbina za imenovanje ] Med predpisanimi pristojbinami je tudi pristojbina za imenovanje za vsako imenovano pogodbenico ne glede na določila v drugem odstavku tega člena.

(2) [ Pristojbina za posamično imenovanje ] Pogodbenica, katere urad je urad za preizkušanje, ali pogodbenica, ki je mednarodna organizacija, lahko s pisno izjavo uradno obvesti generalnega direktorja, da se v zvezi s katero koli mednarodno prijavo, v kateri je imenovana, in v zvezi z obnovitvijo katere koli mednarodne registracije, ki je posledica take mednarodne prijave, predpisana pristojbina za imenovanje iz prvega odstavka zamenja s pristojbino za posamično imenovanje, katere znesek se navede v izjavi in se lahko s poznejšimi izjavami spremeni. Ta znesek lahko pogodbenica določi za začetno trajanje varstva in za vsako obnovljeno trajanje oziroma za najdaljši možni čas varstva, ki ga ta pogodbenica dovoljuje. Ta znesek pa ne sme biti višji od zneska, ki bi ga imel urad te pogodbenice pravico prejeti od prijavitelja za odobritev varstva za enako obdobje za enako število modelov, zmanjšanega za prihranek zaradi mednarodnega postopka.

(3) [ Prenos pristojbin za imenovanje ] Pristojbine za imenovanje iz prvega in drugega odstavka prenese Mednarodni urad pogodbenicam, za katere so bile te pristojbine plačane.

Člen 8

Odprava nepravilnosti

(1) [ Preizkus mednarodne prijave ] Če Mednarodni urad ugotovi, da mednarodna prijava v času, ko jo prejme, ne izpolnjuje zahtev tega akta in pravilnika, pozove prijavitelja, da v predpisanem roku izvede zahtevane popravke.

(2) [ Nepravilnosti, ki niso odpravljene ] (a) Če prijavitelj v predpisanem roku zahtev iz poziva ne izpolni, se razen v primeru iz pododstavka (b) šteje, da je mednarodna prijava opuščena.

(b) Če prijavitelj ob nepravilnosti v zvezi z drugim odstavkom 5. člena ali posebno zahtevo, ki jo je pogodbenica v skladu s pravilnikom uradno sporočila generalnemu direktorju, zahtev iz poziva ne izpolni v predpisanem roku, se šteje, da mednarodna prijava ne vsebuje imenovanja te pogodbenice.

Člen 9

Datum vložitve mednarodne prijave

(1) [ Neposredno vložena mednarodna prijava ] Kadar je mednarodna prijava vložena neposredno pri Mednarodnem uradu, se ob upoštevanju tretjega odstavka tega člena za datum vložitve šteje dan, ko je Mednarodni urad prejel mednarodno prijavo.

(2) [ Posredno vložena mednarodna prijava ] Kadar je mednarodna prijava vložena s posredovanjem urada pogodbenice prijavitelja, se datum vložitve določi, kot je predpisano.

(3) [ Mednarodna prijava z nepravilnostmi ] Kadar je v mednarodni prijavi na dan, ko jo je prejel Mednarodni urad, kakšna nepravilnost, ki je opredeljena kot nepravilnost, katere posledica je preložitev datuma vložitve mednarodne prijave, se za datum vložitve šteje dan, ko je Mednarodni urad prejel popravek nepravilnosti.

Člen 10 [15]

Mednarodna registracija, datum mednarodne registracije, objava in zaupni izvodi mednarodne registracije

(1) [ Mednarodna registracija ] Mednarodni urad registrira vsak model, ki je mednarodno prijavljen, takoj ko prejme mednarodno prijavo ali takoj po prejemu zahtevanih popravkov, če so v skladu z 8. členom zahtevani popravki. Registracija se izvede ne glede na to, ali je v skladu z 11. členom objava odložena ali ne.

(2) [ Datum mednarodne registracije ] (a) Ob upoštevanju pododstavka (b) je datum mednarodne registracije datum vložitve mednarodne prijave.

(b) Če je v mednarodni prijavi na dan, ko jo je Mednarodni urad prejel, nepravilnost po drugem odstavku 5. člena, je datum mednarodne registracije tisti dan, ko Mednarodni urad prejme popravek take nepravilnosti, ali pa datum vložitve mednarodne prijave, ki je poznejši.

(3) [ Objava ] (a) Mednarodno registracijo objavi Mednarodni urad. Taka objava se v vseh pogodbenicah šteje za zadostno obveščanje javnosti in imetnik registracije ne sme zahtevati nikakršnega drugega obveščanja javnosti.

(b) Mednarodni urad pošlje izvod objave mednarodne registracije vsakemu imenovanemu uradu.

(4) [ Ohranjanje zaupnosti pred objavo ] Ob upoštevanju petega odstavka tega člena in pododstavka (b) četrtega odstavka 11. člena varuje Mednarodni urad vsako mednarodno prijavo in vsako mednarodno registracijo do objave kot zaupno.

(5) [ Zaupni izvodi ] (a) Mednarodni urad pošlje takoj po registraciji en izvod mednarodne registracije skupaj s pripadajočo izjavo, dokumentom ali primerkom, ki je bil mednarodni prijavi priložen, vsakemu uradu, ki je Mednarodni urad uradno obvestil, da želi prejeti tak izvod, in ki je bil v mednarodni prijavi imenovan.

(b) Dokler Mednarodni urad ne objavi mednarodne registracije, varuje urad kot zaupno vsako mednarodno registracijo, katere izvod je prejel od Mednarodnega urada, ta izvod pa lahko uporablja le za preizkušanje mednarodne registracije in prijav za varstvo modela, vloženih v pogodbenici ali za pogodbenico, za katero je ta urad pristojen. Vsebine take mednarodne registracije, razen njenemu imetniku, zlasti ne sme razkriti nikomur zunaj urada; izjema je le razkritje za namene upravnih ali sodnih postopkov, povezanih s sporom o upravičenosti vlaganja mednarodne prijave, na kateri temelji mednarodna registracija. Pri takem upravnem ali sodnem postopku se sme vsebina mednarodne registracije razkriti kot zaupna samo strankam, ki so vpletene v postopek in so obvezane spoštovati zaupnost takega razkritja.

Člen 11

Odlog objave

(1) [ Določbe pogodbenic v zvezi z odlogom objave ] (a) Če je v zakonu pogodbenice predviden odlog objave modela za čas, ki je krajši od predpisanega, lahko ta pogodbenica z izjavo uradno obvesti generalnega direktorja o dopustnem roku odloga.

(b) Če v zakonu pogodbenice odlog objave modela ni predviden, pogodbenica o tem z izjavo uradno obvesti generalnega direktorja.

(2) [ Odlog objave ] Če mednarodna prijava vsebuje zahtevo za odlog objave, se objava opravi

(i) ob poteku predpisanega roka, če nobena pogodbenica, imenovana v mednarodni prijavi, ni dala izjave iz prvega odstavka tega člena;

(ii) ob poteku roka, navedenega v izjavi, če je katera od pogodbenic, imenovanih v mednarodni prijavi, dala izjavo iz pododstavka (a) prvega odstavka tega člena, oziroma ob poteku najkrajšega roka, navedenega v izjavah, če je dalo izjavo več imenovanih pogodbenic.

(3) [ Obravnavanje zahtev za odlog, če po veljavni zakonodaji ni možen ] Če je bil zahtevan odlog objave in je katera od pogodbenic, imenovanih v mednarodni prijavi, dala izjavo iz pododstavka (b) prvega odstavka tega člena, da po njeni zakonodaji odlog objave ni možen,

(i) Mednarodni urad ob upoštevanju točke (ii) tega odstavka o tem obvesti prijavitelja; če prijavitelj v predpisanem roku s pisnim obvestilom Mednarodnemu uradu ne umakne imenovanja omenjene pogodbenice, Mednarodni urad ne upošteva zahteve za odlog objave;

(ii) če so bili mednarodni prijavi namesto prikazov priloženi primerki modela, Mednarodni urad imenovanja omenjene pogodbenice ne upošteva in o tem obvesti prijavitelja.

(4) [ Zahteva za predčasno objavo ali za posebej dovoljeni dostop do mednarodne registracije ] (a) V obdobju odloga po drugem odstavku lahko imetnik kadar koli zahteva objavo katerega koli modela ali vseh modelov iz mednarodne registracije, pri čemer se šteje, da je rok odloga za take modele potekel na dan, ko je Mednarodni urad prejel zahtevo.

(b) Prav tako lahko imetnik kadar koli med odlogom po drugem odstavku tega člena zahteva od Mednarodnega urada, da tretji osebi, ki jo določi imetnik, posreduje izvleček ali ji dovoli dostop do katerega koli mednarodno registriranega ali vseh mednarodno registriranih modelov.

(5) [ Odpoved in omejevanje ] (a) Če imetnik med odlogom po drugem odstavku tega člena odpove mednarodno registracijo za vse imenovane pogodbenice, se model ali modeli, ki so bili mednarodno registrirani, ne objavijo.

(b) Če imetnik med odlogom po drugem odstavku tega člena za vse imenovane pogodbenice omeji mednarodno registracijo za enega ali nekaj modelov, ki so bili mednarodno registrirani, se preostali modeli iz mednarodne registracije ne objavijo.

(6) [ Objava in predložitev prikazov ] (a) Ob poteku katerega koli odloga po določbah tega člena Mednarodni urad objavi mednarodno registracijo, če so plačane predpisane pristojbine. Če pristojbine niso plačane, kot je predpisano, se mednarodna registracija izbriše in se ne objavi.

(b) Če je bil mednarodni prijavi skladno s točko (iii) prvega odstavka 5. člena priložen en ali več primerkov modela, imetnik v predpisanem roku predloži Mednarodnemu uradu predpisano število izvodov prikaza vsakega modela, ki je bil prijavljen. Če imetnik tega ne stori, se mednarodna registracija izbriše in se ne objavi.

Člen 12

Zavrnitev

(1) [ Pravica do zavrnitve ] Urad katere koli imenovane pogodbenice lahko, če za kateri koli model ali za vse modele, ki so vključeni v mednarodno registracijo, niso izpolnjeni pogoji za podelitev varstva po pravu te pogodbenice, delno ali v celoti zavrne veljavnost mednarodne registracije na svojem ozemlju, vendar pa noben urad ne sme delno ali v celoti zavrniti veljavnosti katere koli mednarodne registracije zato, ker po pravu zadevne pogodbenice niso bile izpolnjene tiste zahteve v zvezi z obliko ali vsebino mednarodne prijave, ki so dodatne ali različne od zahtev, določenih v tem aktu in v pravilniku.

(2) [ Uradno obvestilo o zavrnitvi ] (a) Urad z obvestilom o zavrnitvi v predpisanem roku obvesti Mednarodni urad, da zavrača veljavnost mednarodne registracije.

(b) V vsakem uradnem obvestilu o zavrnitvi morajo biti navedeni razlogi, s katerimi je zavrnitev utemeljena.

(3) [ Pošiljanje uradnega obvestila o zavrnitvi; pravna sredstva ] (a) Mednarodni urad nemudoma pošlje imetniku kopijo uradnega obvestila o zavrnitvi.

(b) Imetnik lahko uporabi enaka pravna sredstva, kot če bi model, za katerega je zahteval mednarodno registracijo, prijavil z zahtevo za podelitev varstva po pravu, veljavnem za urad, ki je sporočil zavrnitev. Med pravnimi sredstvi mora biti najmanj možnost, da se zavrnitev ponovno pregleda ali preizkusi, ali možnost pritožbe zoper zavrnitev.

(4)[16][ Umik zavrnitve ] Urad, ki je zavrnitev sporočil, jo lahko kadar koli delno ali v celoti umakne.

Člen 13

Posebne zahteve o enotnosti modela

(1) [ Uradno obvestilo o posebnih zahtevah ] Vsaka pogodbenica, v kateri velja v času, ko je postala pogodbenica tega akta, zakon, po katerem morajo modeli iz iste prijave izpolnjevati zahtevo enotnosti modela, enotnosti proizvodnje ali enotnosti uporabe ali pripadati kompletu ali sestavu izdelkov ali pa je treba vsak samostojen ali različen model prijaviti posebej, lahko o tem z izjavo uradno obvesti generalnega direktorja. Vendar nobena taka izjava ne vpliva na pravico prijavitelja, da v skladu s četrtim odstavkom 5. člena njegova mednarodna prijava vsebuje dva ali več modelov, četudi je v prijavi imenovana pogodbenica, ki je dala tako izjavo.

(2) [ Učinek izjave ] Na podlagi vsake take izjave lahko urad pogodbenice, ki je izjavo dala, zavrne veljavnost mednarodne registracije po prvem odstavku 12. člena, dokler ni izpolnjena zahteva, ki jo je ta pogodbenica uradno sporočila.

(3) [ Dodatne pristojbine, ki jih je treba plačati ob delitvi registracije ] Če se mednarodna registracija po uradnem obvestilu o zavrnitvi v skladu z drugim odstavkom tega člena pri zadevnem uradu razdeli na dve ali več, da se tako izogne razlogu za zavrnitev, navedenemu v uradnem obvestilu, ima ta urad pravico zaračunati pristojbino za vsako dodatno mednarodno prijavo, ki bi bila potrebna, da se izogne razlogu za zavrnitev.

Člen 14

Učinki mednarodne registracije

(1) [ Učinek prijave po veljavnem pravu ] Mednarodna registracija ima od dneva mednarodne registracije v vsaki imenovani pogodbenici najmanj enak učinek kot redno vložena prijava za podelitev varstva modela po pravu te pogodbenice.

(2) [ Učinek podelitve varstva po veljavnem pravu ] (a) V vsaki imenovani pogodbenici, katere urad ni poslal sporočila o zavrnitvi v skladu z 12. členom, ima mednarodna registracija enak učinek kot podelitev varstva za model po pravu te pogodbenice najkasneje od dne, ko je potekel rok, v katerem lahko sporoči zavrnitev oziroma najkasneje v roku, navedenem v izjavi, če je pogodbenica v skladu s pravilnikom dala ustrezno izjavo.

(b)[17] (b) Če je urad imenovane pogodbenice poslal sporočilo o zavrnitvi in je tako zavrnitev pozneje delno ali v celoti umaknil, ima mednarodna registracija v obsegu, v kakršnem je bila zavrnitev umaknjena, v tej pogodbenici enak učinek kot podelitev varstva za model po pravu omenjene pogodbenice najkasneje od datuma, ko je bila zavrnitev umaknjena.

(c) Učinek, ki ga ima mednarodna registracija po tem odstavku, se nanaša na model ali modele iz registracije, kot jo je imenovani urad prejel od Mednarodnega urada oziroma kot je bila s postopkom pri tem uradu spremenjena.

(3) [ Izjava o učinku imenovanja pogodbenice prijavitelja ] (a) Vsaka pogodbenica, katere urad je urad za preizkušanje, lahko z izjavo uradno obvesti generalnega direktorja, da njeno imenovanje v mednarodni registraciji nima nobenega učinka, kadar je sama pogodbenica prijavitelja.

(b) Kadar je pogodbenica, ki je dala izjavo iz pododstavka (a), v mednarodni prijavi navedena kot pogodbenica prijavitelja in imenovana pogodbenica, Mednarodni urad imenovanja te pogodbenice ne upošteva.

Člen 15

Razveljavitev

(1) [ Zahteva za možnost obrambe ] Pristojni organi imenovane pogodbenice na njenem ozemlju ne morejo delno ali popolnoma razveljaviti učinkov mednarodne registracije, ne da bi bila imetniku pravočasno dana možnost, da brani svoje pravice.

(2) [ Uradno obvestilo o razveljavitvi ] Urad pogodbenice, na ozemlju katere so bili učinki mednarodne registracije razveljavljeni, o razveljavitvi, če zanjo ve, uradno obvesti Mednarodni urad.

Člen 16

Vpis sprememb in drugih zadev v zvezi z mednarodnimi registracijami

(1) [ Vpis sprememb in drugih zadev ] Kot je predpisano, vpiše Mednarodni urad v mednarodni register

(i) vsako spremembo lastništva mednarodne registracije za katero koli ali za vse imenovane pogodbenice in za kateri koli ali vse modele, ki so mednarodno registrirani, če ima novi lastnik v skladu s 3. členom pravico vložiti mednarodno prijavo,

(ii) vsako spremembo imena in priimka ali naslova imetnika,

(iii) imenovanje predstavnika prijavitelja ali imetnika in katero koli drugo pomembno dejstvo v zvezi s takim predstavnikom,

(iv) vsako imetnikovo odpoved mednarodne registracije za katero koli ali vse imenovane pogodbenice,

(v) vsako imetnikovo omejevanje mednarodne registracije za katero koli ali vse imenovane pogodbenice na en model ali na nekatere modele, ki so mednarodno registrirani,

(vi) vsako razveljavitev veljavnosti mednarodne registracije s strani pristojnih organov imenovane pogodbenice za kateri koli ali vse modele iz mednarodne registracije na ozemlju te pogodbenice,

(vii) vsako drugo pomembno dejstvo, ki ga določa pravilnik, v zvezi s pravicami za kateri koli ali vse modele, ki so mednarodno registrirani.

(2) [ Učinek vpisa v mednarodni register ] Vsak vpis, omenjen v točkah (i), (ii), (iv), (v), (vi) in (vii), prvega odstavka ima enak učinek, kot če bi bil vpisan v register urada vsake od zadevnih pogodbenic, razen da lahko pogodbenica z izjavo uradno obvesti generalnega direktorja, da vpis iz točke (i) prvega odstavka v tej pogodbenici ne bo učinkoval, dokler urad te pogodbenice ne sprejme poročil ali dokumentov, ki so navedeni v omenjeni izjavi pogodbenice.

(3) [Pristojbine] Za vsak vpis iz prvega odstavka je lahko zahtevano plačilo pristojbine.

(4) [Objava] Mednarodni urad objavi vsak vpis iz prvega odstavka. Kopijo objave pošlje uradu vsake pogodbenice, ki jo to zadeva.

Člen 17

Veljavnost in obnovitev mednarodne registracije ter trajanje varstva

(1) [ Veljavnost mednarodne registracije ] Mednarodna registracija velja najprej pet let, računano od dneva mednarodne registracije.

(2) [ Obnovitev mednarodne registracije ] Mednarodno registracijo je mogoče obnavljati vsakokrat za nadaljnjih pet let v skladu s predpisanim postopkom in ob plačilu predpisanih pristojbin.

(3) [ Trajanje varstva v imenovanih pogodbenicah ] (a) Če se mednarodna registracija obnavlja, traja varstvo ob upoštevanju pododstavka (b) v posamezni pogodbenici 15 let, računano od dneva mednarodne registracije.

(b) Če zakon imenovane pogodbenice za model, ki mu je bilo po tem zakonu podeljeno varstvo, določa trajanje varstva, daljše od 15 let, traja varstvo, če se mednarodna registracija obnavlja, enako dolgo, kot določa zakon te pogodbenice.

(c) Vsaka pogodbenica z izjavo uradno obvesti generalnega direktorja o najdaljšem trajanju varstva, ki ga določa njen zakon.

(4) [ Možnost omejene obnovitve ] Mednarodna registracija se lahko obnovi za katero koli ali za vse imenovane pogodbenice ter za kateri koli ali za vse modele, ki so mednarodno registrirani.

(5) [ Vpis in objava obnovitve ] Mednarodni urad vpiše obnovitve v mednarodni register in jih objavi. Kopijo objave pošlje uradu vsake pogodbenice, ki jo to zadeva.

Člen 18

Informacije o objavljenih mednarodnih registracijah

(1) [ Dostop do informacij ] Mednarodni urad vsakomur, ki za to zaprosi, za vsako objavljeno mednarodno registracijo po plačilu predpisane pristojbine pošlje izpiske iz mednarodnega registra ali informacije o vsebini mednarodnega registra.

(2) [Oprostitev overitve] Izpiski iz mednarodnega registra, ki jih pošilja Mednarodni urad, so v vsaki pogodbenici oproščeni vsakršne obvezne overitve.

POGLAVJE II

UPRAVNE DOLOČBE

Člen 19

Skupni urad več držav

(1) [ Uradno obvestilo o skupnem uradu ] Če se nekatere države, ki nameravajo postati pogodbenice tega akta ali so že pogodbenice tega akta, dogovorijo za poenotenje svoje notranje zakonodaje o modelih, lahko uradno obvestijo generalnega direktorja,

(i) da bo državni urad vsake od njih nadomeščen s skupnim uradom in

(ii) da se za uporabo 1., 3. do 18. in 31. člena tega akta šteje celota njihovih ozemelj, na katerih se uporablja enotna zakonodaja, kot ena pogodbenica.

(2) [ Kdaj je čas za uradno obvestilo ] V prvem odstavku omenjeno uradno obvestilo se preda

(i) za države, ki nameravajo postati pogodbenice tega akta, ob deponiranju listin iz drugega odstavka 27. člena;

(ii) za države, ki so že pogodbenice tega akta, kadar koli po izvedenem poenotenju njihove notranje zakonodaje.

(3) [ Začetek veljavnosti uradnega obvestila ] Uradno obvestilo iz prvega in drugega odstavka tega člena začne veljati

(i) za države, ki nameravajo postati pogodbenice tega akta, takoj ko postane ta akt za te države zavezujoč;

(ii) za države pogodbenice tega akta tri mesece po dnevu, ko je generalni direktor o tem obvestil druge pogodbenice, ali na kateri koli poznejši datum, ki je naveden v obvestilu.

Člen 20

Članstvo v Haaški uniji

Pogodbenice so članice iste Unije kot pogodbenice akta iz leta 1934 ali akta iz leta 1960.

Člen 21

Skupščina

(1) [ Sestava ] (a) Pogodbenice so članice iste skupščine kot države, ki jih zavezuje 2. člen dopolnilnega akta iz leta 1967.

(b) Vsako članico skupščine zastopa v skupščini en delegat, ki mu lahko pomagajo namestniki, svetovalci in izvedenci, vsak delegat pa lahko zastopa samo eno pogodbenico.

(c) Članice Unije, ki niso članice skupščine, so kot opazovalke lahko navzoče na zasedanjih skupščine.

(2) [ Naloge ] (a) Skupščina

(i) obravnava vse zadeve, ki se nanašajo na ohranjanje in razvoj Unije ter na izvajanje tega akta;

(ii) uresničuje pravice in opravlja naloge, ki so ji posebej naložene ali pa so ji dodeljene po tem aktu ali po dopolnilnem aktu iz leta 1967;

(iii) daje navodila generalnemu direktorju v zvezi s pripravo revizijskih konferenc in odloča o sklicu vsake take konference;

(iv) spreminja pravilnik;

(v) pregleduje in potrjuje poročila in dejavnosti generalnega direktorja v zvezi z Unijo in daje generalnemu direktorju vsa potrebna navodila glede zadev, ki so v pristojnosti Unije;

(vi) določa program in sprejema dveletni proračun Unije ter potrjuje njen zaključni račun;

(vii) sprejema finančne predpise Unije;

(viii) ustanavlja odbore in delovne skupine, ki se ji zdijo primerni za doseganje ciljev Unije;

(ix) glede na pododstavek (c) prvega odstavka tega člena določa, katere države, medvladne organizacije in nevladne organizacije so lahko na njenih zasedanjih kot opazovalke;

(x) sprejema vse druge ustrezne ukrepe za uveljavljanje ciljev Unije in opravlja vse druge naloge, ki so po tem aktu primerne.

(b) Glede zadev, ki so v interesu tudi drugih unij, ki jih vodi Organizacija, skupščina sklepa šele po posvetu s koordinacijskim odborom Organizacije.

(3)[ Sklepčnost ] (a) Polovica članic skupščine, ki so države in imajo pravico glasovati, zagotavlja sklepčnost pri glasovanju o zadevi.

(b) Ne glede na določbe pododstavka (a) tega odstavka pa lahko skupščina sprejema sklepe, razen sklepov o svojem poslovniku, če je na kakem zasedanju navzočih manj od polovice, vendar najmanj ena tretjina članic, ki so države in imajo pravico glasovati o zadevi, vendar tako sprejeti sklepi začnejo veljati le, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v nadaljevanju. Mednarodni urad take sklepe sporoči članicam skupščine, ki so države in imajo pravico glasovati o zadevi in niso bile zastopane na zasedanju, ter jih pozove, da v treh mesecih po datumu sporočila pisno izjavijo, ali glasujejo za ali proti ali se glasovanja vzdržijo. Če po preteku tega roka število članic, ki so tako glasovale ali so se glasovanja vzdržale, doseže število članic, ki je manjkalo za sklepčnost na samem zasedanju, začne sklep veljati, pod pogojem da takrat še vedno obstaja potrebna večina.

(4)[ Odločanje v skupščini ] (a) Skupščina si prizadeva za sprejemanje sklepov s soglasjem.

(b) Kadar sklepa ni mogoče doseči s soglasjem, se o zadevi odloča z glasovanjem. V takem primeru

(i) ima vsaka pogodbenica, ki je država, en glas in glasuje samo v svojem imenu in

(ii) vsaka pogodbenica, ki je medvladna organizacija, lahko glasuje namesto svojih držav članic s številom glasov, ki je enako številu njenih članic, ki so pogodbenice tega akta, nobena taka medvladna organizacija pa ne sme sodelovati pri glasovanju, če to pravico uresničuje katera koli njena država članica in obratno.

(c) O zadevah, ki se nanašajo samo na države, ki jih zavezuje 2. člen dopolnilnega akta iz leta 1967, pogodbenice, ki jih omenjeni člen ne zavezuje, nimajo pravice glasovati, o zadevah, ki se nanašajo samo na države pogodbenice, pa imajo samo te pravico glasovati.

(5) [ Večine ] (a) Za sklepe na podlagi drugega odstavka 24. člena in drugega odstavka 26. člena je pri odločanju v skupščini potrebna dvotretjinska večina oddanih glasov.

(b) Vzdržani glasovi se ne štejejo za oddane glasove.

(6) [ Zasedanja ] (a) Skupščina se vsako drugo leto sestane na rednem zasedanju, ki ga skliče generalni direktor, in če ni izrednih okoliščin, je zasedanje v istem obdobju in na istem kraju kot zasedanje generalne skupščine Organizacije.

(b) Skupščina se sestane na izrednem zasedanju, ki ga skliče generalni direktor na zahtevo ene četrtine članic skupščine ali pa na svojo pobudo.

(c) Dnevni red takega zasedanja pripravi generalni direktor.

(7) [ Poslovnik ] Skupščina sprejme svoj poslovnik.

Člen 22

Mednarodni urad

(1) [ Upravne naloge ] (a) Mednarodno registracijo in s tem povezane naloge kakor tudi vse druge upravne naloge v zvezi z Unijo opravlja Mednarodni urad.

(b) Mednarodni urad zlasti pripravlja sestanke in zagotavlja storitve sekretariata skupščine in strokovnih odborov ter delovnih skupin, ki jih skupščina lahko ustanovi.

(2) [ Generalni direktor ] Generalni direktor je izvršilni direktor Unije in zastopa Unijo.

(3) [ Drugi sestanki poleg zasedanj skupščine ] Generalni direktor sklicuje vse odbore in delovne skupine, ki jih ustanovi skupščina, in vse druge sestanke, ki obravnavajo zadeve, pomembne za Unijo.

(4) [ Vloga Mednarodnega urada na skupščini in drugih sestankih ] (a) Generalni direktor in osebe, ki jih generalni direktor določi, sodelujejo brez glasovalne pravice na vseh zasedanjih skupščine in sestankih odborov in delovnih skupin, ki jih je skupščina ustanovila, ter na vseh drugih sestankih, ki jih skliče generalni direktor pod pokroviteljstvom Unije.

(b) Generalni direktor ali član njegovega osebja, ki ga generalni direktor določi, je po uradni dolžnosti sekretar skupščine ter odborov, delovnih skupin in drugih sestankov, omenjenih v pododstavku (a).

(5) [ Konference ] (a) Mednarodni urad v skladu z navodili skupščine pripravi vse potrebno za vse revizijske konference.

(b) Mednarodni urad se o teh pripravah lahko posvetuje z medvladnimi organizacijami ter z mednarodnimi in nacionalnimi nevladnimi organizacijami.

(c) Generalni direktor in osebe, ki jih imenuje, sodelujejo v razpravah na revizijskih konferencah, nimajo pa pravice glasovati.

(6) [ Druge naloge ] Mednarodni urad opravlja tudi vse druge naloge, ki so mu v zvezi s tem aktom dodeljene.

Člen 23

Finance

(1) [ Proračun ] (a) Unija ima proračun.

(b) Proračun Unije vključuje lastne dohodke in izdatke Unije in njene prispevke v proračun skupnih izdatkov unij, ki jih Organizacija upravlja.

(c) Izdatki, ki jih ni mogoče pripisati samo Uniji, ampak tudi še eni ali več drugim unijam, ki jih upravlja Organizacija, se štejejo za skupne izdatke unij. Delež Unije v takih skupnih izdatkih je sorazmeren s koristmi, ki jih ima od njih.

(2) [ Usklajevanje s proračuni drugih unij ] Proračun Unije je treba sestaviti ob upoštevanju potrebnega usklajevanja s proračuni drugih unij, ki jih Organizacija upravlja.

(3) [ Viri financiranja proračuna ] Viri, iz katerih se financira proračun Unije, so:

(i) pristojbine za mednarodne registracije;

(ii) terjatve za druge storitve, ki jih Mednarodni urad opravlja v zvezi z Unijo;

(iii) prodaja publikacij Mednarodnega urada v zvezi z Unijo ali avtorski honorarji zanje;

(iv) darila, volila in subvencije;

(v) najemnine, obresti in drugi dohodki.

(4) [ Določitev pristojbin in cen za storitve; višina proračuna ] (a) Zneske pristojbin iz točke (i) tretjega odstavka tega člena določi skupščina na predlog generalnega direktorja. Cene za storitve iz točke (ii) tretjega odstavka tega člena določi generalni direktor in se začasno uporabljajo, vendar jih mora skupščina na svoji naslednji seji potrditi.

(b) Zneski pristojbin iz točke (i) tretjega odstavka tega člena se določijo tako, da prihodki Unije od pristojbin in iz drugih virov zadostujejo vsaj za pokrivanje vseh odhodkov Mednarodnega urada v zvezi z Unijo.

(c) Če proračun ni sprejet pred začetkom novega finančnega obdobja, ostane na isti ravni kot proračun za prejšnje leto, kot je predvideno v finančnih predpisih.

(5) [ Sklad kratkoročnih sredstev ] Unija mora imeti sklad kratkoročnih sredstev, ki se oblikuje iz presežnih prejemkov, če pa ta presežek ne zadošča, iz enkratnega vplačila vsake članice Unije. Če postane sklad premajhen, sprejme skupščina sklep, da se poveča. Razmerje in vplačilne pogoje določi skupščina na predlog generalnega direktorja.

(6) [ Predplačila države gostiteljice ] (a) V sporazumu o sedežu Organizacije, sklenjenem z državo, na ozemlju katere ima Organizacija svoj sedež, je treba predvideti, da ta država odobri predplačila, kadar koli v skladu kratkoročnih sredstev ni dovolj denarja. O znesku takih predplačil in pogojih za njihovo dodelitev se je treba dogovoriti v ločenih sporazumih med to državo in Organizacijo.

(b) Država iz pododstavka (a) in Organizacija imata vsaka pravico, da s pisnim uradnim obvestilom odpovesta obveznost dodeljevanja predplačil. Odpoved začne veljati tri leta po koncu leta, v katerem je bila uradno sporočena.

(7) [ Finančna revizija ] Finančno revizijo opravi ena ali več držav članic Unije ali pa jo izvedejo zunanji revizorji, kot je določeno v finančnih predpisih. Revizorje z njihovim soglasjem imenuje skupščina.

Člen 24

Pravilnik

(1) [ Vsebina ] Pravilnik ureja podrobnosti izvajanja tega akta. V njem so zlasti določbe o:

(i) zadevah, za katere ta akt izrecno določa, da so predpisane;

(ii) nadaljnjih podrobnostih v zvezi s tem aktom ali kakršnih koli podrobnostih, ki so koristne pri izvajanju tega akta;

(iii) upravnih zahtevah, vprašanjih ali postopkih.

(2) [Sprememba nekaterih določb pravilnika]

(a) Pravilnik lahko določa, da je nekatere določbe pravilnika mogoče spremeniti le soglasno ali le s štiripetinsko večino.

(b) Sklep, da soglasna ali štiripetinska večina v prihodnje ne bo več zahtevana za spreminjanje določb pravilnika, je treba sprejeti soglasno.

(c) Sklep, da bo soglasnost ali štiripetinska večina v prihodnje zahtevana za spreminjanje določb pravilnika, je treba sprejeti s štiripetinsko večino.

(3) [ Nasprotje med tem aktom in pravilnikom ] V primeru nasprotja med določbami tega akta in določbami pravilnika, prevlada prvi.

POGLAVJE III

REVIZIJA IN SPREMEMBE

Člen 25

Revizija tega akta

(1) [ Revizijska konferenca ] Ta akt lahko spremeni konferenca pogodbenic.

(2) [ Revizija ali sprememba nekaterih členov ] Revizijska konferenca ali skupščina lahko spremeni 21., 22., 23. in 26. člen tega akta po določbah iz 26. člena.

Člen 26

Sprememba nekaterih členov s strani skupščine

(1) [ Predlogi za spremembo ] (a) Predloge za to, da skupščina spremeni 21., 22., 23. in ta člen, lahko da pogodbenica ali generalni direktor.

(b) Take predloge generalni direktor sporoči pogodbenicam najmanj šest mesecev prej, preden jih obravnava skupščina.

(2) [ Večine ] Za sprejetje spremembe členov iz prvega odstavka tega člena je potrebna tričetrtinska večina, razen za sprejetje kakršne koli spremembe 21. člena ali tega odstavka, za kar je potrebna štiripetinska večina.

(3) [ Začetek veljavnosti ] (a) Razen v primerih, za katere se uporablja pododstavek (b) tega odstavka, začne vsaka sprememba členov iz prvega odstavka tega člena veljati en mesec po tem, ko je generalni direktor prejel pisna obvestila treh četrtin pogodbenic, ki so bile v času sprejemanja spremembe članice skupščine in so imele pravico glasovati o tej spremembi, da so spremembo sprejele skladno s svojimi ustavnimi postopki.

(b) Nobena sprememba tretjega ali četrtega odstavka 21. člena ali tega pododstavka ne začne veljati, če v šestih mesecih po tem, ko jo je skupščina potrdila, katera koli pogodbenica uradno obvesti generalnega direktorja, da te spremembe ne sprejema.

(c) Vsaka sprememba, ki začne veljati v skladu z določbami tega člena, zavezuje vse države in medvladne organizacije, ki so ob začetku veljavnosti spremembe pogodbenice ali ki bodo pozneje postale pogodbenice.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 27

Pristop k temu aktu

(1) [ Upravičenost ] Ob upoštevanju drugega in tretjega odstavka 28. člena

(i) lahko vsaka država članica organizacije podpiše ta akt in postane njegova pogodbenica;

(ii) vsaka medvladna organizacija, ki ima urad, pri katerem je mogoče pridobiti varstvo modelov z veljavnostjo na ozemlju, na katerem velja ustanovna pogodba medvladne organizacije, lahko podpiše ta akt in postane njegova pogodbenica, če je najmanj ena od držav članic medvladne organizacije članica organizacije in če za ta urad ni zahtevano uradno obvestilo iz 19. člena.

(2) [ Ratifikacija ali pristop ] Vsaka država ali medvladna organizacija iz prvega odstavka lahko deponira

(i) listino o ratifikaciji, če je ta akt podpisala, ali

(ii) listino o pristopu, če tega akta ni podpisala.

(3) [ Začetek veljavnosti deponirane listine ]

(a) Ob upoštevanju določb iz pododstavkov (b) do (d) začne deponirana listina o ratifikaciji ali pristopu veljati na dan deponiranja listine.

(b) Deponirana listina o ratifikaciji ali pristopu katere koli države, ki lahko pridobi varstvo modelov samo s posredovanjem urada, ki ga vzdržuje medvladna organizacija, katere članica je ta država, začne veljati na dan, ko je ta medvladna organizacija deponirala svojo listino.

(c) Deponirana listina o ratifikaciji ali pristopu, ki vsebuje ali ima kot prilogo obvestilo iz 21. člena, začne veljati na dan, ko je bila deponirana zadnja listina držav članic skupine, ki je poslala omenjeno obvestilo.

(d) Vsaka listina o ratifikaciji ali pristopu države lahko vsebuje ali ima priloženo izjavo, ki kot pogoj, da se listina šteje za predloženo, postavlja, da je deponirana tudi listina še ene druge države ali ene medvladne organizacije ali da sta deponirani listini dveh drugih držav ali listina ene druge države in ene medvladne organizacije, ki je navedena z imenom in ima pravico postati pogodbenica tega akta. Listina, ki vsebuje ali ima priloženo tako izjavo, se šteje za deponirano na dan, ko je bil izpolnjen pogoj, naveden v izjavi. Če pa katera izmed listin, navedenih v izjavi, tudi sama vsebuje ali ima priloženo omenjeno izjavo, se listina šteje za deponirano na dan, ko je izpolnjen pogoj, naveden v drugi izjavi.

(e) Vsako izjavo iz pododstavka (d) tega odstavka je mogoče kadar koli v celoti ali delno umakniti. Tak umik postane veljaven na dan, ko generalni direktor prejme uradno obvestilo o umiku.

Člen 28

Začetek veljavnosti ratifikacij in pristopov

(1) [ Listine, ki jih je treba upoštevati ] V tem členu se upoštevajo samo tiste listine o ratifikaciji ali pristopu, ki so jih deponirale države ali medvladne organizacije, navedene v prvem odstavku 27. člena, in ki začnejo veljati v skladu s tretjim odstavkom 27. člena.

(2) [ Začetek veljavnosti tega akta ] Ta akt začne veljati tri mesece po tem, ko je šest držav deponiralo svoje listine o ratifikaciji ali pristopu, če v skladu z najnovejšo letno statistiko Mednarodnega urada najmanj tri od teh držav izpolnjujejo najmanj enega od naslednjih pogojev:

(i) da je bilo v tej državi ali zanjo vloženih najmanj 3000 prijav za varstvo modelov ali

(ii) da so tuji državljani v tej državi ali zanjo vložili najmanj 1000 prijav za varstvo modelov.

(3) [ Začetek veljavnosti ratifikacij in pristopov ]

(a) Vsako državo ali medvladno organizacijo, ki je svojo listino o ratifikaciji ali pristopu deponirala tri mesece ali več pred dnevom začetka veljavnosti tega akta, začne ta akt zavezovati na dan njegove uveljavitve.

(b) Vsako drugo državo ali medvladno organizacijo začne ta akt zavezovati tri mesece po tem, ko je deponirala svojo listino o ratifikaciji ali pristopu, ali na kateri koli poznejši datum, naveden v njeni listini.

Člen 29

Prepoved pridržkov

K temu aktu niso dovoljeni nobeni pridržki.

Člen 30

Izjave pogodbenic

(1) [ Kdaj se lahko dajo izjave ] Katera koli izjava iz pododstavka (b) prvega odstavka 4. člena, pododstavka (a) drugega odstavka 5. člena, drugega odstavka 7. člena, prvega odstavka 11. člena, prvega odstavka 13. člena, tretjega odstavka 14. člena, drugega odstavka 16. člena ali pododstavka (c) tretjega odstavka 17. člena se lahko da

(i) ob deponiranju listine iz drugega odstavka 27. člena; v tem primeru začne veljati na dan, ko je država ali medvladna organizacija, ki je dala izjavo, postala zavezana s tem aktom, ali

(ii) po deponiranju listine iz drugega odstavka 27. člena; v tem primeru začne veljati tri mesece po tem, ko jo je prejel generalni direktor, ali kadar koli pozneje, če je tako navedeno v izjavi, velja pa samo za mednarodno registracijo, katere datum je isti ali poznejši od začetka veljavnosti izjave.

(2) [ Izjave držav, ki imajo skupni urad ] Ne glede na prvi odstavek tega člena postane katera koli izjava iz tega odstavka, ki jo je dala država, ki je z drugo državo ali državami v skladu s prvim odstavkom 19. člena obvestila generalnega direktorja o nadomestnem, skupnem uradu za njihove državne urade, veljavna le, če tudi ta druga država oziroma države dajo ustrezno izjavo oziroma izjave.

(3) [ Umik izjave ] Katero koli izjavo iz prvega odstavka tega člena je mogoče z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega direktorja, kadar koli umakniti. Tak umik začne veljati tri mesece po tem, ko je generalni direktor prejel uradno obvestilo, ali kadar koli pozneje, če je tako označeno v uradnem obvestilu. Če je bila dana izjava iz drugega odstavka 7. člena, umik ne vpliva na mednarodne prijave, ki so bile vložene pred začetkom veljavnosti umika.

Člen 31

Veljavnost aktov iz let 1934 in 1960

(1) [ Odnosi med državami pogodbenicami tega akta in aktov iz leta 1934 oziroma 1960 ] Za medsebojne odnose med državami pogodbenicami tega akta in aktov iz leta 1934 oziroma 1960 se uporabljajo samo določbe tega akta. Vendar pa morajo take države v medsebojnih odnosih za modele, ki so bili deponirani pri Mednarodnem uradu pred dnevom, ko je ta akt začel veljati, uporabljati akt iz leta 1934 oziroma akt iz leta 1960, odvisno od primera.

(2) [ Odnosi med državami pogodbenicami tega akta in aktov iz leta 1934 oziroma 1960 ter državami pogodbenicami aktov iz leta 1934 oziroma 1960, ki niso pogodbenice tega akta ]

(a) Vsaka država, ki je pogodbenica tega akta in akta iz leta 1934, v medsebojnih odnosih z državami, ki so pogodbenice akta iz leta 1934, ne pa tudi akta iz leta 1960 ali tega akta, še naprej uporablja akt iz leta 1934.

(b) Vsaka država, ki je pogodbenica tega akta kakor tudi akta iz leta 1960, v medsebojnih odnosih z državami, ki so pogodbenice akta iz leta 1960, ne pa tudi tega akta, še naprej uporablja akt iz leta 1960.

Člen 32

Odpoved tega akta

(1) [ Uradno obvestilo ] Vsaka pogodbenica lahko ta akt odpove z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega direktorja.

(2) [ Začetek veljavnosti ] Odpoved začne veljati eno leto po dnevu, ko je generalni direktor prejel uradno obvestilo, ali na kateri koli poznejši datum, ki je naveden v uradnem obvestilu. Odpoved ne vpliva na uporabo tega akta za katero koli mednarodno prijavo v postopku ali katero koli mednarodno registracijo, ki za pogodbenico, ki odpoveduje ta akt, velja v času, ko začne veljati njena odpoved.

Člen 33

Jezik tega akta; podpis

(1) [ Izvirna besedila; uradna besedila ] (a) Ta akt je podpisan v enem izvirniku v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

(b) Uradna besedila določi generalni direktor po posvetovanju z zainteresiranimi vladami v tistih drugih jezikih, ki jih določi skupščina.

(2) [ Rok za podpis ] Ta akt ostane odprt za podpis na sedežu organizacije eno leto od sprejetja.

Člen 34

Depozitar

Depozitar tega akta je generalni direktor.

IZJAVA

o neposredni vložitvi prijave

Ko predsednik Sveta pri generalnem direktorju organizacije WIPO deponira to listino o pristopu, ji priloži naslednjo izjavo:

„Evropska skupnost izjavlja, da se mednarodne prijave ne morejo vložiti v njenem uradu.“

IZJAVA

o sistemu pristojbin za posamično imenovanje

Ko predsednik Sveta pri generalnem direktorju organizacije WIPO deponira to listino o pristopu priloži naslednjo izjavo.

„Evropska skupnost izjavlja, da se v zvezi z vsako mednarodno registracijo, v kateri je imenovana, in v zvezi z obnovitvijo katere koli mednarodne registracije, ki je posledica take mednarodne prijave, predpisana pristojbina iz člena 7(1) Ženevskega akta nadomesti s pristojbino za posamično imenovanje, ki znaša: …..[18]“

IZJAVA

o trajanju varstva v Evropski skupnosti

Ko predsednik Sveta pri generalnem direktorju organizacije WIPO deponira to listino o pristopu, ji priloži naslednjo izjavo:

„Evropska skupnost izjavlja, da varstvo, ki ga določa njena zakonodaja, traja največ 25 let.“

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ

Področje politike: notranji trg za blago in storitve Dejavnost: priprave na pristop Evropske skupnosti k Ženevskemu aktu o mednarodni registraciji modelov |

NASLOV UKREPA: PREDLOG ZA SKLEP SVETA O ODOBRITVI PRISTOPA EVROPSKE SKUPNOSTI K ŽENEVSKEMU AKTU HAAšKEGA SPORAZUMA O MEDNARODNI REGISTRACIJI MODELOV, SPREJETEMU V ŽENEVI 2. JULIJA 1999 |

1. PRORAČUNSKA(-E) VRSTICA(-E) + POSTAVKA(-E)

2. SKUPNI ZNESKI

2.1. Dodeljena sredstva za ukrep, skupaj (Del B): v milijonih EUR za odobritve

se ne uporablja

2.2. Obdobje veljavnosti:

(leto začetka in izteka)

Začetek: datum začetka veljavnosti

Iztek: neomejeno

2.3. Skupna večletna ocena odhodkov:

(a) Časovni pregled odobritev za prevzem obveznosti/odobritev plačil (finančna intervencija) ( glej točko 6.1.1 )

jih ni

(b) Tehnična in upravna pomoč in odhodki za podporo ( glej točko 6.1.2 )

jih ni

(c) Skupni finančni vpliv človeških virov in drugih upravnih odhodkov (glej točki 7.2 in 7.3)

v mio EUR (na tri decimalna mesta)

2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | Skupaj |

Obveznosti/plačila | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.324 |

SKUPAJ a+b+c |

Obveznosti | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.324 |

Plačila | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.054 | 0.324 |

2.4. Skladnost s finančnim programiranjem in finančno perspektivo

[X] Predlog je skladen z obstoječim finančnim programiranjem.

Predlog bo pomenil ponovno programiranje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma.

2.5. Finančni vpliv na prihodke:

[X] Predlog nima finančnih posledic (obsega tehnične vidike v zvezi z izvajanjem ukrepa).

ALI

Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

se ne uporablja

3. ZNAČILNOSTI PRORAČUNA

Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

neobvezni | dif. | NE | NE | NE | št. 5 |

4. PRAVNA PODLAGA

Člen 308 (ES) v povezavi s členoma 300(2) ES in 300(3) Pogodbe ES

5. OPIS IN RAZLOGI

5.1. Potreba po intervenciji Skupnosti

5.1.1. Cilji

Cilj predloga je vzpostaviti povezavo med sistemom modelov Skupnosti in sistemom mednarodne registracije, vzpostavljenim z Ženevskim aktom Haaškega sporazuma. Ta povezava bo oblikovalcem omogočala vložitev ene mednarodne prijave pri Mednarodnem uradu organizacije WIPO in imenovanje med drugimi pogodbenicami Evropske skupnosti za pridobitev varstva v okviru sistema modelov Skupnosti.

5.1.2. Ukrepi, sprejeti v zvezi s predhodnim vrednotenjem

Evropska skupnost je pokazala veliko zanimanje za Haaški sistem, že ko se je odločila, da dejavno sodeluje pri mednarodnih pogajanjih, ki so se končala z diplomatsko konferenco v Ženevi leta 1999, ko se je sprejel nov akt. Organizacije, ki so bile potencialne uporabnice sistema modelov Skupnosti in sistema mednarodne registracije, so se pogosto zavzemale za vzpostavitev povezave med tema dvema sistemoma. Leta 2004 je Komisija začela posvetovanja z zainteresiranimi stranmi (države članice, poslovne in poklicne organizacije ter zasebna podjetja) o možnem vplivu poslovnega sektorja na pristop ES k Haaškemu sistemu. Velika večina predstavnikov je skoraj soglasno podprla idejo, da Skupnost v bližnji prihodnosti pristopi k Ženevskemu aktu.

5.1.3. Ukrepi, sprejeti po naknadnem vrednotenju

se ne uporablja

5.2. Predvideni ukrep in proračunske intervencije

V okviru predlaganega sklepa se predsednik Sveta pooblasti, da pri generalnemu direktorju organizacije WIPO deponira listino o pristopu k Ženevskemu aktu in ji priloži izjave. Komisija se prav tako pooblasti, da po pristopu Skupnosti k Ženevskemu aktu zastopa Skupnost v skupščini Haaške unije. Finančna pomoč ni predvidena.

5.3. Metode izvedbe

Komisija se bo morala po usklajevanju v ustrezni delovni skupini Sveta ali na sestankih v okviru dela WIPO v skupščini Haaške unije pogajati v imenu Skupnosti.

6. FINANČNI VPLIV

6.1. Finančni vpliv na Del B, skupaj – (v celotnem obdobju programiranja)

se ne uporablja

6.2. Izračun stroškov iz ukrepov, predvidenih v delu B (v celotnem obdobju programiranja)

se ne uporablja

7. VPLIV NA ODHODKE ZA ZAPOSLENE IN UPRAVNE ODHODKE

7.1. Vpliv na človeške vire

Vrsta delovnega mesta | Osebje, dodeljeno za upravljanje ukrepov, z uporabo obstoječih in/ali dodatnih virov | Skupaj | Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa |

Število stalnih delovnih mest | Število začasnih delovnih mest |

Uradniki ali začasno osebje | A B C | 0,5 A | 0 | 0,5 A | Po potrebi se lahko doda natančnejši opis nalog. Priprava na zasedanja Sveta in Parlamenta zaradi pogajanj za sprejem predloga. Priprava in sodelovanja na sestankih Haaške unije in usklajevanje stališč z državami članicami. |

Drugi človeški viri | 0 | 0 | 0 |

Skupaj | 0,5 | 0 | 0,5 |

7.2. Skupni finančni vpliv človeških virov

Vrsta človeških virov | Znesek (EUR) | Metoda izračuna * |

Uradniki Začasno osebje | 54 000 | Letni stroški na uradnika 108 000 EUR |

Drugi človeški viri (navesti proračunsko vrstico) |

Skupaj | 54 000 |

Zneski so skupni odhodki za dvanajst mesecev.

7.3. Drugi upravni izdatki, ki izhajajo iz ukrepa

se ne uporablja

I. Letni znesek, skupaj (7.2 + 7.3) II. Trajanje ukrepa III. Strošek ukrepa, skupaj (I x II) | 54 000 EUR 2006–2011 324 000 EUR |

8. SPREMLJANJE IZVAJANJA IN OCENA

8.1. Režim spremljanja

se ne uporablja

8.2. Režim in terminski načrt za načrtovano oceno

Tekoče vrednotenje bo možno s spremljanjem obsega mednarodnih registracij, v katerih je imenovan sistem modelov Skupnosti.

9. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Finančna pomoč ni predvidena.

[1] UL L 3, 5.1.2002, str. 1.

[2] UUNT je bil ustanovljen z Uredbo Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o blagovni znamki Skupnosti, UL L 11, 14.1.1994, str.1.

[3] Belgija, Estonija, Grčija, Latvija, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Slovenija, Španija. Pet držav članic EU, od skupno 18 držav, je pristopilo k Ženevskemu aktu (Estonija, Latvija, Madžarska, Slovenija in Španija). Posodobljeni podatki bodo objavljeni na spletni strani organizacije WIPO: www.wipo.int.

[4] UL L 296, 14.11.2003, str. 20.

[5] Ta določba je pomembna za države, ki imajo skupni urad, kot npr. države Beneluxa.

[6] V tem oziru se Ženevski akt razlikuje od Madridskega protokola o mednarodnem registriranju znamk, ki v členu 2(2) določa, da se mednarodne prijave vloži pri Mednarodnem uradu posrednika urada, ki je vložil osnovno prijavo ali osnovno registracijo.

[7] Skupno je treba v povezavi z mednarodno prijavo plačati pristojbine, ki se sestojijo iz: (i) osnovne pristojbine; (ii) standardne pristojbine za imenovanje ali pristojbine za posamično imenovanje; (iii) pristojbine za objavo. Te pristojbine so plačljive hkrati z vlogo mednarodne prijave, razen kadar se zahteva odlog objave. Glej predpis 12 pravilnika.

[8] Ta vprašanja zadevajo odlog objave (člen 11); enotnost modela (člen 13); nekatere vidike modelov (pravilo 9); posebne zahteve v zvezi s prijaviteljem (pravilo 8); varnostno preverjanje (pravilo 13); prepoved samoimenovanja (člen 14): obvezne vsebine mednarodne prijave (člen 5 in pravilo 7); podaljšanje roka za obvestilo o zavrnitvi in datuma, ko začne veljati varstvo modela (pravilo 18); skupni uradi več držav (člen 19) in neposredno jezikovni režim med nacionalnimi uradi in Mednarodnim uradom (pravilo 6).

[9] UL L 341, 17.12.2002, str. 28.

[10] UL L 341, 17.12.2002, str. 54.

14 UL C […], […], str. […].

15 UL C […], […], str. […].

[11] UL C […], […], str. […].

[12] UL L 3, 5.1.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

[13] Pri sprejetju člena 10 je diplomatska konferenca člen razumela sledeče: nič v tem členu prijavitelju ali imetniku ali osebi, ki je pooblaščena s strani prijavitelja ali imetnika, ne preprečuje dostopa do mednarodne prijave ali mednarodne registracije.

[14] Sprejetju členov 12(4), 14(2)(b) in pravila 18(4), je diplomatska konferenca razumela tako, da se lahko obvestilo o umiku zavrnitve s strani urada pošlje v obliki poročila, iz katerega je razvidno, da zadevni urad sprejme učinke mednarodne registracije glede modelov ali vsaj nekaterih modelov, na katere se nanaša obvestilo o zavrnitvi. Urad lahko v roku za posredovanje obvestila o zavrnitvi pošlje poročilo, iz katerega je razvidno, da sprejme mednarodno registracijo tudi v primerih, kadar ni poslal takšnega obvestila o zavrnitvi.

[15] Glej opombo 19.

[16] Na podlagi finančne analize vplivov pristopa Evropske skupnosti k Ženevskemu aktu bo Evropska komisija predlagala spremembo Uredbe Komisije (ES) št. 2246/2002 z dne 16. decembra 2002 o pristojbinah, ki se plačajo Uradu za usklajevanje notranjega trga (znamke in modeli) za registracijo modelov Skupnosti (UL L 341, 17.12.2002, str. 54).