52005PC0343

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 26.7.2005

KOM(2005) 343 končno

2005/0138 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose sredstev

(predložena s strani Komisije)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA |

Utemeljitev in cilji predloga Cilj tega predloga uredbe je prenesti posebno priporočilo VII o „elektronskih prenosih sredstev“ (SR VII) Projektne skupine za finančno ukrepanje (Financial Action Task Force (FATF)) v zakonodajo Skupnosti.[1] Predlog določa pravila o podatkih o plačniku, ki morajo spremljati prenose sredstev, pri čemer je namen teh pravil zagotoviti, da so osnovni podatki takoj na razpolago organom, pristojnim za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, da bi jim pomagali pri opravljanju njihovih nalog. V skladu s popravljeno pojasnjevalno opombo, ki je bila sprejeta 10. junija 2005, je treba SR VII prenesti v zakonodajo do decembra 2006. |

Splošne razmere Naraščajoče število terorističnih dejanj v svetu v zadnjem desetletju sili mednarodno skupnost k oblikovanju ustreznih ukrepov za boj proti temu pojavu. Po terorističnih napadih 11. septembra 2001 v Združenih državah Amerike je boj proti terorizmu postal ključna politična prednostna naloga po vsem svetu. Evropski svet je na izrednem srečanju 21. septembra 2001 sprejel odločitev, da bo boj proti terorizmu bolj kot kadar koli prej eden od ključnih ciljev Evropske unije, in sprejel akcijski načrt za boj proti terorizmu. Po napadih v Madridu 11. marca 2004 je Evropski svet 25. marca 2004 sprejel Deklaracijo o boju proti terorizmu in ustrezno prilagodil akcijski načrt za boj proti terorizmu. Deklaracija je Unijo in njene države članice zavezala, „(…) da naredijo vse, kar je v njihovih močeh v boju proti vsem oblikam terorizma (…)“, in določila več strateških ciljev v podporo uresničevanju tega cilja. Ti vključujejo zahtevo, da Unija in njene države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, „da zmanjšajo dostop teroristov do finančnih in drugih ekonomskih virov“. Prilagojeni „Akcijski načrt EU za boj proti terorizmu“ ugotavlja, da imata zakonodajni okvir, ki ga je vzpostavila Unija za boj proti terorizmu, in izboljšanje pravosodnega sodelovanja ključno vlogo v boju proti terorističnim dejavnostim ter določa podrobne predloge za razvoj boja proti financiranju terorizma. Eden od teh ukrepov je tesno sodelovanje s FATF in prilagoditev zakonodajnega okvira EU devetim posebnim priporočilom o financiranju terorizma, ki jih je sprejela FATF. Skupaj s štiridesetimi priporočili FATF o pranju denarja, ki so bila sprejeta leta 1990 in popravljena leta 2003, posebna priporočila I do IX opredeljujejo temeljni okvir za odkrivanje, preprečevanje in zajezitev financiranja terorizma in terorističnih dejanj na mednarodni ravni. Pravila FATF so splošno sprejeta kot mednarodni standard v okviru boja proti pranju denarja in financiranju terorizma. Države članice EU so zavezane k izvajanju standardov FATF. Večina ukrepov, opredeljenih v devetih posebnih priporočilih FATF, je bila ali je v postopku izvajanja bodisi na podlagi zakonodaje Skupnosti ali v okviru postopkov, vzpostavljenih v skladu z Naslovoma V in VI Pogodbe o Evropski uniji. |

Sedanje določbe na področju, na katerega se nanaša predlog Uredbi Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001[2] in (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002[3] se nanašata na zamrznitev premoženja teroristov. Določbe navedenih uredb pa se nanašajo samo na ciljne posameznike ali skupine, ki jih je Varnostni svet Združenih narodov označil kot teroriste. Po drugi strani Direktiva 2005/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne ….2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za namene pranja denarja in financiranja terorizma vsebuje več ukrepov, usmerjenih v boj proti zlorabi finančnega sistema za namene pranja denarja in financiranja terorizma. Zgoraj opisani ukrepi pa teroristom in drugim kriminalcem ne preprečujejo v celoti dostopa do plačilnih sistemov, ki jih uporabljajo za prenašanje svojih sredstev. Predlog te ukrepe dopolnjuje tako, da zagotavlja, da so osnovne informacije o plačniku prenosa sredstev takoj na razpolago ustreznim organom odkrivanja in/ali pregona kaznivih dejanj, da slednjim pomagajo pri odkrivanju, preiskovanju in pregonu teroristov in drugih kriminalcev ter izsleditvi sredstev teroristov. |

Skladnost z drugimi politikami in cilji Unije Predlog je skladen s cilji akcijskega načrta Evropskega sveta za boj proti terorizmu, ki natančno opredeljuje potrebo po zagotovitvi, da se zakonodajni okvir, ki ga je Skupnost vzpostavila za namene boja proti terorizmu in izboljšanja pravosodnega sodelovanja, prilagodi devetim posebnim priporočilom projektne skupine za finančno ukrepanje o pranju denarja in financiranju teroristov. |

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANKAMI IN PRESOJA VPLIVOV |

Posvetovanje z zainteresiranimi strankami |

Metode posvetovanja, glavna ciljna področja in splošni profil udeležencev V okviru svojega sporočila Svetu in Evropskemu parlamentu v zvezi z „novim pravnim okvirom za plačila na notranjem trgu“ se je Komisija posvetovala z zainteresiranimi strankami o zadevah, povezanih s prenosom SR VII v zakonodajo Skupnosti. Poleg tega je Komisija opravila temeljito posvetovanje tudi z glavnimi interesnimi skupinami s pomočjo ciljnih srečanj posvetovalnih odborov (skupina vladnih strokovnjakov za plačilne sisteme, skupina udeležencev na trgu pri plačilnih sistemih in kontaktni odbor za področje pranja denarja). |

Povzetek odzivov in na kakšen način so bili upoštevani Glavna vprašanja, obravnavana v sporočilu o „novem pravnem okviru za plačila na notranjem trgu“, so bila : (1) prenos SR VII v zakonodajo Skupnosti ali v nacionalno zakonodajo; (2) veljavna podatkovna ureditev v EU; (3) potreba po odstopanju od načela, na podlagi katerega se zahtevajo popolni podatki o plačniku, v zvezi s paketnimi prenosi sredstev med različnimi pristojnostmi in (4) potreba po izvzetjih ali pragovih. (1) Prenos SR VII v zakonodajo Skupnosti ali v nacionalno zakonodajo Rezultati posvetovanja so pokazali, da vse interesne skupine (bančništvo, nacionalne centralne banke, Evropska centralna banka in države članice) močno podpirajo prenos SR VII v zakonodajo Skupnosti in ne v nacionalno zakonodajo. (2) Veljavna podatkovna ureditev v EU: vsebina podatkov o plačniku v okviru prenosov sredstev znotraj držav članic in med njimi V skladu s SR VII se lahko zahtevani podatki o plačniku, ki spremljajo prenos sredstev na ozemlju ene pristojnosti, omejijo na številko računa plačnika, če lahko izvajalec plačilne storitve (IPS) plačnika na zahtevo IPS prejemnika plačila v treh dneh dostavi popolne podatke o plačniku (ime, naslov in številka računa). Ker je to pravilo izvršljivo v Skupnosti na podlagi njene zakonodaje, zadostuje zahteva, da prenose sredstev v EU spremlja številka računa plačnika. V primerih, ko ima bodisi IPS plačnika bodisi IPS prejemnika plačnika sedež izven EU, velja zahteva, da je treba sporočiti popolne podatke o plačniku. Ta predlog zato določa, da se za prenose sredstev znotraj EU uporabljajo poenostavljeni podatki (številka računa plačnika ali posebna identifikacijska oznaka), medtem ko se za prenose sredstev med EU in drugimi pristojnostmi zahtevajo popolni podatki. To je povsem v skladu z rezultati javnega posvetovanja. (3) Potreba po odstopanju od načela, na podlagi katerega se zahtevajo popolni podatki o plačniku, v zvezi s paketnimi prenosi sredstev med različnimi pristojnostmi. Prvotna pojasnjevalna opomba FATF o SR VII (INSR VII) je iz zahteve po zagotovitvi popolnih podatkov o plačniku izvzela paketne prenose sredstev med različnimi pristojnostmi (razen nakazil iz tujine). Za razliko od popolnih podatkov, ki se zahtevajo v primeru prenosa sredstev med različnimi pristojnostmi, je za paketne prenose zadostovala številka računa plačnika ali posebna identifikacijska oznaka. Vendar pa izraz „paket“ ni bil opredeljen v prvotnem INSR VII FATF. Odsotnost opredelitve je ustvarila nejasnosti glede obsega odstopanja. Pojem „paketni prenosi“ ima lahko v okviru plačilnih sistemov zelo različne pomene. Brez usklajene opredelitve je malo verjetno, morda celo nemogoče, da bi IPS dosegli skupno razumevanje tega odstopanja. Bančni sektor in večina držav članic se zavedajo potrebe po tem odstopanju v zvezi s posameznimi prenosi enega samega plačnika, ki so vključeni v paketni datoteki za prenos na prejemnike plačil izven Skupnosti. Ta postopek se konkretno nanaša na združevanje posameznih prenosov, ki se z enega samega plačnika dostavijo več prejemnikom plačil (običajno določenih vrst rutinskih prenosov, kot so socialnovarstvena plačila), ki zaradi stroškov/učinkovitosti ne dopušča vključevanja popolnih podatkov o plačniku za vsak posamezni prenos, ampak samo v paketno datoteko, ki vsebuje vse te prenose. Enako razumevanje se trenutno uporablja v FATF, in sicer po spremembi prvotnega INSR VII. Ta predlog zato vsebuje posebno določbo, ki omogoča, da se za prenose sredstev z enega samega plačnika, ki so navedeni v paketni datoteki o prenosih sredstev, na prejemnike plačil izven Skupnosti, navede samo številka računa, pod pogojem, da paketna datoteka vsebuje popolne podatke o plačniku. (4) Potreba po izvzetjih in pragovih V prvotni pojasnjevalni opombi o SR VII je bilo ugotovljeno, da bi lahko različne prisojnosti imele prag de minimis (ki ne sme preseči 3.000 USD). To izvzetje pa naj bi bilo začasno, saj naj bi ga FATF ponovno pregledala leta 2004. Ta pregled je bil izveden v obdobju med februarjem 2004 in junijem 2005 in na njegovi podlagi je nastalo popravljeno besedilo INSR VII, ki je bilo potrjeno 10. junija 2005. Zaradi tega pregleda je bilo opravljeno temeljito posvetovanje s plačilno industrijo ter državami članicami. Rezultati posvetovanja so pokazali, da plačilna industrija v splošnem nasprotuje uporabi pragov, saj bi to zahtevalo vzpostavitev dvojnih sistemov za obdelavo prenosov sredstev pod in nad pragovi. Tudi druge interesne skupine (države članice, nacionalne centralne banke in Evropska centralna banka) v glavnem ne podpirajo tega predloga. Poleg tega je ena od študij FATF pokazala, da se terorizem lahko financira tudi z majhnimi zneski. Po drugi strani pa je prisotna zaskrbljenost, da bi se transakcije lahko zaradi prestrogih zahtev po identifikaciji umaknile v podzemlje, kar bi močno ogrozilo zmožnost zadevnih organov pri pridobivanju kakršnih koli podatkov. Spričo tega ta predlog ne ohranja pragov niti za odlive iz EU niti za prilive v EU na področju zbiranja in posredovanja podatkov o plačniku. Zato določa, da je treba anonimnim prilivom v EU nameniti posebno pozornost ter sprejeti ustrezne ukrepe, namenjene za pridobivanje manjkajočih podatkov o plačniku. Določa tudi, da odlive iz EU spremljajo popolni podatki o plačniku, da pa bi upoštevali tveganje umika transakcij v podzemlje, dopušča fleksibilnost pri obsegu preverjanja podatkov o plačniku glede na stopnjo tveganja. |

Javno posvetovanje je bilo opravljeno tudi na internetu v obdobju med 2.12.2003 in 15.2.2004. Komisija je prejela 103 odzive. Rezultati so na voljo na naslednjem spletnem naslovu: http://europa.eu.int/comm/internal_market/payments/framework/2004-contributions_en.htm. |

Zbiranje in uporaba strokovnega znanja |

Uporaba zunanjega strokovnega znanja ni bila potrebna. |

Presoja vplivov Predlog ni bil predložen v presojo vplivov, saj izhaja iz mednarodnih obveznosti in nima večjega medsektorskega vpliva. Poleg tega je bilo o njem izvedeno temeljito posvetovanje z vsemi interesnimi skupinami. Predlog prenaša SR VII skupine FATF v zakonodajo na način, ki v največji možni meri zmanjšuje stroške industrije plačil, hkrati pa zagotavlja visok standard v okviru boja proti pranju denarja in financiranju terorizma. |

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

Povzetek predlaganega ukrepa Predlog določa pravila, namenjena vzpostavljanju sledljivosti prenosov sredstev, ki veljajo za vse IPS v plačilni verigi. IPS plačnika mora zagotoviti, da prenose sredstev spremljajo popolni, točni in natančni podatki o plačniku. Vsak posredniški IPS mora zagotoviti, da se vsi podatki o plačniku, ki spremljajo prenos sredstev, ohranijo s prenosom, ali da se vodi ustrezna evidenca. IPS plačnika mora biti sposoben odkriti odsotnost podatkov o plačniku ob prejemu prenosa sredstev in sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo takega stanja, tako da prejeti prenosi sredstev ne ostanejo anonimni. Pri tem mora posebno pozornost namenjati takim prenosom sredstev, in glede na stopnjo tveganja ter upoštevajoč vse zadevne dejavnike, sporočiti sumljive transakcije organom, pristojnim za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma. IPS naj bi tudi vodili ustrezne evidence in se celovito ter hitro odzvali na poizvedovanja organov, pristojnih za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, v državi članici, v kateri imajo sedež. |

Pravna podlaga Člen 95 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. |

Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti velja, v kolikor predlog ne sodi v izključno pristojnost Skupnosti. |

Države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev predloga iz naslednjih razlogov. |

Neusklajeno ukrepanje držav članic na lastno pest na področju čezmejnih prenosov sredstev bi lahko ogrozilo nemoteno delovanje plačilnih sistemov na ravni EU in posledično povzročilo škodo notranjemu trgu na področju finančnih storitev. |

Ukrepi Skupnosti bodo bolje dosegli cilje predloga iz naslednjih razlogov. |

Ukrepanje na ravni Skupnosti bo z obsegom ukrepa zagotovilo enoten prenos SR VII v zakonodajno obliko po vsej EU, zlasti pa preprečilo diskriminacijo med nacionalnimi plačili v državah članicah in čezmejnimi plačili med državami članicami. To načelo je bilo vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 2560/2001 o čezmejnih plačilih v evrih, ki je bila prvi pomemben korak na poti do vzpostavitve enotnega plačilnega območja v EU. |

Vse interesne skupine (zlasti države članice in plačilna industrija) v splošnem soglašajo, da se lahko cilji ukrepa bolje dosežejo na ravni Unije. |

Področje izvajanja predloga, ki sovpada z ukrepi, predvidenimi v SR VII, že po svoji naravi in zaradi preprečevanja neusklajenosti ne more biti razdeljeno na ukrepanje Skupnosti in ukrepanje držav članic. |

Predlog je zato v skladu z načelom subsidiarnosti. |

Načelo sorazmernosti Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov. |

V skladu z rezultati postopka posvetovanja predlog prenaša SR VII v zakonodajo na najbolj preprost način, in sicer tako, da zagotavlja poenostavljeno ureditev znotraj EU in stroškovno učinkovit sistem, ki po drugi strani zagotavlja sledljivost prenosov sredstev v tretje države in iz njih. Uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev. |

Z vzpostavitvijo obveznosti za izvajalce plačilnih storitev, ki v največji možni meri zmanjšujejo stroške plačilne industrije, predlog zmanjšuje finančno breme nacionalnih vlad, gospodarskih subjektov in državljanov. |

Izbira instrumentov |

Predlagani instrument: uredba. |

Druga sredstva ne bi bila primerna zaradi naslednjega(-ih) razloga(-ov). Plačilni sistemi v EU so v postopku vključevanja v enotno plačilno območje, zaradi česar mora biti izvajanje SR VII usklajeno po vsej EU. Vse interesne skupine zahtevajo uporabo uredbe, ki bi bila najučinkovitejši način za zagotavljanje enotnega izvajanja in bi zato zagotavljala enake pogoje za vse. |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

Srečanja Odbora za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. |

DODATNE INFORMACIJE |

Evropski gospodarski prostor Predlagani akt se nanaša na zadevo s področja EGP in zato velja tudi za Evropski gospodarski prostor. |

1. 2005/0138 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose sredstev (Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[4],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[5]

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[6],

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke[7],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[8],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001 je izredni Evropski svet 21. septembra 2001 ponovno poudaril, da je boj proti terorizmu eden od ključnih ciljev Evropske unije. Evropski svet je potrdil načrt ukrepanja na področju izboljšanega policijskega in pravosodnega sodelovanja, razvijanja mednarodnih pravnih instrumentov proti terorizmu, preprečevanja financiranja terorizma, krepitve zračne varnosti in večje usklajenosti med vsemi zadevnimi politikami. Ta načrt ukrepanja je Evropski svet spremenil po terorističnih napadih 11. marca 2004 v Madridu, tako da zdaj natančno obravnava potrebo po prilagoditvi zakonskega okvira, ki ga je vzpostavila Skupnost za namene boja proti terorizmu in izboljšanja pravosodnega sodelovanja, devetim posebnim priporočilom proti financiranju terorizma, ki jih je sprejela Projektna skupina za finančno ukrepanje na področju pranja denarja in financiranja terorizma (FATF).

(2) Za preprečevanje financiranja terorizma so bili sprejeti ukrepi, usmerjeni v zamrznitev sredstev in finančnih virov nekaterih oseb, skupin in subjektov, vključno z Uredbo Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu[9] in Uredba Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani, in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 467/2001 o prepovedi izvoza nekaterega blaga in storitev v Afganistan, o poostritvi prepovedi poletov in podaljšanju zamrznitve sredstev in drugih finančnih virov talibanov iz Afganistana[10]. V ta isti namen so bili sprejeti tudi ukrepi, usmerjeni v zaščito finančnega sistema pred odvajanjem sredstev in finančnih virov v teroristične namene. Direktiva 2005/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne … 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za namene pranja denarja in financiranja terorizma[11] vsebuje več ukrepov, usmerjenih v boj proti zlorabi finančnega sistema za namene pranja denarja in financiranja terorizma. Vsi ti ukrepi pa ne preprečujejo v celoti dostopa teroristov in drugih hudodelcev do plačilnih sistemov, ki jih uporabljajo za prenašanje svojih sredstev.

(3) Za spodbujanje usklajenega mednarodnega pristopa na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma bi moralo nadaljnje ukrepanje Skupnosti upoštevati razvoj dogodkov na tej ravni, namreč devet posebnih priporočil proti financiranju terorizma, ki jih je sprejela FATF, in zlasti posebno priporočilo VII (SR VII) o elektronskih prenosih sredstev, kakor tudi spremenjeno pojasnjevalno opombo za njegovo izvajanje.

(4) Polna sledljivost prenosov sredstev je lahko še posebej pomembno in koristno orodje pri preprečevanju, preiskovanju, odkrivanju in preganjanju pranja denarja in financiranja terorizma. Za zagotovitev podatkov o plačniku po vsej plačilni verigi je zato ustrezno določiti sistem, ki izvajalcem plačilnih storitev nalaga obveznost, da prenose sredstev spremljajo točni in jasni podatki o plačniku.

(5) Določbe te uredbe se uporabljajo brez poseganja v Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[12].

(6) Zaradi nižjega tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma, povezanega s prenosi sredstev, ki izhajajo iz poslovnih transakcij, ali kadar sta plačnik in prejemnik plačila tudi izvajalca plačilnih storitev, ki delujeta v svojem imenu, je ustrezno take prenose sredstev izvzeti iz področja uporabe te uredbe, pod pogojem, da jih je vedno možno izslediti nazaj do plačnika.

(7) Za vzpostavitev ravnovesja med tveganjem, da se transakcije umaknejo v podzemlje zaradi uporabe prestrogih zahtev po identifikaciji, in potencialno teroristično grožnjo, ki izhaja iz majhnih prenosov sredstev, je treba obveznost preverjanja, ali so podatki o plačniku točni, uveljaviti glede na stopnjo tveganja, in sicer v zvezi s prenosi sredstev prejemnikom plačil izven Skupnosti do 1.000 EUR.

(8) V skladu z ozadjem Uredbe (ES) št. 2560/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 2001 o čezmejnih plačilih v evrih[13] in Sporočila Komisije „Novi pravni okvir za plačila na notranjem trgu“[14], zadostuje, da se določijo poenostavljeni podatki o plačniku, ki morajo spremljati prenose sredstev v Skupnosti.

(9) Da bi organom, pristojnim za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma v tretjih državah, omogočili izsleditev vira sredstev, uporabljenih za pranje denarja ali financiranje terorizma, bi morali prenose sredstev iz Skupnosti v tretje države spremljati popolni podatki o plačniku. Dostop teh organov do popolnih podatkov o plačniku bi moral biti odobren samo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in preganjanja pranja denarja ali financiranja terorizma.

(10) Da bi omogočili cenovno ugodno opravljanje prenosov sredstev z enega samega plačnika na več prejemnikov plačila v okviru paketnih datotek, ki vsebujejo posamezne prenose sredstev, bi bilo treba omogočiti, da take posamezne prenose sredstev spremlja zgolj številka računa plačnika, pod pogojem, da paketna datoteka vsebuje popolne podatke o plačniku.

(11) Da bi lahko preveril, ali zahtevani podatki o plačniku spremljajo prenose sredstev in pomagal identificirati sumljive transakcije, bi moral izvajalec plačilnih storitev imeti vzpostavljene učinkovite postopke za odkrivanje odsotnosti podatkov o plačniku.

(12) Zaradi potencialne grožnje financiranja terorizma, ki izhaja iz anonimnih prenosov sredstev, je ustrezno izvajalcu plačilnih storitev prejemnika plačila omogočiti, da se izogne takim okoliščinam ali jih popravi, kadar ugotovi odsotnost ali nepopolnost podatkov o plačniku. S tega vidika je treba omogočiti fleksibilnost v zvezi z obsegom podatkov o plačniku glede na stopnjo tveganja. Poleg tega bi morala točnost in popolnost informacij ostati v pristojnosti izvajalca plačilnih storitev plačnika. V primeru, da ima plačnikov izvajalec plačilnih storitev sedež izven Skupnosti, je treba uporabiti načelo povečane skrbi za stranke v skladu s členom [11] Direktive 2005/…/ES v zvezi s čezmejnimi korespondenčnimi bančnimi odnosi s tem izvajalcem plačilnih storitev.

(13) V vsakem primeru mora biti plačnikov izvajalec plačilnih storitev posebno pozoren, glede na oceno tveganja, kadar ugotovi odsotnost ali nepopolnost podatkov o plačniku, pri čemer mora sumljive transakcije sporočiti pristojnim organom.

(14) Do odprave tehničnih omejitev, ki bi lahko izvajalcem posredniških plačilnih storitev preprečile izpolnjevanje obveznosti posredovanja vseh prejetih podatkov o plačniku, bi morali ti izvajalci posredniških plačilnih storitev voditi evidence navedenih podatkov. Take tehnične omejitve je treba odpraviti takoj po posodobitvi plačilnih sistemov.

(15) Ker se lahko zgodi, da v okviru preiskav kaznivih dejanj ni mogoče identificirati podatkov, ki se zahtevajo od zadevnih posameznikov mesece ali celo leta po prvotnem prenosu sredstev, je ustrezno, da se od izvajalcev plačilnih storitev zahteva, da vodijo evidenco podatkov o plačniku za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in preganjanja pranja denarja ali financiranja terorizma. V demokratični družbi mora biti to obdobje omejeno. Ustrezno je, da se dolžina tega obdobja določi na pet let.

(16) Za omogočanje hitrega odziva v okviru boja proti terorizmu bi se morali izvajalci plačilnih storitev hitro odzvati na zahteve po podatkih o plačniku, ki jih podajo organi, pristojni za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma v državi članici, v kateri imajo sedež.

(17) Glede na pomen boja proti pranju denarja in financiranju terorizma bi morale države članice določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni v svojih nacionalnih zakonodajah za primere neizpolnjevanja določb te uredbe.

(18) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[15].

(19) Več držav in ozemelj, ki niso sestavni del ozemlja Skupnosti, je v monetarni uniji ali sestavni del valutnega območja skupaj z eno od držav članic in ima vzpostavljeno članstvo v plačilnih in klirinških sistemih te države članice. Da bi se izognili občutnemu negativnemu vplivu na gospodarstva navedenih držav ali ozemelj, ki bi lahko bil posledica uporabe te uredbe za prenose sredstev med zadevnimi državami članicami in navedenimi državami ali ozemlji, je ustrezno določiti možnost, da se taki prenosi sredstev obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj navedene države članice.

(20) Da ne bi odvrnili donacij v dobrodelne namene, je ustrezno države članice pooblastiti, da izvajalce plačilnih storitev s sedežem na njihovih ozemljih izvzamejo iz zbiranja, preverjanja, evidentiranja ali pošiljanja podatkov o plačniku za prenose sredstev v višini do 150 EUR. Ustrezno je tudi, da se ta možnost omogoči pod pogojem, da dobrodelne organizacije izpolnijo določene zahteve, da tako država članica lahko zagotovi, da takega izvzetja teroristi ne bi zlorabljali za kritje ali sredstvo za spodbujanje ali financiranje njihovih dejavnosti.

(21) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev in jih zaradi obsega ali učinkov pobude laže doseže Skupnost, ukrepe lahko sprejme Skupnost v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za doseganje navedenih ciljev.

(22) Za vzpostavitev usklajenega pristopa na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma bi se morale glavne določbe te uredbe začeti uporabljati na isti datum kot ustrezne določbe, sprejete na mednarodni ravni –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I Obseg uporabe in opredelitve

Člen 1Predmet

Ta uredba določa pravila o podatkih, ki morajo spremljati prenose sredstev, o plačnikih teh sredstev, za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in preganjanja pranja denarja in financiranja terorizma.

Člen 2Obseg uporabe

1. Ta uredba se uporablja za prenose sredstev v kateri koli valuti, ki jih pošlje ali prejme izvajalec plačilnih storitev, ustanovljen v Skupnosti.

2. Ta uredba se ne uporablja za prenose sredstev, ki izhajajo iz gospodarskih poslov in so izvedeni z uporabo kreditne ali plačilne kartice ali katerega koli drugega plačilnega sredstva, pod pogojem, da vse prenose sredstev, ki izhajajo iz takega gospodarskega posla, spremlja posebna identifikacijska oznaka, ki omogoča, da se posel izsledi nazaj do plačnika.

Ta uredba se ne uporablja za prenose sredstev, pri katerih sta tako plačnik kot prejemnik plačila hkrati tudi izvajalca plačilnih storitev in delujeta v svojem imenu.

Člen 3Opredelitve

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:

1. „financiranje terorizma“ pomeni katera koli od kršitev v smislu člena [1(3)] Direktive 2005/…/ES;

2. „pranje denarja“ pomeni katera koli od kršitev v smislu člena [1(2)] Direktive 2005/…/ES;

3. „plačnik“ pomeni fizična ali pravna oseba, ki ima pravico razpolaganja s sredstvi, in ki omogoči prenos teh sredstev prejemniku plačila;

4. „prejemnik plačila“ pomeni fizična ali pravna oseba, ki je predvideni končni prejemnik prenesenih sredstev;

5. „izvajalec plačilnih storitev“ pomeni fizična ali pravna oseba, katere poslovanje vključuje opravljanje plačilnih storitev za uporabnike plačilnih storitev;

6. „izvajalec posredniških plačilnih storitev“ pomeni izvajalec plačilnih storitev, ki ni niti izvajalec plačilnih storitev plačnika niti izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila, in ki je udeležen v izvedbi prenosa sredstev;

7. „prenos sredstev“ pomeni katera koli transakcija, izvedena v imenu plačnika prek izvajalca plačilnih storitev z elektronskimi sredstvi, z namenom dati sredstva na razpolago prejemniku plačila ali drugemu izvajalcu plačilnih sredstev, ne glede na to, ali sta plačnik in prejemnik plačila ista oseba;

8. „uporabnik plačilnih storitev“ pomeni fizična ali pravna oseba, ki uporablja plačilno storitev v funkciji plačnika ali prejemnika plačila;

9. „paketni prenos sredstev“ pomeni več posameznih prenosov sredstev, ki so združeni za namene pošiljanja.

Poglavje IIObveznosti plačnikovega izvajalca plačilnih storitev

Člen 4 Popolni podatki o plačniku

Popolni podatki o plačniku so sestavljeni iz njegovega imena, naslova in številke računa.

Naslov se lahko nadomesti z datumom in krajem rojstva plačnika, njegovo identifikacijsko številko stranke ali nacionalno identifikacijsko številko.

Če številka računa plačnika ne obstaja, jo lahko plačnikov izvajalec plačilnih storitev nadomesti s posebno identifikacijsko oznako, ki omogoča, da se transakcija izsledi nazaj do plačnika.

Člen 5Podatki, ki spremljajo prenose sredstev in vodenje evidence

1. Izvajalci plačilnih storitev zagotovijo, da prenose sredstev spremljajo popolni podatki o plačniku.

2. Preden prenese sredstva, izvajalec plačilnih storitev plačnika preveri celotne podatke o plačniku na podlagi dokumentov, podatkov ali informacij, pridobljenih od zanesljivega in neodvisnega vira.

Za prenose sredstev prejemnikov plačil izven Skupnosti v znesku do 1.000 EUR lahko izvajalci plačilnih storitev določijo obseg tovrstnega preverjanja glede na stopnjo tveganja pranja denarja in financiranja terorizma.

3. Izvajalec plačilnih storitev plačnika pet let vodi evidenco popolnih podatkov o plačniku, ki spremljajo prenose sredstev.

Člen 6 Prenosi sredstev v Skupnosti

Z odstopanjem od člena 5 se za prenose sredstev, pri katerih imata tako izvajalec plačilnih storitev plačnika kot izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila sedež v Skupnosti, zahteva, da jih spremlja zgolj številka računa plačnika ali posebna identifikacijska oznaka, ki omogoča, da se transakcija izsledi nazaj do plačnika.

Na zahtevo izvajalca plačilnih storitev prejemnika plačila izvajalec plačilnih storitev plačnika da izvajalcu plačilnih storitev prejemnika plačila na razpolago popolne podatke o plačniku, in sicer v treh delovnih dneh od prejema take zahteve.

Člen 7Prenosi sredstev iz Skupnosti na prejemnike plačil izven Skupnosti

1. Prenose sredstev iz Skupnosti na prejemnike plačila izven Skupnosti spremljajo popolni podatki o plačniku.

2. V primeru paketnih prenosov sredstev z enega samega plačnika izven Skupnosti se odstavek 1 ne uporablja za posamezne prenose, združene v paketnem prenosu, pod pogojem, da paketna datoteka vsebuje take podatke, in da so posamezni prenosi označeni s številko računa plačnika ali posebno identifikacijsko oznako.

Poglavje III Obveznosti izvajalca plačilnih storitev prejemnika plačila

Člen 8Odkrivanje odsotnosti podatkov o plačniku

Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila ima vzpostavljene učinkovite postopke za odkrivanje odsotnosti naslednjih podatkov o plačniku:

2. Za prenose sredstev, v primeru katerih ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež v Skupnosti, podatke, zahtevane v skladu s členom 6.

3. Za prenose sredstev, v primeru katerih ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež izven Skupnosti, popolne podatke o plačniku, določene v členu 4, ali, kjer je ustrezno, podatke, zahtevane v skladu s členom 13.

Člen 9 Prenosi sredstev, pri katerih so odsotni podatki o plačniku

1. Če izvajalec plačilnih storitev plačnika ob prejemu prenosov sredstev ugotovi, da podatki o plačniku, zahtevani v skladu s to uredbo, manjkajo ali so nepopolni, lahko prenos bodisi zavrne ali pa zahteva popolne podatke o plačniku. V slednjem primeru izvajalec plačilnih storitev plačnika lahko sredstva bodisi zadrži do poizvedbe ali jih da na razpolago prejemniku plačila. Izvajalec plačilnih storitev v vseh primerih ravna v skladu z vso veljavno zakonodajo ali upravnimi določbami, ki se nanašajo na pranje denarja ali financiranje terorizma, ter zlasti z Uredbama (ES) št. 2580/2001 in (ES) št. 881/2002 in Direktivo 2005/…/ES, kakor tudi z nacionalnimi izvedbenimi ukrepi.

2. Če izvajalec plačilnih storitev večkrat zapored ne zagotovi zahtevanih podatkov o plačniku, izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila zavrne vse prenose sredstev od izvajalca plačilnih storitev ali prekine svoj poslovni odnos z zadevnim izvajalcem plačilnih storitev, bodisi v zvezi s storitvami prenosa sredstev ali v zvezi s celotnim medsebojnim opravljanjem storitev.

Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila sporoči to dejstvo organom, pristojnim za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma.

Člen 10Ocena na podlagi tveganja

Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila upošteva nepopolne podatke o plačniku kot dejavnik pri ocenjevanju, ali sta prenos sredstev ali kakršna koli druga transakcija sumljiva in ali morata biti, v skladu z obveznostmi, določenimi v Poglavju III Direktive 2005/…/ES, sporočena organom, pristojnim za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma.

Člen 11Vodenje evidence

Izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila pet let vodi evidenco o vseh podatkih, prejetih o plačniku.

Poglavje IVObveznosti izvajalcev posredniških plačilnih storitev

Člen 12 Ohranitev podatkov o plačniku s prenosom

Izvajalci posredniških plačilnih storitev zagotovijo, da se vsi prejeti podatki o plačniku, ki spremljajo prenos sredstev, ohranijo skupaj s prenosom.

Člen 13Tehnične omejitve

1. Če ima izvajalec plačilnih storitev plačnika sedež izven Skupnosti, tehnične omejitve na ravni izvajalca posredniških plačilnih storitev s sedežem v Skupnosti pa preprečujejo, da podatki o plačniku spremljajo prenos sredstev, izvajalec posredniških plačilnih storitev vodi evidenco o vseh prejetih podatkih za obdobje pet let, ne glede na to, ali so podatki popolni ali ne.

2. Če v primeru, določenem v odstavku 1, izvajalec posredniških plačilnih storitev ne prejme popolnih podatkov o plačniku, ob prenosu sredstev ustrezno obvesti izvajalca plačilnih storitev prejemnika plačila.

3. V primeru uporabe odstavka 1 izvajalec posredniških plačilnih storitev na zahtevo izvajalca plačilnih sredstev prejemnika plačila da temu izvajalcu plačilnih storitev na razpolago popolne podatke o plačniku v treh delovnih dneh od prejema zahteve.

Poglavje V Splošne obveznosti, izvajanje in pristojnosti za spremembe

Člen 14Obveznosti sodelovanja

Izvajalci plačilnih storitev se v celoti in takoj odzovejo na poizvedbe organov, pristojnih za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma države članice, v kateri ima izvajalec plačilnih storitev sedež, v zvezi s podatki o plačniku, ki morajo spremljati prenose sredstev in s tem povezano evidenco, v skladu s časovnimi roki in postopkovnimi zahtevami, določenimi v nacionalni zakonodaji te države članice.

Ti organi lahko uporabijo podatke samo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in preganjanja pranja denarja ali financiranja terorizma.

Člen 15Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Kazni, ki bodo določene, morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice, kakor tudi organi, pristojni za njihovo uporabo, sporočijo ta pravila Komisiji najpozneje do 31. decembra 2006, in ji takoj sporočijo tudi kakršne koli naknadne spremembe, ki vplivajo na ta pravila.

Člen 16Pristojnosti izvajanja in sprejemanja sprememb

1. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 17(2) in upoštevajoč razvoj dogodkov na področju pranja denarja in financiranja terorizma ter s tem povezane spremembe mednarodnih standardov, zlasti tistih, o katerih je bil dosežen dogovor v Projektni skupini za finančno ukrepanje na področju pranja denarja in financiranja terorizma (FATF), sprejme ukrepe v zvezi z razjasnitvijo opredelitev, določenih v členu 3(5) in (7).

2. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 17(2) in upoštevajoč razvoj dogodkov na področju pranja denarja in financiranja terorizma ter s tem povezanimi spremembami mednarodnih standardov, zlasti tistih, o katerih je bil dosežen dogovor v FATF, sprejme ukrepe v zvezi s posodobitvijo denarnih pragov, določenih za obveznosti, opredeljene v členih 5 in 19.

Člen 17Odbor

1. Komisiji pomaga Odbor za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, ustanovljen z Direktivo 2005/…/ES, v nadaljevanju „Odbor“.

2. Kadar gre za sklicevanje na ta odstavek, se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, znaša tri mesece.

Poglavje VIOdstopanja

Člen 18Sporazumi z ozemlji ali državami izven Skupnosti

1. Komisija lahko pooblasti katero koli državo članico, da sklene sporazum z državo ali ozemljem, ki ni sestavni del ozemlja Skupnosti, kakor je določeno v členu 299 Pogodbe, ki vsebuje odstopanja od te uredbe, da omogoči, da se prenosi sredstev med to državo ali ozemljem in zadevno državo članico obravnavajo kot prenosi sredstev v tej državi članici.

Taki sporazumi se lahko odobrijo samo, če zadevna država ali ozemlje izpolnjuje naslednje pogoje:

a) je v monetarni uniji skupaj z zadevno državo članico ali je sestavni del valutnega območja zadevne države članice;

b) je članica plačilnih in klirinških sistemov zadevne države članice;

c) od izvajalcev plačilnih storitev v njeni pristojnosti zahteva, da uporabljajo ista pravila, kakor so določena v tej uredbi.

2. Država članica, ki želi skleniti sporazum iz odstavka 1, pošlje vlogo Komisiji in ji predloži vse potrebne informacije.

Ob prejemu vloge države članice s strani Komisije se prenosi sredstev med to državo članico in zadevno državo ali ozemljem začasno obravnavajo kot prenosi sredstev v tej državi članici do sprejema odločitve v skladu s postopkom, določenim v tem členu.

Če Komisija meni, da nima vseh potrebnih informacij, v roku dveh mesecev od dne prejema vloge obvesti zadevno državo članico o tem in podrobno navede, katere dodatne informacije potrebuje.

Ko Komisija dobi vse informacije, za katere meni, da so nujne za presojo zahteve, v roku enega meseca ustrezno obvesti državo članico, ki je podala zahtevo, in posreduje zahtevo ostalim državam članicam.

3. V treh mesecih od obvestila iz četrtega pododstavka odstavka 2 tega člena Komisija odloči, v skladu s postopkom iz člena 17(2), ali bo zadevni državi članici dala pooblastilo, da sklene sporazum, določen v odstavku 1.

V vsakem primeru mora biti odločitev iz prvega pododstavka sprejeta v osemnajstih mesecih od dneva, ko Komisija prejme vlogo.

Člen 19Prenosi sredstev na dobrodelne organizacije v državi članici

Države članice lahko izvajalce plačilnih storitev s sedežem na njihovem ozemlju izvzamejo iz obveznosti, določenih v členu 5, in sicer v zvezi s prenosi sredstev na organizacije, ki opravljajo dejavnosti v dobrodelne, verske, kulturne, izobraževalne, družbene namene ali namene razvijanja prijateljskih odnosov, pod pogojem, da za te organizacije veljajo zahteve, ki se nanašajo na poročanje in zunanjo revizijo ali nadzor s strani javnega organa, in da so ti prenosi sredstev omejeni na znesek do 150 EUR na prenos, ter da se izvajajo izključno na ozemlju zadevne države članice.

Države članice sporočijo Komisiji ukrepe, ki so jih sprejele za uporabo možnosti, določene v prvem odstavku.

Poglavje VIIKončne določbe

Člen 20Datum začetka veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Členi 4 do 14 in člen 19 se uporabljajo od 1. januarja 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

LEGISLATIVE FINANCIAL STATEMENT

Policy area(s): Internal Market Activit(y/ies): Internal Market for goods and services |

TITLE OF ACTION: PROPOSAL FOR A REGULATION ON INFORMATION ON THE PAYER ACCOMPANYING TRANSFERS OF FUNDS |

1. BUDGET LINE(S) + HEADING(S)

12.010211.01.03 – Committee meetings

2. OVERALL FIGURES

2.1. Total allocation for action (Part B): € million for commitment

n.a.

2.2. Period of application:

2005–2010

2.3. Overall multiannual estimate of expenditure:

(a) Schedule of commitment appropriations/payment appropriations (financial intervention) (see point 6.1.1)

n.a.

(b) Technical and administrative assistance and support expenditure (see point 6.1.2)

n.a.

(c) Overall financial impact of human resources and other administrative expenditure (see points 7.2 and 7.3)

Commitments/ payments | 0.224 | 0.224 | 0.224 | 0.224 | 0.224 |

TOTAL a+b+c |

Commitments | 0.224 | 0.224 | 0.224 | 0.224 | 0.224 |

Payments | 0.224 | 0.224 | 0.224 | 0.224 | 0.224 |

2.4. Compatibility with financial programming and financial perspective

[X] Proposal is compatible with existing financial programming.

Proposal will entail reprogramming of the relevant heading in the financial perspective.

Proposal may require application of the provisions of the Interinstitutional Agreement.

2.5. Financial impact on revenue:[16]

[X] Proposal has no financial implications (involves technical aspects regarding implementation of a measure)

OR

Proposal has financial impact – the effect on revenue is as follows:

n.a.

3. BUDGET CHARACTERISTICS

Type of expenditure | New | EFTA contribution | Contributions from applicant countries | Heading in financial perspective |

Non-comp | Non-diff | NO | YES | YES | No [5] |

4. LEGAL BASIS

The action only concerns administrative expenditure.

5. DESCRIPTION AND GROUNDS

5.1. Need for Community intervention[17]

5.1.1. Objectives pursued

The present proposal for a regulation aims to transpose Special Recommendation VII (SR VII) of the Financial Action Task Force (the international body established by the Paris G7 summit in 1989 which objective is to fight against financial crime) into Community law in a way that is fully compatible with Internal Market principles. It lays down rules on payer’s information accompanying funds transfers, in order to ensure that basic information is immediately available to the authorities responsible for combating money laundering and terrorism, to assist them in their task.

5.1.2. Measures taken in connection with ex ante evaluation

In its Communication to the Council and the European Parliament concerning a “New legal framework for payments in the Internal Market” (COM (2003) 718 final) the Commission consulted interested parties on issues raised by the transposition of SR VII into Community legislation.

The results of the consultation have shown overwhelming support from all stakeholders (the banking community, Central Banks, the European Central Bank and Member States) to transpose SR VII through Community legislation rather than national legislation. Payment systems in the EU are in the process of being integrated into a Single Payment Area and, consequently, SR VII should be transposed in a harmonised manner throughout the EU. All stakeholders called for the use of a regulation, which would be the most effective way of guaranteeing uniform implementation and thus a level playing field.

The results of the consultation are available at:

http://europa.eu.int/comm/internal_market/payments/framework/2004-contributions_en.htm.

5.1.3. Measures taken following ex post evaluation

n.a.

5.2. Action envisaged and budget intervention arrangements

The rules on payer’s information accompanying funds transfers provided for in the proposal for a regulation result in a number of obligations applicable to all payment service providers (PSPs) involved in the payment chain. The payer’s payment service provider must ensure that funds transfers contain complete, accurate and meaningful payer’s information (name, address and account number). Any intermediary payment service provider must ensure that all payer’s information that accompanies a transfer is retained with the transfer or that appropriate records are kept. The payee’s payment service provider must have effective risk-based procedures in order to identify funds transfers lacking complete payer’s information and, as appropriate, report suspicious transactions to the authorities responsible for combating money laundering and terrorism.

5.3. Methods of implementation

The negotiation of the Regulation in the Council and in the European Parliament will be carried out by DG MARKT staff within existing resources. Furthermore, Article 12 of the Regulation specifies that the Commission will be assisted by a committee consisting of Member States’ representatives on certain specific issues.

6. FINANCIAL IMPACT

n.a.

7. IMPACT ON STAFF AND ADMINISTRATIVE EXPENDITURE

Human and administrative resource requirements will be covered from within the budget allocated to the managing DG in the framework of the annual allocation procedure.

7.1. Impact on human resources

Types of post | Staff to be assigned to management of the action using existing | Total | Description of tasks deriving from the action |

Number of permanent posts | Number of temporary posts |

Officials or temporary staff | A B C | 1 0.5 | 1 0.5 | Negotiation of the Regulation in the Council and in the European Parliament and participation in FATF work Organisation of meetings of the regulatory Committee on the prevention of money laundering and terrorist financing |

Other human resources |

Total | 1.5 | 1.5 |

7.2. Overall financial impact of human resources

Type of human resources | Amount (€) | Method of calculation * |

Officials Temporary staff | EUR 162 000 | EUR 108 000 x 1.5 |

Other human resources (specify budget line) |

Total | EUR 162 000 |

The amounts are total expenditure for twelve months.

7.3. Other administrative expenditure deriving from the action

Budget line (number and heading) | Amount € | Method of calculation |

Overall allocation (Title A7) Copy updated budget linesA0701 – Missions 12 01 02 11 01 – Missions 12 01 02 11 02 – Meetings, conferences 12 01 02 11 03 – Committees (consultative committee) 12 01 02 11 04 – Studies and consultations | EUR 62 400 (Regulatory Committee on the prevention of money laundering and terrorist financing) | EUR 15 600 (reimbursement of 24 experts) x 4 meetings |

Information systems (A-5001/A-4300) | n.a. |

Other expenditure - Part A (specify) | n.a. |

Total | EUR 62 400 |

The amounts are total expenditure for twelve months.

Les besoins en ressources humaines et administratives seront couverts à l’intérieur de la dotation allouée à la DG gestionnaire dans le cadre de la procédure d’allocation annuelle.

1 Specify the type of committee and the group to which it belongs.

I. Annual total (7.2 + 7.3) II. Duration of action III. Total cost of action (I x II) | EUR 224 400 5 years EUR 1 122 000 |

8. FOLLOW-UP AND EVALUATION

8.1. Follow-up arrangements

n.a

8.2. Arrangements and schedule for the planned evaluation

n.a

9. ANTI-FRAUD MEASURES

n.a

[1] FATF je mednarodni organ, ki je bil ustanovljen na vrhu G7 v Parizu leta 1989, in ki se je uveljavil kot svetovni standard v okviru boja proti pranju denarja in financiranja terorizma.

[2] o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu. UL L št. 344, 28.12.2001, str. 70. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) 745/2003 (UL L 106, 29.4.2003, str. 22).

[3] o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani, in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 467/2001 o prepovedi izvoza nekaterega blaga in storitev v Afganistan, o poostritvi prepovedi poletov in podaljšanju zamrznitve sredstev in drugih finančnih virov talibanov iz Afganistana. UL L št. 139, 29.5.2002, str. 9. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2034/2004 (UL L 353, 27.11.2004, str. 11).

[4] UL C , , str. .

[5] UL C , , str. .

[6] UL C , , str. .

[7] UL C , , str. .

[8] UL C , , str. .

[9] UL L 344, 28.12.2001, str. 70. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 745/2003 (UL L 106, 29.4.2003, str. 22).

[10] UL L 139, 29.5.2002, str. 9. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2034/2004 (UL L 353, 27.11.2004, str. 11).

[11] UL L …, ……2005, str. .. (še neobjavljena, 2004/0137/COD).

[12] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[13] UL L 344, 28.12.2001, str. 13.

[14] COM(2003) 718 konč.

[15] UL L. 184, 17.7.1999, str. 23.

[16] For further information, see separate explanatory note.

[17] For further information, see separate explanatory note.