52005PC0536

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 21.10.2005

KOM(2005) 536 končno

2004/0158 (COD)

Dopolnjen predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ustanovitvi programa Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost – PROGRESS

(predložila Komisija v skladu s členom 250 (2) Pogodbe ES)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE

1. Komisija je 14. julija 2004 sprejela predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi programa Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost – PROGRESS[1]. Ta predlog je bil poslan Evropskemu parlamentu in Svetu 15. julija 2004.

2. Evropski ekonomsko-socialni odbor je podal svoje mnenje 15. marca 2005[2].

3. Odbor regij je podal svoje mnenje 23. februarja 2005[3].

4. Evropski parlament je podal svoje mnenje ob prvi obravnavi 6. septembra 2005[4].

CILJ PREDLOGA KOMISIJE

Splošni cilj programa Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost je finančno podpreti izvajanje ciljev Evropske unije na področju zaposlovanja in socialnih zadev in s tem,v okviru lizbonske strategije prispevati k doseganju ciljev socialne agende.

S tem namenom bo program prispeval finančno podporo za pobudniško vlogo Komisije pri predlaganju strategij EU; za izvajanje in nadaljnje spremljanje ciljev EU ter njihov prenos v nacionalne politike; za uveljavljanje in spremljanje izvajanja prava EU; za spodbujanje mehanizmov sodelovanja in koordinacije med državami članicami ter za sodelovanje z organizacijami, ki predstavljajo civilno družbo.

MNENJE KOMISIJE O SPREMEMBAH, KI JIH JE SPREJEL EVROPSKI PARLAMENT

EVROPSKI PARLAMENT JE 6. SEPTEMBRA 2005 SPREJEL 72 SPREMEMB. KOMISIJA MENI, DA JE VEčJE šTEVILO SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA NAčELOMA ALI DELOMA POPOLNOMA SPREJEMLJIVO, SAJ IZBOLJšAJO NJE n predlog in ohranijo cilje in politično vitalnost predloga. Komisija lahko sprejme, v celoti ali deloma, naslednje spremembe:

- Sprememba št. 1 (Vključitev akcijskega programa Skupnosti za promocijo organizacij, dejavnih na evropski ravni na področju enakosti med moškimi in ženskami): glej uvodno izjavo 2.

- Sprememba št. 2 (Večji poudarek je na pomenu evropske strategije zaposlovanja.) glej uvodno izjavo 3.

- Sprememba št. 3 (Poudari dejstvo, da se je Svet zdaj odločil uporabiti odprto metodo koordinacije na področju socialne zaščite in socialne vključenosti.): glej uvodno izjavo 5.

- Sprememba št. 4 (Pozornost je treba posvetiti posebnemu položaju priseljencev.): glej uvodno izjavo 5a (novo).

- Sprememba št. 5 (Poudari pomen potrebe po usklajevanju družinskega in poklicnega življenja.): glej uvodno izjavo 6.

- Sprememba št. 6 (Vključitev sklicevanja na člen 13 in oblike razlikovanja, ki jih zadeva, ter potreba po graditvi na pridobljenih izkušnjah. Sklicevanje na kompenzacijo dodatnih stroškov, ki jih imajo invalidi, „ki izhajajo iz njihove invalidnosti“): glej uvodno izjavo 7.

- Sprememba št. 7 (Vključitev sklicevanja na Direktivo o enakem obravnavanju moških in žensk): glej uvodno izjavo 7.

- Sprememba št. 8 (Vključitev sklicevanja na enako obravnavanje moških in žensk ter integracija načela enakosti spolov): glej uvodno izjavo 9.

- Sprememba št. 10 (Vključitev ciljev): glej uvodno izjavo 9.

- Sprememba št. 11 (Vključitev sklicevanja na socialno agendo): glej člen 1.

- Sprememba št. 12 (Omemba uporabe statistike in kazalnikov, razčlenjenih glede na spol in starostno skupino): glej točko 2 člena 2.

- Sprememba št. 13 (Ocena vpliva zakonodaje in političnih ciljev Skupnosti): glej točko 3 člena 2.

- Sprememba št. 14 (Omemba spodbujanja povezovanja v omrežja, skupnega učenja ter razširjanja inovativnih pristopov): glej točko 4 člena 2.

- Sprememba št. 15 (Vključitev ciljev): glej točko 5 člena 2.

- Sprememba št. 17 (Omemba integracije načela enakosti spolov v celem programu): glej člen 2(1)(a) (novo).

- Sprememba št. 18 (Omemba obveznosti razširjanja in objavljanja rezultatov ter redne izmenjave mnenj z interesnimi skupinami): glej člen 2 (1)(b) (novo).

- Sprememba št. 19 (Razviti se morajo „skupni“ kazalniki, saj edino skupno dogovorjeni kazalniki zagotavljajo ustrezno primerljivost.): glej točko 1 člena 4.

- Sprememba št. 20 (Zahteva boljšo usklajenost med evropsko strategijo zaposlovanja (ESZ) in splošno gospodarsko politiko.): glej točko 2 člena 4.

- Sprememba št. 21 (Omemba novih in inovativnih pristopov, ki jih je treba razviti.): glej točko 3 člena 4.

- Sprememba št. 22 (Omemba izvajanja nacionalnih programov reforme): glej točko 4 člena 4.

- Sprememba št. 24 (Vključitev besed „socialna izključenost“, ki se navezuje na formulacijo v aktualnem akcijskem načrtu, in razvoja „skupnih“ kazalnikov, saj edino skupno dogovorjeni kazalniki zagotavljajo ustrezno primerljivost.): glej točko 1 člena 5.

- Sprememba št. 25 (Vključitev vpliva odprte metode usklajevanja (OMC) na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti): glej točko 2 člena 5.

- Sprememba št. 26 (Omemba razvoja novih in inovativnih pristopov.): glej točko 3 člena 5.

- Sprememba št. 27 (Vloga mrež v EU se krepi v zvezi z njihovim posebnim strokovnim znanjem.): glej točko 5 člena 5.

- Sprememba št. 28 (Poudari pomen potrebe po usklajevanju družinskega in poklicnega življenja.): glej uvodni del člena 6.

- Sprememba št. 29 (Omemba uporabe statistike in kazalnikov, razčlenjenih glede na spol in starostno skupino): glej točko 1 člena 6.

- Sprememba št. 30 (Podpira izvajanje delovnega prava EU s pomočjo seminarjev za strokovnjake, ki delajo na zadevnem področju.): glej točko 2 člena 6.

- Sprememba št. 31 (Izogibanje prekrivanju z Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu): glej točko 3 člena 6.

- Sprememba št. 32 (Poudari ključno vlogo socialnih partnerjev.): glej točko 4 člena 6.

- Sprememba št. 34 (Oddelek 4 podpira učinkovito izvajanje načela nerazlikovanja in pospešuje njegovo vključitev v „vse“ politike EU): glej uvodni del člena 7.

- Sprememba št. 35 (Vključitev obveznosti ocene učinkovitosti obstoječe zakonodaje): glej točko 1 člena 7.

- Sprememba št. 36 (Podpira izvajanje zakonodaje EU na področju boja proti razlikovanju s pomočjo izvajanja seminarjev za strokovnjake, ki delajo na zadevnem področju): glej točko 2 člena 7.

- Sprememba št. 37 (Poudari ključno vlogo NVO na področju boja proti razlikovanju.): glej točko 3 člena 7.

- Sprememba št. 39 (Oddelek 5 podpira učinkovito izvajanje načela enakosti spolov in njegovo integracije v „vse“ politike EU.): glej uvodni del člena 8.

- Člen 8(1): Zaradi usklajenosti Komisija vključi besedo „učinkovitost“.

- Sprememba št. 40 (Podpira izvajanje zakonodaje EU za enakost spolov s pomočjo seminarjev za strokovnjake, ki delajo na zadevnem področju.): točka 2 člena 8.

- Sprememba št. 41 (Poudari pomen potrebe po usklajevanju družinskega in poklicnega življenja.): glej točko 3 člena 8.

- Sprememba št. 42 (Poudari ključno vlogo omrežij EU na področju enakosti spolov.): glej točko 4 člena 8.

- Sprememba št. 43 (PROGRESS mora delovati tudi na nadnacionalni ravni.): glej uvodni del člena 9(1).

- Sprememba št. 44 (Poudari pomen objave izobraževalnega materiala na internetu ali v drugih medijih.): glej peto alineo člena 9(1)(a).

- Sprememba št. 45 (PROGRESS mora tudi pospeševati vzajemno učenje in izmenjavo dobre prakse ter inovativnih pristopov.): glej prvo alineo člena 9(1)(b).

- Sprememba št. 46 (PROGRESS mora prav tako delovati na nadnacionalni ravni.): glej prvo alineo člena 9(1)(b).

- Sprememba št. 47 (Vključitev organizacije letnega foruma za vse sodelujoče akterje, ki morajo pomagati pri spodbujanju dialoga, oglaševanju rezultatov ter razpravljanju o prihodnjih prednostnih nalogah.): glej alineo 3a člena 9(1)(b) (novo).

- Sprememba št. 48 (Poudari, da je treba večjo pozornost posvetiti posebnemu položaju v posamezni državi članici, ob upoštevanju različnih položajev znotraj Evropske unije.): glej prvo alineo točke (b) člena 9(1).

- Sprememba št. 49 (Strokovnjaki, ki delajo na zadevnem področju morajo imeti dostop do usposabljanja.): glej tretjo alineo točke (c) člena 9(1).

- Sprememba št. 52 (Sklicevanje na člen 3): glej člen 9(2a) (novo).

- Sprememba št. 53 (Program ne financira ukrepov za pripravo in izvajanje Evropskega leta.): glej člen 9(2b) (novo).

- Sprememba št. 54 (Omemba agencij za zaposlovanje): glej alineo 2 člena 10(1).

- Sprememba št. 58 (Razširitev seznama zadev, ki naj bi jih obravnaval Odbor, ki pomaga Komisiji.): glej člen 12.

- Sprememba št. 61 (Obveznost, da se o ukrepu, izvedenim v okviru petih oddelkov programa, obvešča tudi druge ustrezne odbore): glej člen 14(1a).

- Sprememba št. 62 (Program mora biti usklajen z regionalno politiko in s splošno gospodarsko politiko ter tudi z drugimi navedenimi področji, saj lahko obe pomembno vplivata na uspeh ciljev programa.): glej člen 15(1).

- Sprememba št. 63 (Izogibanje prekrivanju odgovornosti z drugimi ustreznimi dejavnostmi Unije in Skupnosti): glej člen 15(2).

- Sprememba št. 64 (Zagotavljanje usklajenosti in dopolnjevanja. Izogibanje podvajanju je torej bistveno.): glej člen 15(2).

- Sprememba št. 65 (Vključitev sklicevanja na socialno agendo): glej člen 15(4).

- Sprememba št. 68 (Zagotavlja, da je porazdelitev proračunskih sredstev med različna področja programa pregledna in da jo določi proračunski organ.): glej člen 17(4).

- Sprememba št. 69 (Evropski parlament mora spremljati izvajanje programa PROGRESS.): glej člen 19(1).

- Sprememba št. 70 (Evropski parlament mora spremljati izvajanje programa PROGRESS.): glej člen 19(1).

- Sprememba št. 71 (Evropski parlament mora biti ustrezno obveščen o izvajanju programa): glej člen 19(3).

SKLEP

Ob upoštevanju člena 250(2) Pogodbe ES Komisija spremeni svoj predlog.

2004/0158 (COD)

Dopolnjen P predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ustanovitvi programa Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost – PROGRESS

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 13(2), 129, 137(2)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[5],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[6],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[7],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

5. Lizbonski Evropski svet z dne 23. in 24. marca 2000 je združil, kar je bilo bistvenega pomena za celovito strategijo Unije, pospeševanje zaposlovanja in socialnega vključevanja za doseganje strateških ciljev postati v naslednjem desetletju najkonkurenčnejše in najbolj dinamično gospodarstvo na svetu, ki bo temeljilo na znanju in bo sposobno nenehne ekonomske rasti, z več in boljšimi delovnimi mesti in z boljšo socialno povezanostjo. Evropski svet si postavlja ambiciozne cilje EU za ponovno pridobitev pogojev za polno zaposlenost, za izboljšanje kakovosti in produktivnosti pri delu, za spodbujanje socialne povezanosti in za vključujoč trg delovne sile.

6. V skladu s ciljem Komisije po utrditvi in racionalizaciji inštrumentov EU za financiranje se s tem sklepom vzpostavlja enoten in usmerjen program, ki zagotavlja nadaljevanje in razvoj aktivnosti, začetih s Sklepom Sveta 2000/750/ES z dne 27. novembra 2000, ki uvaja akcijski program Skupnosti za boj proti diskriminaciji (2001 do 2006)[8], z Odločbo Sveta 2001/51/ES z dne 20. decembra 2000, ki uvaja program v zvezi z okvirno strategijo Skupnosti za enakost spolov[9], s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta 50/2002/ES z dne 7. decembra 2001, ki uvaja akcijski program Skupnosti za spodbujanje sodelovanja med državami članicami za boj proti socialni izključenosti[10] in s Sklepom 1145/2002/ES z dne 10. junija 2002 o spodbujevalnih ukrepih Skupnosti na področju zaposlovanja[11], in s Sklepom 848/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o akcijskem programu Skupnosti za spodbujanje organizacij, ki so dejavne na evropski ravni na področju enakosti moških in žensk [12] , kot tudi o aktivnostih na področju pogojev dela, sprejetih na ravni Skupnosti.

7. Rezultat izrednega Evropskega sveta o zaposlovanju v Luxembourgu leta 1997 je evropska strategija zaposlovanja, ki vsebuje usklajevanje strategij zaposlovanja držav članic na osnovi medsebojno dogovorjenih smernic in priporočil. Evropska strategija zaposlovanja je ima sedaj vodilno vlogo najpomembnejši instrument pri za izvajanje ciljev lizbonske strategije glede zaposlovanja in trga delovne sile.

8. Sklep lizbonskega Evropskega sveta je bil, da je število ljudi, ki živijo pod pragom revščine in socialne izključenosti v Uniji, nesprejemljivo in da je nujno sprejeti ukrepe, ki bodo ob zastavitvi primernih ciljev odločilno vplivali na izkoreninjenje revščine. Cilji so bili dogovorjeni na Evropskem svetu v Nici 7., 8. in 9. decembra 2000. Sporazumeli so se tudi o tem, da mora politika za izkoreninjenje socialne izključenosti temeljiti na odprti metodi koordinacije s kombiniranjem nacionalnih akcijskih načrtov in pobude Komisije za sodelovanje.

9. Demografske spremembe predstavljajo največji dolgoročni izziv sistemom socialne varnosti glede izplačevanja primernih pokojnin, visoko kakovostnega zdravja in dolgoročne nege, in ki sta dostopna vsem in se ju lahko dolgoročno financira. Pomembno je vzpodbujati politike, s katerimi se doseže primerna socialno varnost , ki bo finančno znosna in trajnost sistemov socialnega zavarovanja . Svet je sklenil, da mora sodelovanje na tem področju temeljiti na Takšno uravnoteženost lahko dosežemo z odprti metodi koordinacije.

10. (5a) Pozornost je treba posvetiti posebnemu položaju priseljencev v tem okviru in pomenu uvedbe ukrepa za preoblikovanje dela na črno v redno zaposlitev. Zagotavljanje minimalnih standardov in nenehno izboljševanje delovnih pogojev v EU sestavljata osrednji element evropske socialne politike in ustrezata pomembnemu splošnemu cilju Evropske unije. Pomembna vloga Skupnosti je pomoč in dopolnjevanje aktivnosti držav članic na področju zdravja in varnosti delavcev, delovnih pogojev, vključno s potrebo po usklajevanju družinskega in poklicnega življenja, zaščite delavcev v primeru izteka delovne pogodbe, obveščanja, udeležbe in svetovanja delavcem, zastopanja delavcev ter na področju kolektivne obrambe interesov delavcev in delodajalcev.

11. Osnovno načelo Evropske unije je prepoved razlikovanja. Člen 13 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti poziva k ukrepu za boj proti razlikovanju na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Nerazlikovanje je tudi poudarjeno v členu 21 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije prepoveduje razlikovanje na številnih temeljih . Treba je upoštevati posebnosti različnih oblik razlikovanja in vzporedno razviti ustrezen ukrep za preprečevanje razlikovanja in boj proti njej na eni ali več osnovah . Zato bi se pri obravnavi dostopnosti in rezultatov programa morale upoštevati posebne potrebe invalidov v smislu zagotavljanja njihovega polnega in enakega dostopa do pri dostopu do aktivnosti, ki jih financira ta program, in do rezultatov in do ovrednotenja aktivnosti, vključno s kompenzacijo dodatnih stroškov, ki jih imajo invalidi in izhajajo iz njihove invalidnosti . Izkušnje, pridobljene skozi leta boja z določenimi oblikami razlikovanja, vključno z razlikovanjem na podlagi spola, so lahko uporabne pri boju proti drugim oblikam razlikovanja.

12. Na osnovi člena 13 Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti je Svet sprejel naslednje direktive: Direktivo 2000/43 z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost[13], ki prepoveduje razlikovanje na podlagi rase ali narodnosti, med drugim pri zaposlovanju, poklicnem usposabljanju, izobraževanju, blagu, storitvah in socialni varnosti , in Direktivo 2000/78 z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu[14] na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti in Direktivo 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi [15].

13. Enako obravnavanje moških in žensk je osnovno načelo prava Skupnosti v skladu s členoma 2 in 3 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in direktive in drugi akti, ki so bili sprejeti na osnovi tega načela , so imeli igrajo glavno vlogo pri izboljševanju položaja žensk. Izkušnje ukrepanja na ravni Skupnosti so pokazale, da podpora enakosti spolov v politikah EU in boj proti razlikovanju v praksi zahtevata kombinacijo instrumentov, vključno z zakonodajo, orodji za pridobivanje denarne podpore in z integracijo načela enakosti možnosti za njihovo medsebojno krepitev. Po V skladu z načelom enakih možnosti enakosti žensk in moških, se integracija načela enakosti spolov mora biti enakopravnost med moškimi in ženskami vključena v pospešuje na vseh področjih in v vseh aktivnostih programa. V tem programu se razlikovanje na podlagi spola zlasti obravnava na področju 5, enakost spolov.

(9a) Mnoge nevladne organizacije, ki delujejo na različnih ravneh, lahko na evropski igrajo pomembno vlogo s pomočjo glavnih mrež, ki pomagajo pri spreminjanju političnih usmeritev, ki se nanašajo na splošne cilje programa.

14. Če cilji predlagane dejavnosti v državah članicah ne morejo biti doseženi na zadovoljiv način na ravni EU, ob upoštevanju izmenjave informacij in razširjanja dobrih praks v Skupnosti, in bi če se te cilje zaradi mnogostranske narave se lahko aktivnosti in ukrepov Skupnosti bolje izvaja na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe po načelu subsidiarnosti, kot predpisuje člen 5 Pogodbe. Po načelu sorazmernosti, ki je navedeno v tem členu, ta sklep ne gre dlje od tega, kar je nujno potrebno za doseganje teh ciljev.

15. Ta sklep vzpostavlja finančni okvir za celotno trajanje programa, kar naj bi bila glavna referenčna točka proračunskega organa skladno s točko 33 medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka[16], ki je bil 6. maja 1999 sklenjen med Evropskim parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo.

16. Ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa, morajo biti sprejeti skladno s Sklepom Sveta 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[17].

(12a) Glede na razdelitev programa na 5 področij lahko države članice zagotovijo rotacijo svojih nacionalnih predstavnikov v skladu s temami, ki jih obravnava odbor, ki pomaga Komisiji –

SKLENILA:

Člen 1

Ustanovitev programa

S tem sklepom se ustanovi program Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost, imenovan PROGRESS, ki finančno podpira uresničevanje ciljev Evropske unije na področju zaposlovanja in socialnih zadev in s tem v okviru k doseganju ciljev lizbonske strategije prispeva k doseganju ciljev socialne agende (2006–2010)na teh področjih. [18] Trajal bo od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Člen 2

Splošni cilji programa

Ta program si prizadeva doseči naslednje splošne cilje:

17. Izboljšati poznavanje in razumevanje obstoječega položaja v državah članicah (in v drugih sodelujočih državah) s pomočjo analize, ocenjevanja in natančnega spremljanja politik.

18. Podpirati razvoj statističnih orodij in metod in uporabo skupnih kazalnikov, kjer je mogoče razčlenjenih glede na spol in starostno skupino , na področjih, ki jih zajema ta program.

19. Podpirati in spremljati izvajanje prava politik Skupnosti, kjer je to primerno , in političnih ciljev v državah članicah in oceniti njihovo učinkovitost in vpliv.

20. Spodbujati povezovanje v omrežja, vzajemno učenje in določitev ter razširjanje dobre prakse in inovativnih pristopov na ravni EU.

21. Ozaveščati interesne skupine in širšo javnost o politikah in ciljih EU, ki se jih zasleduje za na vsakem od petih področjih.

22. Okrepiti zmogljivosti omrežij EU, ki so ključnega pomena za spodbujanje, in podporo in nadaljnji razvoj politik in ciljev EU, kjer je to primerno .

1a Integracija načela enakosti spolov se spodbuja na vseh področjih in v vseh dejavnostih v okviru tega programa .

1b Rezultati, ki se jih je dobilo v okviru področij programa in dejavnosti, se smiselno razširijo vsem sodelujočim in javnosti.

Člen3

Struktura programa

Program se razdeli na naslednjih pet področij:

23. Zaposlovanje

24. Socialna varnost in vključevanje

25. Delovni pogoji

26. Boj proti razlikovanju in različnost

27. Enakost spolov

Člen 4

PODROČJE 1: Zaposlovanje

Področje 1 podpira izvajanje evropske strategije zaposlovanja (ESZ):

28. Z boljšim razumevanjem razmer in možnosti na področju zaposlovanja, zlasti s pomočjo analize in študij ter z razvojem statistike in skupnih kazalnikov v okviru ESZ .

29. S spremljanjem in ocenjevanjem izvajanja evropskih zaposlitvenih smernic in priporočil in njihovega vpliva, zlasti s pomočjo Skupnega poročila o zaposlovanju , ter z analizo vzajemnega delovanja med ESZ in drugimi političnimi področji.

30. Z organiziranjem izmenjav na področju politik, in procesov dobre prakse in inovativnih pristopov in s podporo vzajemnemu učenju v smislu ESZ.

31. Z ozaveščanjem, razširjanjem informacij in spodbujanjem razprav o izzivih na področju zaposlovanja, in politikah in z izvajanjem nacionalnih programov reforme zlasti med regionalnimi in lokalnimi akterji, socialnimi partnerji in drugimi interesnimi skupinami.

5. člen

PODROČJE 2: Socialna varnost in vključevanje

Področje 2 podpira uveljavitev odprte metode koordinacije (OMK) na področju socialne varnosti in vključevanja v družbo:

32. Z boljšim razumevanjem socialne izključenosti in razmer na področju revščine, socialne varnosti in politik vključevanja, s pomočjo analiz, študij in z razvojem statistike in skupnih kazalnikov, v okviru odprte metode koordinacije na področju socialnega varstva in vključevanja .

33. S spremljanjem in ocenjevanjem izvajanja OMK odprte metode koordinacije na področju socialne varnosti in vključevanja in njenega vpliva na nacionalni in na ravni Skupnosti ter z analizo vzajemnega delovanja med OMK in drugimi političnimi področji.

34. Z organizacijo izmenjav na področju politik, in procesov dobre prakse in inovativnih pristopov in s podporo vzajemnemu učenju v okviru strategije socialne varnosti in vključevanja.

35. Z dviganjem ozaveščenosti, razširjanjem informacij in spodbujanjem razprav o ključnih izzivih in političnih vprašanjih v okviru postopka koordinacije Unije na področju socialne varnosti in vključevanja zlasti med NGO, regionalnimi in lokalnimi akterji, socialnimi partnerji in drugimi interesnimi skupinami.

36. S povečevanjem zmogljivosti omrežij v EU, ki so ključnega pomena za doseganje podporo in nadaljnji razvoj političnih ciljev in strategij EU na področju socialne varnosti in vključevanja .

Člen 6

PODROČJE 3: Delovni pogoji

Področje 3 se zavzema za izboljšanje delovnega okolja in delovnih pogojev vključno z zdravjem in varnostjo pri delu in z usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja :

37. Z boljšim razumevanjem razmer na področju delovnih pogojev, zlasti s pomočjo analize, študij in, kjer je to primerno , z razvojem statistike in kazalnikov in tudi z oceno učinkovitosti in vpliva obstoječe zakonodaje, politike in običajnih postopkov.

38. S podporo izvajanju zakonodaje EU proti razlikovanju s pomočjo okrepljenega učinkovitega spremljanja, z usposabljanjem strokovnjakov s seminarji za strokovnjake, ki delajo na zadevnem področju , s pripravo vodnikov in s povezovanjem posebnih organov, vključno s socialnimi partnerji, v mrežo.

39. S spodbujanjem preventivnega delovanja in z gojenjem kulture preprečevanja na področju zdravja in varnosti pri delu.

40. Z ozaveščanjem, razširjanjem informacij in s spodbujanjem razprav o ključnih izzivih in političnih vprašanjih v zvezi z delovnimi pogoji, vključno med socialnimi partnerji.

Člen 7

PODROČJE 4: Boj proti razlikovanju in različnost

Področje 4 podpira učinkovito izvajanje načela nerazlikovanja in pospešuje njegovo uvajanje v vse politike EU:

41. Z boljšim razumevanjem razmer v povezavi z razlikovanjem, zlasti s pomočjo analize in študij in, kjer je to primerno , z razvojem statistike in kazalnikov in tudi z oceno učinkovitosti in vpliva obstoječe zakonodaje, politik in običajnih postopkov.

42. S podporo izvajanju zakonodaje EU proti razlikovanju s pomočjo okrepljenega učinkovitega spremljanja, s seminarji za strokovnjake, ki delajo na zadevnem področju, z usposabljenjem strokovnjakov in s povezovanjem posebnih organov s področja nerazlikovanja, v mrežo.

43. Z ozaveščanjem, razširjenjem informacij in spodbujanjem razprav o ključnih izzivih in političnih vprašanjih v zvezi z razlikovanjem in z uvajanjem načela nerazlikovanja v vse politike EU, vključno med NVO, ki delujejo na področju nerazlikovanja, regionalnimi in lokalnimi akterji, socialnimi partnerji in drugimi interesnimi skupinami .

44. S povečevanjem zmogljivosti omrežij EU, ki so ključnega pomena za doseganje podporo in nadaljnji razvoj ciljev in strategij EU.

Člen 8

PODROČJE 5: Enakost spolov

Področje 5 se zavzema za učinkovito izvajanje načela enakosti spolov in vzpodbuja uvajanje tega načela v vse politike EU:

45. Z boljšim razumevanjem razmer na področju enakosti spolov in integracije načela enakosti spolov s pomočjo analize in študij ter z razvojem statistike in, kjer je to primerno, kazalnikov in tudi z oceno učinkovitosti in vpliva obstoječe zakonodaje, politike in običajnih postopkov.

46. S podporo izvajanju zakonodaje EU za enakost spolov s pomočjo učinkovitega okrepljenim spremljanja, s seminarji za strokovnjake, ki delajo na zadevnem področju, z usposabljenjem strokovnjakov in s povezovanjem posebnih organov s področja enakosti spolov v mrežo.

47. Z ozaveščanjem, razširjanjem informacij in spodbujanjem razprav o ključnih izzivih in političnih vprašanjih v zvezi z enakostjo spolov vključno s pomenom usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, in v zvezi z integracijo načela enakosti spolov.

48. S povečevanjem zmogljivosti omrežij EU, ki so ključnega pomena za doseganje podporo in nadaljnji razvoj ciljev in strategij EU na področju enakosti spolov .

Člen 9

Vrste dejavnosti

49. Program bo financiral naslednje vrste dejavnosti, ki se lahko izvajajo, kjer je to primerno, v nadnacionalnem okviru :

50. Analitične dejavnosti:

51. Zbiranje, obdelavo in razširjanje podatkov in statistike

52. Razvoj in razširjanje skupnih metodologij in, kjer je to primerno , kazalnikov/meril uspešnosti

53. Izvajanje študij, analize in raziskav ter razširjanje njihovih rezultatov

54. Ocenjevanje in presojanje vplivov in razširjenje rezultatov le-teh

55. Izdelavo in objavo vodnikov, in poročil in učnega gradiva na internetu ali v drugih medijih

56. Vzajemno učenje, aktivnosti za boljšo osveščenost in razširjanje

57. Določitev najboljših in izmenjava dobre prakse, inovativnih pristopov in izkušenj in organiziranje medsebojnih pregledov in vzajemnega učenja s pomočjo sestankov/delavnic/seminarjev na EU, nadnacionalni ali nacionalni ravni, ob upoštevanju, kjer je mogoče, posebnih nacionalnih razmer.

58. Organizacijo konferenc/seminarjev predsedstva

59. Organizacijo konferenc/seminarjev v podporo razvoju in izvajanju prava in političnih ciljev Skupnosti

60. Organizacijo letnega foruma vseh zainteresiranih strani o postopku ocenjevanja pri uresničevanju socialne agende in o izvajanju posameznih področij programa vključno s predstavitvijo rezultatov in dialogom o prihodnjih prednostnih nalogah

61. Organizacijo medijskih kampanj in dogodkov

62. Zbiranje materialov in njihova objava s ciljem razširjanja informacij in rezultatov programa

63. Podpora glavnim akterjem

64. Sredstva za tekoče stroške zadevnih glavnih omrežij EU, katerih dejavnosti so povezane z izvajanjem ciljev tega programa

65. Organizacijo delovnih skupin državnih uradnikov za spremljanje izvajanja prava EU

66. Financiranje izobraževalnih seminarjev za pravne strokovnjake , strokovnjake, ki delajo na zadevnih področjih , glavne uradnike in druge udeležence

67. Povezovanje posebnih organov na ravni EU v mreže

68. Financiranje povezovanja strokovnjakov v mreže

69. Financiranje observatorijev na ravni EU

70. Izmenjava osebja med državnimi upravami

71. Sodelovanje z mednarodnimi ustanovami

72. Aktivnosti, predvidene v odstavku ( 1 ) (b), morajo imeti močan pečat EU, ustrezen obseg zaradi zagotavljanja realne dodane vrednosti EU, izvrševale pa jih bodo (pod)državni organi, posebne skupine, predvidene z zakonodajo Skupnosti oziroma akterji, ki se jih ima za ključne na njihovem področju.

2a. Vrste dejavnosti morajo prispevati k področjem, navedenim v členu 3, ki so namenjena doseganju ciljev socialne agende v okviru lizbonske strategije.

2b. Program ne financira ukrepov za pripravo in izvajanje t. i. evropskih let.

Člen 10

Dostop do programa

73. Dostop do tega programa je prost za javne in/ali zasebne subjekte, akterje in ustanove, zlasti za:

74. države članice;

75. javne službe za zaposlovanje in agencije za zaposlovanje ;

76. lokalne in regionalne organe;

77. posebne organe, ki jih predvideva zakonodaja EU;

78. socialne partnerje;

79. nevladne organizacije, zlasti tiste, ki so organizirane na ravni EU;

80. univerze visokošolske ustanove in raziskovalne inštitute ;

81. strokovnjake na področju ocenjevanja

82. nacionalne statistične urade;

83. medije.

84. Tudi Evropska komisija lahko neposredno dostopa do programa, ko gre za dejavnosti iz odstavka člena 9 ( 1 ) (a) in (b).

Člen 11

Postopek pridobivanj a pomoči

Dejavnosti iz člena 9 se lahko financirajo:

- s pogodbo o nudenju storitev po javnemu razpisu. Pri sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradi se lahko uporabljajo postopki Eurostata.

- z delnim subvencioniranjem po pozivu k oddaji predlogov. V tem primeru velja splošno pravilo, da o sofinanciranje EU ne sme preseči 80 % celotnih stroškov, ki jih je imel prejemnik. Vsako odstopanje navzgor je možno le v izjemnih okoliščinah in po natančnem pregledu. Aktivnosti iz člena 9(1) (b) se lahko subvencionirajo na zahtevo po subvenciji, denimo s strani držav članic, v skladu z ustreznimi določbami finančne uredbe[19] in njene izvedbene uredbe[20].

Člen 12

Izvajanje določb

85. Ukrepi za izvajanje tega s klepa se v zvezi s naslednjimi zadevami sprejmejo v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 13 ( 2 ) :

86. splošne smernice za izvajanje programa;

87. letni program dela za izvajanje programa; razdeljen v posamezne oddelke ;

88. finančna podpora s strani Skupnosti;

89. letni proračun in razdelitev sredstev iz skladov med različna področja programa ;

90. postopki za izbiro dejavnosti, ki jih bo podprla Skupnost, in osnutek seznama dejavnosti, ki bodo deležne pomoči, ki ga predloži Evropska komisija;

91. merila za oceno programa, vključno z merili, ki se nanašajo na razmerje med stroški in koristmi, in pravila za razširjanje in posredovanje rezultatov.

92. Ukrepi, potrebni za uresničevanje tega sklepa, ki se nanašajo na druge zadeve, se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 13 ( 3 ) .

Člen 13

Odbor

93. Odbor pomaga Komisiji.

94. V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabita člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa .

Obdobje, določeno v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES se določi na dva meseca.

95. V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabita člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa .

96. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 14

Sodelovanje z drugimi odbori

97. Komisija se poveže z Odborom za socialno varnost in z Odborom za zaposlovanje zaradi njune redne in ustrezne obveščenosti o izvajanju dejavnosti, na katere se ta sklep nanaša.

1a. Komisija prav tako obvesti druge ustrezne odbore o dejavnostih, ki se izvajajo na petih področjih programa.

98. Kjer je potrebno, Komisija vzpostavi redno in strukturirano sodelovanje med tem odborom in nadzornimi odbori, ustanovljenimi za druge strategije, instrumente in dejavnosti.

Člen 15

Usklajenost in dopolnjevanje

99. Komisija v sodelova nju z državami članicami jamči za usklajenost z drugimi strategijami, instrumenti in aktivnostmi Unije in Skupnosti, zlasti z vzpostavljanjem ustreznih mehanizmov za usklajevanje aktivnosti iz programa z ustreznimi aktivnostmi s področja raziskovanja, pravosodja in notranjih zadev, kulture, izobraževanja, usposabljanja in mladinske politike in na področjih širitve in zunanjih odnosov Skupnosti, in z regionalno in splošno ekonomsko politiko. Posebno pozornost je treba posvečati sinergiji med tem programom in programi na področju izobraževanja in usposabljanja.

100. Komisija in države članice zagotovijo usklajenost in dopolnjevanje in nepodvajanje med aktivnostmi programa in z drugimi ustreznimi aktivnostmi Unije in Skupnosti, zlasti s tistimi v okviru strukturnih skladov in še posebej s tistimi v okviru Evropskega socialnega sklada.

101. Komisija zagotovi, da stroški programa, ki jih ta zajema in ki ga bremenijo, ne bremenijo nobenega drugega finančnega instrumenta Skupnosti.

102. Komisija redno obvešča odbor iz člena 13 o drugih dejavnostih Skupnosti ki prispevajo v okviru lizbonske strategije, ki prispevajo k doseganju ciljev strateškim ciljem s področja zaposlovanja socialne politike agende .

103. Države članice si na vse možne načine prizadevajo usklajevati in dopolnjevati dejavnosti programa z dejavnostmi, ki se izvajajo na nacionalnih, regionalnih in lokalnih ravneh.

Člen 16

Sodelovanje tretjih držav

Program je odprt za sodelovanje:

- držav EFTA/EGP po pogojih, navedenih v Sporazumu EGP;

- držav kandidatk, pridruženih EU, kot tudi držav zahodnega Balkana, ki so vključene v Stabilizacijsko-pridružitveni proces.

Člen 17

Financiranje

104. Finančni okvir za izvajanje aktivnosti Skupnosti, ki so navede v tem sklepu za obdobje med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2013, znaša 628,8 milijona EUR.

105. Pri finančni razdelitvi med različnimi področji se upošteva naslednja najnižja vrednost:

Področje 1 | Zaposlovanje | 21 % |

Področje 2 | Socialna varnost in vključevanje | 28 % |

Področje 3 | Delovni pogoji | 8 % |

Področje 4 | Boj proti razlikovanju in različnost | 23 % |

Področje 5 | Enakost spolov | 8 % |

106. Največ 2 % od finančnega okvira sta pri izvedbi programa namenjena pokrivanju npr. stroškov funkcioniranja odbora iz člena 13 ali stroškom ocenjevanj, ki jih predvideva člen19.

107. Letna odobrena proračunska sredstva in dodelitev odobrenih proračunskih sredstev posameznim področjem programa v mejah finančne perspektive odobri proračunski organ. Dodelitev letnih odobrenih proračunskih sredstev posameznim področjem programa se v proračunu določi na primeren način.

108. Komisija lahko uporabi tehnično in/ali administrativno pomoč, ki je v obojestransko korist Komisije in upravičencev, kakor tudi za podporne izdatke.

Člen 18

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

109. Komisija zagotovi, da so med izvajanjem dejavnosti, financiranih s tem sklepom, finančni interesi Skupnost zaščiteni s pomočjo preventivnih ukrepov proti goljufijam, podkupovanju in proti kakršnemu koli drugemu nezakonitemu ravnanju, z učinkovitim nadzorom in z vračilom neupravičeno plačanih zneskov in, v primeru odkritih nepravilnosti z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z Uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 in (Euratom, ES) št. 2185/96 in z Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta.

110. Za dejavnosti Skupnosti, ki se financirajo s tem sklepom, pomeni pojem nepravilnosti, na katerega se sklicuje člen 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95, vsako kršitev določbe prava Skupnosti ali vsako kršitev pogodbene obveznosti, ki izhaja iz nekega dejanja ali opustitve dejanja s strani gospodarskega subjekta, ki vpliva na ali bi vplival na splošen proračunu Skupnosti ali proračune, s katerimi le-ta upravlja, v obliki neupravičene postavke odhodkov.

111. Pogodbe in sporazumi ter sporazumi s sodelujočimi tretjimi državami, ki so rezultat tega sklepa, določijo zlasti nadzor in finančni nadzor s strani Komisije (ali katerega koli pooblaščenca z njene strani) in, če je potrebno, revizije na kraju samem s strani Računskega sodišča.

Člen 19

Spremljanje in ovrednotenje

112. Za redno spremljanje programa in za morebitne preusmeritve Komisija pripravlja letna poročila o aktivnostih, ki se osredotočajo na rezultate iz programa , in jih dostavlja programskemu odboru, navedenemu v členu 13, in Evropskemu parlamentu .

113. Ob pregledu celotnega programa se zaradi ugotavljanja napredka glede na cilje programa, učinkovitosti porabe sredstev in njegove dodane vrednosti EU izvajajo tudi vmesne ocene po posameznih področjih. Ta ocene se lahko dopolnjujejo s sprotnimi ocenami, ki jih izvaja Komisija s pomočjo zunanjih izvedencev. Kadar so na voljo, so rezultati objavljeni v poročilu o izvedenih aktivnostih, ki je omenjeno v prvem odstavku.

114. Naknadno ovrednotenje celotnega programa Komisija do 31. decembra 2015 opravi s pomočjo zunanjih izvedencev leto dni po njegovem izteku zaradi meritve učinka programskih ciljev in njegove dodane vrednosti EU. Dostavljena Komisija predloži ta dokument Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[1] COM (2004) 488 konč.

[2] OJ C […], […], str. […].

[3] UL C 164, 5.7.2005, str. 48.

[4] UL C […], […], str. […].

[5] UL C , , str. .

[6] UL C , , str. .

[7] UL C , , str. .

[8] UL L 303, 2.12.2000, str. 23.

[9] UL L 17, 19.11.2001, str. 22.

[10] UL L 10, 12.1.2002, str. 1.

[11] UL L 170, 29.6.2002, str. 1.

[12] UL L 157, 30.4.2004, str.18. Popravljen v UL L 195, 2.6.2004, str.7.

[13] UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

[14] UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

[15] UL L 373, 21.12.2004, str. 37

[16] UL L 172, 18.6.1999, str. 1

[17] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[18] COM(2005) 33, 9.2.2005

[19] Glej Uredbo Sveta št. 1605/2002, UL L 248, str. 1, zlasti člen 110

[20] Glej Uredbo Komisije št. 2342/2002, UL L 357, str. 1, zlasti člen 168