52005PC0263(01)

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 22.6.2005

KOM(2005) 263 končno

2005/0118 (CNS)

2005/0119 (CNS)

2005/0120 (CNS)

Predlog za

UREDBO SVETA

o skupni ureditvi trgov za sladkor

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi začasne sheme za prestrukturiranje sladkorne industrije v Evropski skupnosti in spremembi Uredbe (ES) št. 1258/1999 o financiranju skupne kmetijske politike

(predložene s strani Komisije) {SEK(2005) 808}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. UVOD

Septembra 2003 je Komisija objavila sporočilo[1], ki vsebuje dokument Presoja vplivov na sektor sladkorja[2] o možnostih reforme ureditve v sektorju sladkorja v EU, in mu je julija 2004 sledilo sporočilo, ki opisuje predlog Komisije za prihodnost ureditve v sektorju sladkorja v EU[3].

V poznejši razpravi je Komisija želela upoštevati mnenja, ki so jih izrazili Svet, Evropski parlament[4], Evropski ekonomsko-socialni odbor[5], drugi posvetovalni odbori, in tudi civilna družba, ter v sedanje zakonodajne predloge vključiti nove elemente.

Poleg tega so po ugotovitvah odbora Svetovne trgovinske organizacij (WTO), ki se ukvarja z ureditvijo EU za izvoz sladkorja, in ki jih je potrdil Prizivni organ WTO[6], potrebne številne spremembe ureditve EU za izvoz sladkorja, da bi se upoštevale mednarodne obveznosti EU.

Pot k trajnostni dolgoročni politični perspektivi za sektor sladkorja EU

Jasno politično soglasje glede sektorja sladkorja EU je:

- da se je treba izogniti scenariju razdrobljenosti, ki ga narekuje trenutna ureditev in ki bi v veliki meri omejil proizvodnjo sladkorja v okviru kvot, tako v najbolj kot tudi v najmanj konkurenčnih proizvodnih regijah sladkorja v EU;

- da je treba sektor sladkorja EU uskladiti z procesom reforme SKP, zlasti z novo usmeritvijo, podano z uvedbo nevezanosti, sheme enotnih plačil in uporabo pravil navzkrižne skladnosti;

- da se mora sektor sladkorja EU razvijati, ne da bi se odlašalo s potrebnimi ekonomskimi prilagoditvami, v trajnostnem tržnem okolju na temelju povečane konkurenčnosti in močnejše tržne usmeritve;

- da je treba na tem področju doseči trajnostno tržno ravnotežje v povezavi z ravnmi domače proizvodnje in mednarodnimi obveznostmi;

- da je treba za sektor sladkorja EU omogočiti dolgoročen politični okvir, ki ga leta 2008 ne bo treba spreminjati.

V tem smislu Komisija predlaga, da:

- se institucionalna cena EU, kot neto zneska za prestrukturiranje, v dveh letih zniža za 39 %, da bi se zagotovilo trajnostno ravnotežje trga EU, ki bo v skladu z mednarodnimi obveznostmi EU;

- se iz nacionalnih virov za neposredna plačila kmetom v vsaki državi članici dodeli 60 % ocenjene izgube dohodka iz navedenega 39 % zmanjšanja institucionalne cene;

- se ureditev sistema kvot za sladkor podaljša do konca tržnega leta 2014/15.

Okoljsko in socialno sprejemljiva konkurenčnost za sektor sladkorja EU

Glede na potrebne ekonomske prilagoditve v sektorju je zamisel o prenosljivosti kvot med državami članicami naletela na veliko zadržanost. Zaradi takšnega položaja je obvezno zmanjšanje kvot za namen ohranjanja ravnotežja notranjega trga od leta 2006/07 neizvedljiv predlog, zlasti v luči rezultatov odbora WTO za sladkor.

Zaradi tega je bilo vprašanje v zvezi s potrebnimi orodji za prestrukturiranje sektorja preoblikovano. Komisija zdaj predlaga ambiciozno, prostovoljno in začasno shemo prestrukturiranja za sektor sladkorja EU, ki naj bi se izvajala v štiri leta. Ta shema bo omogočila:

- visoko, degresivno pomoč za prestrukturiranje po toni, ki bo na voljo evropskim tovarnam za proizvodnjo sladkorja, proizvajalcem izoglukoze in inulinskega sirupa, dodeljevala pa se bo za zaprtje tovarn in odrekanje kvotam,

- dopolnilno plačilo, s katerim se pridelovalcem sladkorne pese zagotovi možnost prejemanja polnega, končnega neposrednega plačila, od prvega tržnega leta naprej, če prekinejo pridelavo, ker se je tovarna, za katero so imeli dobavne pravice za sladkorno peso, zaprla v okviru sheme za prestrukturiranje.

Financiranje sheme za prestrukturiranje bo določeno z natančnim zneskom, ki se ga bo zaračunalo za vse kvote sladil. Stalne rafinerije sladkorja in podjetja za proizvodnjo sladkorja v najbolj oddaljenih regijah ne bodo del te sheme.

Komisija prav tako meni, da razvojne spremembe, ki se odvijajo v okviru politike biogoriv, predstavljajo zanimivo priložnost za sektor sladkorja. Da bi se spodbudile te spremembe, bo Komisija do konca leta 2006 spremenila ustrezne uredbe, s čimer bo omogočila, da bo sladkorna pesa upravičena do plačila za praho, če bo gojena kot neprehrambena kultura in bo izpolnjevala pogoje za pomoč za energijske kulture v višini 45 EUR/hektar, kot je določeno v reformi SKP 2003.

Usklajenost ureditve za sladkor EU z mednarodnimi obveznostmi

Brez poseganja v naveden namen EU o postopnem opuščanju kmetijskih izvoznih subvencij v okviru Razvojne agende iz Dohe, zahteva poročilo WTO nekatere spremembe, da bi zagotovili upoštevanje obveznosti izvoznih nadomestil ES.

Da bi ohranili določeno raven proizvodnje v državah članicah, ki trenutno proizvajajo sladkor “C”, Komisija predlaga, da:

- se tem državam članicam dodeli dodatna količina v višini 1 milijona ton kvote;

- se v času dodelitve navedene kvote proizvajalcem sladkorja zaračuna enkratno plačilo na tono, ki ustreza ravni pomoči za prestrukturiranje v prvem letu.

Komisija meni, da je treba ohraniti dajatev prost uvoz, predviden od leta 2009/10 za najmanj razvite države v pobudi “Vse razen orožja” (EBA), in da je treba tudi državam EBA omogočiti stabilno, dolgoročno perspektivo za razvoj njihovega gospodarstva. Te države bi morale uživati enake zajamčene cene, kot so določene v AKP Protokolu o sladkorju.

Zagotoviti pa je treba tudi, da se uvoza iz držav EBA ne zlorabi za odpremo sladkorja, ki nima porekla v najmanj razvitih državah, v EU. Najboljši način za to so pogajanja na mednarodni ravni o posebni zaščitni določbi.

Vendar pa se bo zaradi nesodelovanja rafinerij sladkorja EU v shemi za prestrukturiranje najmanjša zajamčena uvozna cena sladkorja iz Protokola AKP približala institucionalni ceni EU, preferenčni dobavitelji sladkorja pa bodo tako imeli korist od odloga pri znižanju njihove preferenčne cene surovega sladkorja v primerjavi s cenami proizvajalcev v EU.

Trenutno poteka dialog z državami AKP v zvezi delovnim dokumentom Komisije[7] za “Akcijski načrt za spremljajoče ukrepe za države iz Protokola o sladkorju, na katere vpliva reforma ureditve EU v sektorju sladkorja.” Cilj teh ukrepov je pomagati državam iz Protokola o sladkorju, da se prilagodijo spreminjajočim se tržnim pogojem z večanjem konkurenčnosti svojih sektorjev sladkorja, z razvejanostjo v druge gospodarske dejavnosti ali z odzivanjem na širše socialne, gospodarske in okoljske vplive teh sprememb.

Poleg stalnega dialoga s Hrvaško in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, je bila 1. julija 2005 uvedena tudi tarifna kvota za Albanijo, Bosno in Hercegovino ter Srbijo in Črno goro[8].

V predlaganih spremembah ureditve EU v sektorju sladkorja so bile upoštevane tudi posledice pristopa Bolgarije in Romunije.

Ti trije ključni elementi ureditve EU v sektorju sladkorja bodo obravnavani s tremi pravnimi instrumenti: s predlaganimi ukrepi za reformo skupne ureditve trga za sladkor, z ukrepi za prestrukturiranje sektorja sladkorja EU in z ukrepi za neposredno dohodkovno podporo pridelovalcem sladkorne pese.

2. Predlagani ukrepi za reformo skupne ureditve trga za sladkor

2.1. Trajanje ureditve za sladkor

Veljavnost ureditve EU na področju sladkorja bo podaljšana do konca tržnega leta 2014/15 brez spreminjanja leta 2008.

2.2. Cene

Intervencija in datum začetka kampanje za sladkor

Za pospešitev odmika od javnega intervencijskega mehanizma za tržne sektorje EU je bila predlagana odprava intervencijskega mehanizma in intervencijskih cen za sladkor.

Za lažje izvajanje znižanja cen je bila predlagana sprememba datuma začetka kampanje za sladkor s 1. julija na 1. oktober, z začetkom v obdobju 2007/08.

Referenčna cena

Intervencijsko ceno bo zamenjala referenčna cena sladkorja. Da bi se povečala konkurenčnost EU in zmanjšala vrzel v prevladujoči svetovni ceni sladkorja, se bo referenčna cena določila na stopnji, ki je za 39 % nižja od trenutne intervencijske cene. Padec cene bo dosežen v dveh letih, z začetkom v obdobju 2006/07.

Referenčna cena bo uporabljena pri določitvi sprožitvene ravni za zasebno skladiščenje.

Minimalna cena sladkorne pese

Minimalna cena je bila izračunana v skladu s predlaganimi znižanji referenčne cene, kot neto zneska za prestrukturiranje. Da pa bi upoštevali odmik od togega sistema zaščite cen s pomočjo odprave intervencijskega mehanizma, je bila vpeljana določba o fleksibilnosti, ki naj bi pridelovalcem sladkorne pese omogočila, da s pogajanji določijo ceno sladkorne pese do 10 % pod zajamčeno minimalno ceno. Razpored znižanja cen je v Prilogi.

Poročanje o cenah

Mehanizem poročanja o cenah sladkorja bo vzpostavljen pravočasno za operativno uporabo, in sicer od obdobja 2006/07.

2.3. Kvote

Oblikovanje enotne kvote EU

Trenutni predlog o ureditvi kvot bo poenostavljen tako, da se bosta kvoti “A” in “B” združili v eno samo kvoto. Dodatna količina v višini 1 milijona ton kvote bo omogočena državam članicam, ki trenutno proizvajajo sladkor “C”. V času dodelitve te kvote proizvajalcem sladkorja se zaračuna enkratno plačilo na tono, ki ustreza znesku pomoči za prestrukturiranje v prvem letu.

Vzpostavljen bo mehanizem za presežne količine, da bi v sistem enotnih kvot vpeljali splošno skladnost, z jasnimi opredelitvami razlik med različnimi viri sladkorja in z zagotavljanjem pravne varnosti sistema.

Zmanjšanje kvot

V obdobju prestrukturiranja ne bo obveznih zmanjšanj kvot. Tržno ravnotežje bo zagotovljeno z višinami kvot sladkorja, ki vstopajo v shemo za prestrukturiranje, in s spodaj predlaganimi orodji za tržno ravnotežje. Na koncu obdobja prestrukturiranja se bodo uporabila znižanja kvot, po potrebi na osnovi pavšalnega odstotnega znižanja v skupni kvoti vsake posamezne države članice.

Izoglukoza

Zaradi razmerja med trgi za izoglukozo in trgi za sladkor bodo predlagana znižanja cen vplivala tudi na prihodek sektorja EU za izoglukozo. Zaradi tega bo sektor za izoglukozo moral priti v položaj, v katerem bo lahko imel dobiček od ekonomije velikega obsega, da bi lahko dolgoročno zagotovitev ekonomske upravičenosti. Glede na te okoliščine se predlaga progresivno in proporcionalno povečanje kvot izoglukoze v višini 100.000 ton/leto, za tri leta od leta 2006/07.

2.4. Orodja za tržno ravnotežje

Mehanizem prenosa

Kot v dosedanji ureditvi bodo tovarne sladkorje lahko vsako prekoračitev kvote v določenem tržnem letu prenesle v kvoto naslednjega tržnega leta.

Mehanizem umika

Poleg tega bo Komisija še naprej reševala tržno neravnotežje v določenem tržnem letu tako, da bo s trga umaknila določen odstotek sladkorja iz kvote do začetka naslednjega tržnega leta. Vendar pa Komisija pri določitvi kvote za navedeno naslednje tržno leto ne bo upoštevala samo umaknjenih količin, temveč tudi količine, ki so bile skozi shemo za prestrukturiranje opuščene.

Zasebno skladiščenje

Da bi se omogočil začasen umik sladkorja s trga, se predlaga shema zasebnega skladiščenja. To bo, če je primerno, izvajala Komisija, če tržna cena pade pod referenčno ceno. Umaknjene količine ne bodo upravičene do podpore za zasebno skladiščenje.

2.5. Posebni ukrepi za kemijsko in farmacevtsko industrijo

Predlaga se, da se trenutna ureditev za izključitev sladkorja, ki se uporablja za proizvodnjo alkohola, vključno s proizvodnjo ruma, bioetanola in kvasa, iz proizvodnih kvot, še nadaljuje in da zajame še tiste količine sladkorja, ki se jih uporablja v kemijski in farmacevtski industriji za končne proizvode z visokim izkoristkom sladkorja.

Glede na možnost, da kemijska in farmacevtska industrija v teku podaljšanega obdobja ne uspeta pridobiti zalog sladkorja po ceni, ki je v skladu s cenami na svetovnem trgu, se predlaga ohranitev mehanizma proizvodnih nadomestil, da se zagotovijo ustrezne zaloge sladkorja za navedeno industrijo. Če tako zahtevajo naknadne težave, je treba predvideti možnost odprtja tarifnih kvot za kemijsko in farmacevtsko industrijo.

2.6. Mednarodne obveznosti

V okviru mehanizma tradicionalne potrebe po dobavi se bodo uvozna potrdila za preferenčni sladkor za prečiščevanje rezervirala za stalne rafinerije. Po potrebi se bodo odprle dopolnile uvozne tarifne kvote, da se zagotovi dobava tem rafinerijam. Od leta 2009/10, ko bo pobuda EBA v celoti izpeljana, bo za druge izvajalce, vključno z rafinerijami, ki niso stalne, delno odprto upravljanje preferenčnega uvoza.

Komisija bo še naprej imela možnost, da po potrebi zagotovi izpolnitev obveznosti Protokola o sladkorju v zvezi s količinami, ki naj bi se jih uvozilo po minimalni zajamčeni uvozni ceni do leta 2007, ali novih obveznosti, ki izhajajo iz prihodnjih Sporazumov o gospodarskem partnerstvu.

3. Predlagani ukrepi za prestrukturiranje sektorja sladkorja EU

3.1. Shema za prestrukturiranje

Komisija predlaga novo, prostovoljno in začasno shemo za prestrukturiranje za sektor sladkorja EU, ki naj bi se izvajala štiri leta (2006/07 do 2009/10).

Sklad za prestrukturiranje ima tri glavne cilje: prvič, dati pobude, da bi se spodbudilo manj konkurenčne proizvajalce k zapustitvi industrije, drugič, priskrbeti denar za obvladovanje družbenih in okoljskih posledic zaprtja tovarn (financiranje družbenih načrtov ali programov prerazporejanja in ukrepov za vrnitev območja v dobro okoljsko stanje) in tretjič, zagotoviti sredstva najbolj prizadetim regijam. Pogoji za dostop do sklada za prestrukturiranje morajo biti določeni na ravni Skupnosti v skladu z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi cilji sklada. Izpolnitev teh pogojev morajo nadzorovati države članice; pomoč za prestrukturiranje se lahko odobri le enkrat, ko tovarna, ki se zapira, jasno pokaže, da upošteva te pogoje.

Finančna sredstva za shemo za prestrukturiranje bodo izhajala iz določenega zneska na tono, ki se bo zaračunal za tri leta za vso kvoto za sladila. Znesek za prestrukturiranje bo znašal 126,40 EUR/t leta 2006/07, 91,00 EUR/t leta 2007/08 in 64,50 EUR/t leta 2008/09.

Shema omogoča visoko, degresivno pomoč, ki se dodeli na tono, in ki je na voljo le tovarnam sladkorja ter proizvajalcem izoglukoze in inulinskega sirupa iz EU, ki želijo prekiniti proizvodnjo. Ta pomoč bo v prvem letu znašala 730 EUR/t kvote in se bo postopno zmanjšala do 420 EUR/t kvote v četrtem letu. Da bi spodbudili zgodnji sprejem sheme, bodo tovarne sladkorja, ki se bodo zapirale od 1. julija 2005, upravičene do pomoči za prestrukturiranje.

Poleg tega bo od leta 2008/09 naprej del pomoči za prestrukturiranje zagotovljen za diverzifikacijske ukrepe v regijah, ki jih je reforma v sektorju sladkorja najbolj prizadela. Upoštevati je treba tudi dodatne možnosti, ki so predvidene v instrumentih evropske kohezijske politike, za pomoč pri gospodarskem prestrukturiranju in ponovnem usposabljanju delavcev na območjih, ki so utrpeli še posebej hude posledice te reforme.

3.2. Dopolnilno plačilo za pridelovalce sladkorne pese

Skozi shemo za prestrukturiranje bodo pridelovalci sladkorne pese od prvega leta, ko se bodo znižale cene, prejemali dopolnilna plačila, da bi se zagotovila možnost sprejemanja polnega, končnega neposrednega plačila tistim pridelovalcem, ki morajo prekiniti pridelavo zaradi zaprtja tovarne, za katero so imeli dobavno pravico.

4. Predlagani ukrepi za neposredno podporo pridelovalcem sladkorne pese

Komisija predlaga, da se dodelijo neposredna plačila kmetom, ki so v preteklem referenčnem obdobju 2000–2002 pridelali sladkorno peso pod kvoto. Vendar lahko države članice, zaradi pravičnosti, pri izračunavanju neposrednega plačila posameznim kmetov v različnih obdobjih uveljavljajo fleksibilnost.

Nacionalni viri vsake države članice za neposredna plačila predstavljajo 60 % ocenjene izgube prihodka iz dvostopenjskega, 39 % znižanja institucionalne cene. Izguba prihodka je bila ocenjena ob upoštevanju sprememb ponderirane minimalne cene sladkorne pese v vsaki državi članici, pomnoženo s stopnjo kvote (glej Prilogo 2). Države članice bodo prejele tudi dodaten vir, ki naj bi pridelovalcem na njihovem območju, ki dobavljajo cikorijo za proizvodnjo inulinskega sirupa, služil kot nadomestilo.

Neposredno plačilo za najbolj oddaljene regije bo vpeljano v enotni okvir za POSEI, o katerem trenutno potekajo pogovori, s tem pa bo izključeno iz sheme enotnega plačila. Poleg tega bodo francoske najbolj oddaljene regije, ki so edine imele korist od pomoči za odprodajo, prejele dodaten znesek, ki bo ustrezal trenutnim ukrepom odprodaje v referenčnem obdobju.

5. Vpliv predlogov za reformo v sektorju sladkorja na proračun

V tem obdobju stroški predlagane reforme upoštevajo porabo status quo, kot je bilo predlagano v času predlogov reforme SKP, januarja 2003. Stroški novih ukrepov, predlaganih za ta sektor, kjer neposredna nevezana plačila pridelovalcem predstavljajo glavni element, bodo v glavnem poravnani s prihranki, ki bodo izhajali iz precejšnjega znižanja porabe za izvozna nadomestila ter odprave pomoči za prečiščevanje.

Ko bodo predlagani ukrepi za ta sektor v celoti izpeljani, bodo viri neposredne podpore vključevali letni strošek v višini 1.542 milijonov EUR. Vse stroške v zvezi s shemo zasebnega skladiščenja je treba omejiti in dvigniti samo, če obstaja nevarnost, da bodo tržne cene padle daleč pod referenčno ceno.

V zvezi s shemo za prestrukturiranje se bo zaračunal ad hoc znesek za prestrukturiranje, da bi shemo lahko financirali, ta znesek pa se bo pripisal skladu za prestrukturiranje. Znesek v višini 4.225 milijonov EUR se bo zaračunal v treh tržnih letih (2006/07 do 2008/09), pomoč za prestrukturiranje pa bo na voljo v štirih tržnih letih (2006/07 do 2009/10).

Priloga 1 – Predlagane institucionalne cene v sektorju sladkorja EU

Referenčno obdobje | 2006/07 | 2007/08 | 2008/09 | 2009/10 |

Institucionalna / referenčna cena sladkorja (EUR/t) | 631,9 | 631,9 | 476,5 | 449,9 | 385,5 |

Institucionalna / referenčna cena sladkorja, neto zneska za prestrukturiranje (EUR/t) | 631,9 | 505,5 | 385,5 | 385,5 | 385,5 |

Znesek za prestrukturiranje (EUR/t) | – | 126,4 | 91,0 | 64,5 | – |

Minimalna cena sladkorne pese (EUR/t)* | 43,63 | 32,86 | 25,05 | 25,05 | 25,05 |

* Za referenčno obdobje je minimalna cena sladkorne pese ponderirano povprečje za EU-15. |

Priloga 2 – Viri neposredne podpore za kmete ( milijon EUR )

(a) | 1212 91 | Sladkorna pesa |

1212 92 00 | Sladkorni trs |

(b) | 1701 | Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese ter kemično čista saharoza v trdnem stanju |

(c) | 1702 20 | Javorjev sladkor in javorjev sirup |

1702 60 95 | Drugi sladkorji v trdnem stanju in sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil, ki pa ne zajemajo laktoze, glukoze |

1702 90 60 | Umetni med, mešan ali nemešan z naravnim medom |

1702 90 71 | Karamel, ki v suhi snovi vsebuje 50 mas. % ali več saharoze |

1702 90 99 | Maltodekstrin in izoglukoza |

2106 90 59 | Aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi, razen izoglukoznih, laktoznih, glukoznih in maltodekstrinskih sirupov |

(d) | 1702 30 10 | Izoglukoza |

1702 40 10 |

1702 60 10 |

1702 90 30 |

(e) | 1702 60 80 | Inulinski sirup |

1702 90 80 |

(f) | 1703 | Melase, dobljene pri ekstrakciji ali rafiniranju sladkorja |

(g) | 2106 90 30 | Aromatizirani ali obarvani izoglukozni sirupi |

(h) | 2303 20 | Rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja |

2. Tržno leto za proizvode s seznama v odstavku 1 se prične 1. oktobra in konča 30. septembra naslednje leto.

Vendar pa se tržno leto 2006/2007 prične 1. julija 2006 in konča 30. septembra 2007.

Člen 2 Opredelitve

V tej uredbi pomeni:

(1) “beli sladkor” sladkor, ki ne vsebuje dodatkov za aromo ali barvil niti nobenih drugih dodatkov in ki vsebuje v suhem stanju 99,5 mas. % ali več saharoze, določene s polarimetrično metodo;

(2) “surovi sladkor” sladkor, ki ne vsebuje dodatkov za aromo ali barvil niti nobenih drugih dodatkov in ki vsebuje v suhem stanju manj kot 99,5 mas. % saharoze, določene s polarimetrično metodo;

(3) “izoglukoza” proizvod, pridobljen iz glukoze ali njenih polimerov z vsebnostjo najmanj10 mas. % fruktoze v suhi snovi;

(4) “inulinski sirup” proizvod, neposredno pridobljen s hidrolizo inulina ali oligofruktoz, ki vsebuje najmanj 10 mas. % fruktoze v suhi snovi v prosti obliki ali v obliki saharoze in je izražen kot ekvivalent sladkorja/izoglukoze;

(5) “kvota za sladkor”, “kvota za izoglukozo” in “kvota za inulinski sirup” vsako količino proizvodnje sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, pripisane določenemu tržnemu letu v okviru kvote zadevnega podjetja;

(6) “industrijski sladkor”, “industrijska izoglukoza” in “industrijski inulinski sirup” vsako količino proizvodnje sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, pripisane določenemu tržnemu letu, ki je višja od njihovih količin iz točke (5), namenjenih za industrijsko proizvodnjo enega izmed proizvodov iz člena 13(2);

(7) “presežek sladkorja”, “presežek izoglukoze” in “presežek inulinskega sirupa” vsako količino proizvodnje sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, pripisane določenemu tržnemu letu, ki je višja od njihovih količin iz točk (5) in (6);

(8) “kvota za sladkorno peso” vso sladkorno peso, predelano v kvoto za sladkor;

(9) “dobavna pogodba” pogodbo, sklenjeno med prodajalcem in podjetjem za dobavo sladkorne pese za proizvodnjo sladkorja;

(10) “panožni sporazum” :

(a) sporazum, sklenjen na ravni Skupnosti, pred sklenitvijo kakršne koli dobavne pogodbe, med skupino nacionalnih organizacij podjetij na eni strani in skupino nacionalnih organizacij prodajalcev na drugi;

(b) sporazum, sklenjen pred sklenitvijo kakršne koli dobavne pogodbe, med podjetji ali organizacijo podjetij, priznanimi v zadevni državi članici, na eni strani in združenjem prodajalcev, priznanim v državi članici na drugi,

(c) če ne obstaja sporazum iz točk (a) ali (b), zakon o podjetjih in zakon o zadrugah, če urejajo dobavo sladkorne pese delničarjem ali članom podjetja ali zadruge, ki proizvaja sladkor,

(d) če ne obstaja sporazum iz točk (a) ali (b), določbe, ki so obstajale pred sklenitvijo kakršne koli dobavne pogodbe, če prodajalci, ki sprejmejo določbe dobavijo vsaj 60 % skupne količine sladkorne pese, ki jo je kupilo podjetje, za proizvodnjo sladkorja v eni ali več tovarnah;

(11) “AKP/indijski sladkor” sladkor, ki spada pod oznako KN 1701 s poreklom iz držav, navedenih v Prilogi VI, in uvoženega v Skupnost v okviru:

- Protokola 3 k Prilogi V k Partnerskemu sporazumu AKP-ES ali

- Sporazuma o sladkornem trsu med Evropsko skupnostjo in Republiko Indijo;

(12) “stalna rafinerija” proizvodni obrat, katerega edina dejavnost je prečiščevanje bodisi surovega sladkorja bodisi sirupov, proizvedenih pred fazo kristalizacije, vključno s proizvodnimi obrati, ki so se ukvarjali s prečiščevanjem trsnega sladkorja v letu 2004.

NASLOV IIN otranji trg

POGLAVJE 1 CENE

Člen 3 Referenčne cene

1. Referenčne cene za beli sladkor so:

(a) 631,9 EUR na tono za tržno leto 2006/2007,

(b) 476,5 EUR na tono za tržno leto 2007/2008,

(c) 449,9 EUR na tono za tržno leto 2008/2009,

(d) 385,5 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010.

2. Referenčne cene za surovi sladkor so:

(a) 496,8 EUR na tono za tržno leto 2006/2007,

(b) 394,9 EUR na tono za tržno leto 2007/2008,

(c) 372,9 EUR na tono za tržno leto 2008/2009,

(d) 319,5 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010.

3. Referenčne cene iz odstavkov 1 in 2 se uporabljajo za nepakiran sladkor, franko tovarna, natovorjen na prevozno sredstvo, ki ga izbere kupec. Te cene se uporabljajo za beli in surovi sladkor standardne kakovosti, opisane v Prilogi I.

Člen 4 Poročanje o cenah

Komisija vzpostavi informacijski sistem o cenah na trgu s sladkorjem, vključno s sistemom za objavo reprezentativnih cen za trg sladkorja.

Sistem temelji na informacijah, ki jih pošljejo podjetja za proizvodnjo belega sladkorja ali drugi izvajalci, udeleženi v trgovini s sladkorjem.

Člen 5 Minimalna cena sladkorne pese

1. Najnižja cena kvote za sladkorno peso je:

(a) 32,86 EUR na tono za tržno leto 2006/2007,

(b) 25,05 EUR na tono od tržnega leta 2007/2008 naprej.

Najnižjo ceno kvote za sladkorno peso je kljub temu mogoče zmanjšati s panožnim sporazumom, za največ 10 % .

2. Najnižja cena iz odstavka 1 velja za sladkorno peso standardne kakovosti, opisane v Prilogi I.

3. Podjetja za proizvodnjo sladkorja, ki kupijo kvoto sladkorne pese, ki je ustrezna za predelavo v sladkor in namenjena za predelavo v kvoto za sladkor, morajo plačati vsaj najnižjo ceno, prilagojeno z rastjo ali znižanjem cen, da se upoštevajo odstopanja od standardne kakovosti.

4. Za količine sladkorne pese, ki ustrezajo količinam industrijskega sladkorja ali presežka sladkorja, ki so predmet presežnega zneska iz člena 15, zadevno podjetje za proizvodnjo sladkorja prilagodi nabavno ceno tako, da je vsaj enaka najnižji ceni kvote za sladkorno peso.

Člen 6 Medstrokovni sporazumi

1. Panožni sporazumi in dobavne pogodbe so skladni z odstavkom 3 in nabavnimi pogoji iz Priloge II, zlasti glede pogojev, ki urejajo nakup, dobavo, prevzem in plačilo sladkorne pese.

2. Pogoje za nakup sladkorne pese in sladkornega trsa urejajo panožni sporazumi, sklenjeni med pridelovalci teh surovin iz Skupnosti in podjetji za proizvodnjo sladkorja iz Skupnosti.

3. V dobavnih pogodbah je treba opredeliti razliko, ali spadajo količine sladkorja, ki bo proizveden iz sladkorne pese pod::

- sladkor iz kvot,

- sladkor, ki je izločen iz sistema kvot.

4. Vsako podjetje za proizvodnjo sladkorja pošlje državi članici, v kateri proizvaja sladkor, naslednje podatke:

(a) količine sladkorne pese iz prve alinee odstavka 3, za katere so sklenili predsetvene dobavne pogodbe, ter vsebnost sladkorja, na kateri temeljijo te pogodbe;

(b) ustrezni predvideni donos.

Države članice lahko zahtevajo dodatne podatke.

5. Podjetja za proizvodnjo sladkorja, ki niso podpisala predsetvenih dobavnih pogodb za količino sladkorne pese, ki je enaka njihovi kvoti za sladkor po najnižji ceni sladkorne pese iz kvote, plačajo vsaj najnižjo ceno sladkorne pese iz kvote za vso sladkorno peso, ki so jo predelali v sladkor.

6. Panožni sporazumi lahko odstopajo od odstavkov 3 in 4, če se s tem strinja zadevna država članica.

7. Če ne obstajajo panožni sporazumi, zadevna država članica sprejme potrebne ukrepe v okviru te uredbe, da zavaruje interese strank.

POGLAVJE 2PROIZVODNE KVOTE

Člen 7 Dodelitev kvot

1. Kvote za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa na nacionalni in regionalni ravni so določene v Prilogi III.

2. Države članice dodelijo kvote vsakemu podjetju za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki ima sedež na njenem ozemlju in je odobreno v okviru člena 17.

Za vsako podjetje je dodeljena kvota enaka vsoti kvot A in B iz Uredbe (ES) št. 1260/2001, ki sta bili dodeljeni podjetju za tržno leto 2005/2006.

3. V primeru dodelitve kvote podjetju za proizvodnjo sladkorja, ki ima več kot en proizvodni obrat, države članice sprejmejo ukrepe, za katere menijo, da so potrebni, da se upoštevajo interesi pridelovalcev sladkorne pese in sladkornega trsa.

Člen 8 Dodatne kvote za sladkor

1. Podjetja za proizvodnjo sladkorja, ki so v okviru Uredbe (ES) št. 1260/2001 v teku tržnega leta 2004/2005 proizvajale sladkor C, lahko državo članico, v kateri imajo sedež, najpozneje do 31. julija 2006, zaprosijo za dodatno kvoto za vsoto, ki je določena v Prilogi IV. Dodatne kvote se dodelijo v skladu z objektivnimi kriteriji in brez razlikovanja.

2. Če zahteve po dodatnih kvotah presežejo razpoložljivo nacionalno količino, zadevna država članica omogoči proporcionalno zmanjšanje količin, ki se dodelijo.

3. Enkratni znesek se zaračuna za dodatne kvote, ki so bile dodeljene podjetjem v skladu z odstavkoma 1 in 2. Ta znesek se določi kot znesek, ki je enak stopnji pomoči za prestrukturiranje, ki se uporablja v tržnem letu 2006/2007. Znesek se zaračuna na tono dodeljene dodatne kvote.

4. Skupni enkratni znesek, ki se plača v skladu z odstavkom 3, zaračuna država članica podjetjem na svojem ozemlju, ki jim je bila dodeljena dodatna kvota.

Zadevno podjetje za proizvodnjo sladkorja plača enkratni znesek do roka, ki ga določijo države članice. Ta rok je najpozneje 28. februarja 2007.

Če podjetje za proizvodnjo sladkorja ne plača enkratnega zneska pred 28. februarjem 2007, dodatne kvote ne veljajo več kot kvote, dodeljene zadevnemu podjetju za proizvodnjo sladkorja.

Člen 9 Dodatne kvote za izoglukozo

V tržnem letu 2006/2007 se celotni kvoti za izoglukozo, določeni v Prilogi III, doda kvota za izoglukozo v višini 100 000 ton . V vsakem izmed tržnih let 2007/2008 in 2008/2009 se kvoti predhodnega tržnega leta doda nadaljnja kvota za izoglukozo v višini 100 000 ton.

Države članice dodelijo dodatne kvote podjetjem v sorazmerju s kvotami za izoglukozo, ki so bile dodeljene v skladu s členom 7(2).

Člen 10 Upravljanje kvot

1. V skladu s postopkom iz člena 39(2) se kvote, določene v Prilogi III, prilagodi najpozneje do 30. septembra 2006 za tržno leto 2006/2007 in najpozneje do konca februarja prejšnjega tržnega leta za vsako izmed tržnih let 2007/2008, 2008/2009, 2009/2010 in 2010/2011. Prilagoditve vključujejo rezultate uporabe člena 8, odstavka 2 tega člena, člena 14 in člena 19 te uredbe ter člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. …./2005 (Uredba o prestrukturiranju).

2. Upoštevajoč rezultate sheme za prestrukturiranje, predvidene v Uredbi Sveta (ES) št. …./2005 (shema za prestrukturiranje), Komisija najpozneje do konca februarja 2010 v skladu s postopkom iz člena 39(2) določi skupni odstotek, potreben za zmanjšanje obstoječih kvot za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup po državi članici ali regiji, da bi se izognili neravnovesjem na trgu v tržnih letih od 2010/2011 naprej.

3. Države članice ustrezno prilagodijo kvote za vsako posamezno podjetje.

Člen 11 Nacionalna prerazporeditevv kvot

1. Države članice lahko prenašajo kvote med podjetji v skladu s pravili iz Priloge V in upoštevajoč interese vseh zadevnih strank, zlasti pridelovalcev sladkorne pese in sladkornega trsa.

Vendar pa države članice ne zmanjšajo kvote podjetja za proizvodnjo sladkorja ali izoglukoze s sedežem na njenem ozemlju za več kot 10 % kvote, ki je bila dodeljena.

2. Količine, ki so odtegnjene v skladu z odstavkom 1, dodeli zadevna država članica enemu ali več podjetjem na svojem ozemlju, ki ima dodeljeno kvoto ali ne.

POGLAVJE 3PROIZVODNJA, KI JE IZLOČENA IZ SISTEMA KVOT

Člen 12 Področje uporabe

Sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup, ki je bil proizveden v tržnem letu in presega kvoto iz člena 7, se:

(a) uporabi za predelavo nekaterih proizvodov, kot je določeno v členu 13;

(b) prenese v proizvodno kvoto naslednjega tržnega leta v skladu s členom 14;

(c) uporabi za posebni dobavni režim za najbolj oddaljene regije v skladu z Naslovom II Uredbe (ES) št. ..../2005.

Druge količine so predmet zneska za presežek iz člena 15.

Člen 13 Industrijski sladkor

1. Industrijski sladkor, industrijska izoglukoza ali industrijski inulinski sirup se rezervira za proizvodnjo enega izmed proizvodov iz odstavka 2, če:

(a) je predmet dobavne pogodbe, sklenjene pred koncem tržnega leta med proizvajalcem in uporabnikom, ki sta dobila dovoljenje v okviru člena 17;

(b) je bil dobavljen uporabniku najpozneje do 30. novembra naslednjega tržnega leta.

2. V skladu s postopkom iz člena 39(2) Komisija sestavi seznam proizvodov, za katerih izdelavo se uporablja industrijski sladkor, industrijska izoglukoza ali industrijski inulinski sirup.

Seznam vključuje zlasti :

(a) alkohol, rum, živi kvas in “Rinse appelstroop”;

(b) industrijske proizvode brez vsebnosti sladkorja, pri predelavi katerih pa se uporabi količini sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki je višja od 50 % teže končnega proizvoda;

(c) proizvode kemijske ali farmacevtske industrije, pri katerih je vsebnost sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa višja od 50 % teže končnega proizvoda.

3. Za proizvode, navedene v členu 1(1)(b) do (e) se lahko dodeli proizvodno nadomestilo, če presežek sladkorja, presežek izoglukoze ali presežek inulinskega sirupa niso na voljo po ceni, ki ustreza svetovni ceni za proizvodnjo proizvodov iz točk (b) in (c) odstavka 2 tega člena.

Do proizvodnega nadomestila so upravičeni samo sladkor, izoglukoza ali inulinski sirup, ki se uporabljajo za proizvodnjo proizvodov iz točk (b) in (c) odstavka 2 tega člena, ki se ne izvažajo v tretje države.

Proizvodno nadomestilo se določi ob upoštevanju zlasti stroškov, ki nastajajo pri uporabi uvoženega sladkorja, ki bi jih industrija morala nositi v primeru dobave na svetovni trg, in cene presežka sladkorja, ki je na voljo na trgu Skupnosti, ali referenčne cene, če ni presežka sladkorja.

Člen 14 Prenos presežka sladkorja

1. Vsako podjetje se lahko odloči za prenos celote ali dela proizvodnje, ki presega njegovo kvoto sladkorja, kvoto izoglukoze ali kvoto inulinskega sirupa, ki se nato obravnava kot del proizvodnje naslednjega tržnega leta. Brez poseganja v odstavek 3 je ta odločitev nepreklicna.

2. Podjetja, ki sprejmejo odločitev iz odstavka 1:

(a) najpozneje do 31. januarja tekočega tržnega leta obvestijo zadevne države članice o količinah sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki jih bodo prenesla;

(b) se zavežejo, da bodo te količine skladiščile na svoje stroške do konca tekočega tržnega leta.

Vendar se datum 31. januar iz točke (a) prvega pododstavka zamenja:

(a) za podjetja s sedežem v Španiji s 15. aprilom za proizvodnjo pesnega sladkorja in z 20. junijem za proizvodnjo trsnega sladkorja;

(b) za podjetja s sedežem v Združenem kraljestvu s 15. februarjem;

(c) za podjetja s sedežem v francoskih čezmorskih departmajih Guadeloupe in Martinique s 30. aprilom.

3. Če je bila dokončna proizvodnja podjetja v zadevnem tržnem letu manjša kot je bilo ocenjeno ob sprejemu odločitve v skladu z odstavkom 1, se lahko preneseno količino retroaktivno prilagodi najpozneje do 31. oktobra naslednjega tržnega leta.

4. Prenesene količine se štejejo kot prve količine, proizvedene v okviru kvote naslednjega tržnega leta.

Člen 15 Znesek za presežek

1. Znesek za presežek se obračuna za količine:

(a) presežka sladkorja, presežka izoglukoze in presežka inulinskega sirupa, proizvedenega v katerem koli tržnem letu, razen za količine, prenesene v proizvodno kvoto naslednjega tržnega leta, ki so skladiščene v skladu s členom 14, ali za količine iz člena 12(c);

(b) industrijskega sladkorja, industrijske izoglukoze in industrijskega inulinskega sirupa, za katerega se do datuma, ki ga je treba določiti, ne predloži dokazila, da je bil predelan v enega izmed proizvodov iz člena 13(2);

(c) sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, ki je bil umaknjen s trga v skladu s členom 19 in pri katerem niso izpolnjene obveznosti iz člena 19(3).

2. Znesek za presežek se določi v skladu s postopkom iz člena 39(2) na dovolj visoko raven, da bi se izognili kopičenju količin iz odstavka 1.

3. Znesek za presežek, plačan v skladu z odstavkom 1, zaračuna država članica podjetjem na svojem ozemlju glede na proizvodne količine iz odstavka 1, ki so bile določene za podjetja v zadevnem tržnem letu.

POGLAVJE 4UPRAVLJANJE TRGA

Člen 16 Proizvodna dajatev

1. Od tržnega leta 2007/2008 naprej se zaračuna proizvodna dajatev za kvote za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup, ki jih imajo podjetja za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa.

2. Proizvodna dajatev se določi na 12,00 EUR za tono sladkorja in inulinskega sirupa, ki spada v kvoto. V primeru izoglukoze se proizvodna dajatev določi na 50 % dajatve, ki se uporablja za sladkor.

3. Celotno proizvodno dajatev, ki se plača v skladu z odstavkom 1, zaračuna država članica podjetjem na svojem ozemlju glede na kvoto, ki jo imajo v zadevnem tržnem letu.

Podjetja opravijo plačila najpozneje do konca februarja ustreznega tržnega leta.

4. Podjetja za proizvodnjo sladkorja in inulinskega sirupa iz Skupnosti lahko od pridelovalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa ter dobaviteljev cikorije zahtevajo, da prevzamejo 50 % zadevne proizvodne dajatve.

Člen 17 Odobreni izvajalci

1. Na zahtevo lahko države članice dodelijo dovoljenja podjetjem za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ali izvajalcem, ki te proizvode predelajo v proizvode s seznama iz člena13(2), pod pogojem, da izvajalec:

(a) dokaže svoje poklicne proizvodne zmožnosti;

(b) soglaša, da bo zagotovil vse informacije in da bo nadzora, določenega v tej uredbi;

(c) ne prekinitve ali umika odobritve.

2. Odobrena podjetja državi članici, na katere ozemlju pridelujejo sladkorno peso, sladkorni trs ali kjer poteka prečiščevanje, zagotovijo naslednje informacije:

(a) količine sladkorne pese ali sladkornega trsa, za katere je bila sklenjena dobavna pogodba, kakor tudi ustrezne ocenjene donose sladkorne pese ali sladkornega trsa ter sladkorja na hektar;

(b) podatke o začasni in dejanski dobavi sladkorne pese, sladkornega trsa in surovega sladkorja, o proizvodnji sladkorja in izjavo o zalogah sladkorja;

(c) količine prodanega belega sladkorja ter ustrezne cene in pogoje.

Člen 18 Zasebno skladiščenje

Če je povprečna zabeležena cena v Skupnosti nižja od referenčne cene v reprezentativnem obdobju in če bo ob upoštevanju položaja na trgu na tej ravni najverjetneje ostala, se lahko odobri pomoč za zasebno skladiščenje belega sladkorja podjetjem, ki jim je bila dodeljena kvota za sladkor.

Člen 19 Umaknitev sladkorja

1. Da bi ohranili strukturno ravnovesje trga na cenovni ravni, ki je blizu referenčni ceni, upoštevajoč obveznosti Skupnosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členu 300 Pogodbe, se lahko odstotek kvote za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup, enak za vse države članice, umakne s trga do začetka naslednjega tržnega leta.

V tem primeru se tradicionalna dobavna potreba za prečiščevanje uvoženega surovega sladkorja iz člena 29(1) te uredbe zmanjša za isti odstotek za zadevno tržno leto.

2. Odstotek za umik iz odstavka 1 se določi najpozneje do 31. oktobra zadevnega tržnega leta na podlagi pričakovanih tržnih trendov v navedenem tržnem letu.

3. Vsako podjetje, ki mu je bila dodeljena kvota, v obdobju umika na svoje stroške skladišči količine sladkorja, ki ustrezajo uporabi odstotka iz odstavka 1 za njegovo proizvodnjo v okviru kvote za zadevno tržno leto.

Količine sladkorja, umaknjene v tržnem letu, se obravnavajo kot prve količine, proizvedene v okviru kvote za naslednje tržno leto. Ob upoštevanju pričakovanih trendov na trgu s sladkorjem pa se lahko v skladu s postopkom iz člena 39(2) odloči, da se v tekočem in/ali naslednjem tržnem letu ves odtegnjeni sladkor, izoglukoza ali inulinski sirup ali njihovi deli, štejejo kot:

- presežek sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki je na voljo za spremembo v industrijski sladkor, industrijsko izoglukozo ali industrijski inulinski sirup ali

- proizvodnja, ki spada v dodatno kvoto.

4. Če je oskrba s sladkorjem v Skupnosti nezadostna, se lahko v skladu s postopkom iz člena 39(2) sprejme odločitev, da se določena količina umaknjenega sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa proda na trgu Skupnosti pred koncem obdobja umaknitve.

Člen 20 Skladiščenje pod drugimi ukrepi

Sladkorja, ki je v določenem tržnem letu skladiščen pod enim izmed ukrepov iz člena 14, člena 18 ali člena 19, se ne skladišči po nobeni drugi izmed navedenih določb.

NASLOV IIIT rgovina s tretjimi državami

POGLAVJE 1 SKUPNE DOLOČBE ZA IZVOZ IN UVOZ

Člen 21 Kombinirana nomenklatura

Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature in posebna pravila za njeno uporabo se uporabljajo za tarifno uvrščanje proizvodov, ki jih zajema ta uredba. Tarifna nomenklatura, ki izhaja iz uporabe te uredbe, se vključi v Skupno carinsko tarifo.

Člen 22 Splošna načela

Razen če ni drugače določeno v tej uredbi ali v določbah, sprejetih v skladu z njo, je v trgovini s tretjimi državami prepovedana:

(a) odmera vsakršnih dajatev z enakovrednim učinkom kot ga ima carina;

(b) uporaba količinskih omejitev ali ukrepov z enakovrednim učinkom.

Člen 23 Izvozna in uvozna dovoljenja

1 Uvoz ali izvoz katerega koli proizvoda iz člena 1(1) v Skupnost ali iz nje zahteva predložitev uvoznega ali izvoznega dovoljenja. Vendar se lahko predvidi odstopanja, če dovoljenja niso potrebna za upravljanje določenega uvoza sladkorja.

2. Dovoljenja izdajo države članice vsakemu prosilcu, ne glede na njegov sedež v Skupnosti, brez poseganja v ukrepe, sprejete za uporabo členov 28 in 32 te uredbe, člena 9(5) Uredbe (ES) št. 2501/2001 in uporabo sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 133 ali členom 300 Pogodbe.

3. Uvozna in izvozna dovoljenja veljajo v vsej Skupnosti.

Dovoljenja se izdajo ob pologu varščine, ki jamči, da bodo proizvodi uvoženi ali izvoženi v času veljavnosti dovoljenja. Razen v primeru višje sile, se varščina zaseže v celoti ali delno, če v tem času uvoz ali izvoz ni opravljen ali je opravljen le delno.

4. Pogoji veljavnosti dovoljenj se določijo v skladu s postopkom iz člena 39(2).

Člen 24 Postopki aktivnega oplemenitenja

V obsegu, ki je potreben za pravilno delovanje skupne ureditve trgov v sladkornem sektorju, se lahko uporaba postopkov aktivnega oplemenitenja za proizvode, navedene v členu 1(1), v celoti ali delno prepove v skladu s postopkom iz člena 39(2).

Člen 25 Zaščitni ukrep

1. Če je zaradi uvoza ali izvoza trg Skupnosti enega ali več proizvodov iz člena 1(1) izpostavljen resnim motnjam, ki bi lahko ogrozile izpolnitev ciljev iz člena 33 Pogodbe, ali mu te motnje grozijo, se lahko za trgovino uporabijo ustrezni ukrepi, ki upoštevajo mednarodne obveznosti Skupnosti, dokler takšne motnje ali grožnje ne prenehajo.

2. Če pride do razmer iz odstavka 1, Komisija na zahtevo države članice ali na svojo pobudo odloča o potrebnih ukrepih.

Če Komisija prejme zahtevo države članice, se o njej odloči v treh delovnih dneh po prejemu zahteve.

Države članice se obvesti o teh ukrepih, ki se začnejo uporabljati takoj.

3. Ukrepe, ki jih sprejme Komisija v skladu z odstavkom 2, lahko katera koli država članica predloži Svetu v roku treh delovnih dni od dne, ko je bila o njih obveščena. . Svet se sestane takoj. S kvalificirano večino lahko zadevne ukrepe spremeni ali razveljavi v roku enega meseca po datumu, ko so bili predloženi Svetu.

4. Vendar se ukrepi, ki se uporabljajo za članice WTO in so sprejeti v skladu s tem členom, uporabljajo na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 3285/94.

POGLAVJE 2DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA UVOZ

Člen 26 Uvozne dajatve

1. Razen če v tej uredbi ni določeno drugače, se stopnje uvoznih dajatev v Skupni carinski tarifi uporabljajo za proizvode iz člena 1(1).

2. Ne glede na odstavek 1 lahko Komisija, da bi zagotovila ustrezno oskrbo trga Skupnosti z uvozom iz tretjih držav, v celoti ali deloma opusti uporabo uvoznih dajatev za določene količine naslednjih proizvodov:

- surovi sladkor za prečiščevanje, ki spada pod oznaki KN 1701 11 10 in 1701 12 10,

- melase, ki spadajo pod oznako KN 1703.

3. Če proizvodno nadomestilo, določeno v členu 13(3), ne zagotavlja zaloge, potrebne za proizvodnjo proizvodov iz člena 13(2), lahko Komisija za nekatere količine v celoti ali delno opusti uporabo uvoznih dajatev za beli sladkor, ki spada pod oznako KN 1701, in izoglukozo, ki spada pod oznake KN 1702 30 10, 1702 40 10, 1702 60 10 in 1702 90 30.

Člen 27 Upravljanje uvoza

1. Da bi preprečili ali ukrepali proti škodljivim učinkom na trgu Skupnosti, ki bi lahko nastali zaradi uvoza nekaterih izdelkov iz člena 1(1), se za uvoz enega ali več takšnih proizvodov po predpisani carinski stopnji iz Skupne carinske tarife uvede dodatno uvozno dajatev, če so izpolnjeni pogoji, ki so določeni v skladu s členom 40(1)(e), razen če ni verjetno, da bi uvoz povzročil motnje na trgu Skupnosti, ali če bi bili učinki nesorazmerni s predvidenim ciljem.

2. Za uvoz, ki poteka po nižji ceni kot jo Skupnost prijavi Svetovni trgovinski organizaciji ("sprožitvena cena"), se lahko zaračuna dodatna uvozna dajatev.

Uvozne cene, ki jih je treba upoštevati pri naložitvi dodatne uvozne dajatve, se določijo na podlagi uvoznih cen CIF za obravnavane pošiljke.

Uvozne cene CIF se v ta namen preverijo glede na reprezentativne cene za proizvod na svetovnem trgu ali uvoznem trgu Skupnosti za ta proizvod.

3. Če obseg uvoza v katerem koli letu, ko se pojavijo ali je verjetno, da se bodo pojavili škodljivi učinki iz odstavka 1, presega raven, ki temelji na podlagi možnosti za dostop na trg, ki so opredeljene kot odstotek ustrezne domače porabe v treh predhodnih letih ("sprožitvena količina"), se lahko prav tako uvede dodatna uvozna dajatev.

Člen 28 Tarifne kvote

1. Tarifne kvote za uvoz proizvodov iz člena 1(1), ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, ali iz katerega koli drugega akta Sveta, odpre in upravlja Komisija v skladu s podrobnimi pravili, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 39(2) te uredbe.

2. Tarifne kvote se upravljajo tako, da se prepreči vsakršno razlikovanje med zadevnimi izvajalci, tako da se uporabi ena izmed naslednjih metod,njihova kombinacija ali druga ustrezna metoda:

(a) metoda, ki temelji na kronološkem vrstnem redu prispelih zahtevkov (načelo "kdor prvi pride, prvi melje");

(b) metoda porazdelitve v sorazmerju z zahtevano količino ob vložitvi zahtevkov (uporaba "metode hkratnega preverjanja");

(c) metoda, ki temelji na upoštevanju tradicionalnih vzorcev trgovanja (uporaba "metode tradicionalni/novi uvozniki").

3. Sprejeta metoda upravljanja, če je to primerno, upošteva potrebe po dobavi na trgu Skupnosti in potrebo po ohranjanju ravnovesja navedenega trga.

Člen 29 Tradicionalna potreba po dobavi za prečiščevanje

1. Ne glede na člen 19(1) je tradicionalna potreba po dobavi sladkorja za prečiščevanje v Skupnosti določena na 1 796 351 ton na tržno leto, izraženo v belem sladkorju.

2. Uvozna dovoljenja za sladkor za prečiščevanje se izda le stalnim rafinerijam pod pogojem, da so zadevne količine nižje od tradicionalne potrebe po dobavi iz odstavka 1. Zadevna dovoljenja se izdajo za 75 % AKP/indijskega sladkorja, preden so na voljo za katero koli drug sladkor. Prenašati jih je mogoče le med stalnimi rafinerijami, njihova veljavnost pa poteče ob koncu tržnega leta, za katero so bila izdana.

Ta odstavek se uporablja za tržna leta 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 ter za prve tri mesece vsakega od naslednjih tržnih let.

3. Uporaba uvoznih dovoljenj za trsni sladkor za prečiščevanje, ki spada pod oznako KN 1701 11 10, s poreklom iz držav, navedenih v Prilogi VI, se začasno ustavi za dopolnilno količino, ki je potrebna, da se omogoči ustrezna dobava stalnim rafinerijam v vsakem od tržnih let 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009.

Dopolnilna količina se določi v skladu s postopkom iz člena 39(2) na podlagi ravnovesja med tradicionalno potrebo po dobavi iz odstavka 1 in predvideno dobavo surovega sladkorja za zadevno tržno leto. To ravnovesje se lahko prilagodi v skladu s postopkom iz člena 39(2) med tržnim letom in lahko temelji na obstoječih pavšalnih ocenah surovega sladkorja, namenjenega za porabo.

Člen 30 Zajamčena cena

1. Zajamčene cene, določene za AKP/indijski sladkor, se uporabljajo za uvoz surovega in belega sladkorja standardne kakovosti iz:

(a) najmanj razvitih držav v okviru režima iz člena 9 Uredbe (EC) št. 2501/2001;

(b) držav iz Priloge VI k tej uredbi za dopolnilno količino iz člena 29(3).

2. Zahtevkom za uvozna dovoljenja za sladkor, za katerega velja zajamčena cena, se priloži izvozno dovoljenje, ki so ga izdali organi države izvoznice in potrjuje skladnost sladkorja s predpisi, določenimi v zadevnih sporazumih.

Člen 31 Obveznosti iz protokola o sladkorju

V skladu s postopkom iz člena 39(2) se lahko sprejmejo ukrepi, s katerimi se zagotovi uvoz AKP/indijskega sladkorja v Skupnost pod pogoji, določenimi v Protokolu 3 Priloge V k Partnerskemu sporazumu AKP-ES in Sporazumu o sladkornem trsu, sklenjenem med Evropsko skupnostjo in Republiko Indijo. Navedeni ukrepi lahko, če je to potrebno, odstopajo od člena 29 te uredbe.

POGLAVJE 3DOLOČBE, KI VELJAJO ZA IZVOZ

Člen 32 Področje uporabe izvoznih nadomestil

1. V obsegu, ki je potreben, da se proizvodi, navedeni v členu 1(1)(b) in (c), lahko izvozijo brez nadaljnje predelave ali v obliki predelanih proizvodov, navedenih v Prilogi VII, na osnovi kotacij ali cen za sladkor na svetovnem trgu in v okviru omejitev, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se razlika med navedenimi kotacijami in cenami in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznimi nadomestili.

2. Lahko se določi, da se izvozna nadomestila dodelijo za proizvode, ki so navedeni v členu 1(1)(d), (e) in (g) in se izvozijo brez nadaljnje predelave ali v obliki predelanih proizvodov, navedenih v Prilogi VII.

V tem primeru se določi višina nadomestila za 100 kg suhe snovi ob upoštevanju zlasti:

(a) nadomestila za izvoz proizvodov, ki spadajo pod oznako KN 1702 30 91,

(b) nadomestila za izvoz proizvodov, navedenih v členu 1(1)(c),

(c) gospodarskih vidikov načrtovanega izvoza.

3. Izvozno nadomestilo za surovi sladkor standardne kakovosti, kot je opredeljen v Prilogi I, ne sme presegati 92 % nadomestila, dodeljenega za beli sladkor. Vendar pa se ta omejitev ne uporablja za izvozna nadomestila, ki se jih določi za sladkor kandis.

4. Izvozna nadomestila za proizvode, ki se jih izvaža v obliki predelanih proizvodov, navedenih v Prilogi VII, ne smejo biti višja od tistih, ki se uporabljajo za enake proizvode, izvožene brez nadaljnje predelave.

Člen 33 Določitev izvoznega nadomestila

1. Količine, ki se jih lahko izvaža z izvoznim nadomestilom, se dodeli na podlagi metode, ki:

(a) najbolj ustreza naravi proizvoda in stanju na zadevnem trgu in ki omogoča najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih sredstev, upoštevajoč učinkovitost in strukturo izvoza Skupnosti, brez ustvarjanja razlik med zadevnimi izvajalci ter zlasti med velikimi in malimi izvajalci;

(b) glede na zahteve upravnih postopkov povzroča najmanj administrativnih ovir.

2. Izvozna nadomestila so enaka v vsej Skupnosti. Lahko se spreminjajo glede na namembni kraj, če je to potrebno zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev na nekaterih trgih.

Izvozna nadomestila se določi v skladu s postopkom iz člena 39(2).

Nadomestila se lahko določi:

(a) v rednih časovnih razmakih;

(b) z razpisom za proizvode, za katere je bil ta postopek določen v preteklosti.

Izvozna nadomestila, določena v rednih časovnih razmikih, lahko Komisija, če je to potrebno, spremeni tudi med razmikom na zahtevo države članice ali na lastno pobudo.

3. Izvozna nadomestila za proizvode iz člena 32(1) in (2), ki se izvažajo brez nadaljnje predelave, se dodelijo samo na podlagi zahtevka in ob predložitvi izvoznega dovoljenja.

Izvozna nadomestila za proizvode iz člena 32(1) in (2), ki se izvažajo brez nadaljnje predelave, so tista, ki se uporabljajo na dan vložitve zahtevka za dovoljenje in, v primeru diferenciranih nadomestil, tista, ki se isti dan uporabljajo:

(a) za namembni kraj, ki je naveden na dovoljenju,

ali,

(b) kjer je primerno, za dejanski namembni kraj, če se ta razlikuje od namembnega kraja, navedenega na dovoljenju, pri čemer uporabljeni znesek ne presega zneska, ki se uporablja za namembni kraj, ki je naveden na dovoljenju.

4. Obseg odstavkov 1 in 2 tega člena se lahko razširi na uporabo pri zadevnih proizvodih, ki se izvažajo v obliki predelanih proizvodov, navedenih v Prilogi VII, v skladu s postopkom iz člena 16(2) Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93[13]. V skladu z navedenim postopkom se sprejmejo podrobna pravila o izvajanju.

Člen 34 Izvozne omejitve

Upoštevanje obveznosti glede količin, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se zagotovi na podlagi izvoznih dovoljenj, izdanih za referenčna obdobja, ki se uporabljajo za zadevne proizvode.

Člen 35 Količinske izvozne omejitve

1. Če kotacije ali cene na svetovnem trgu za enega ali več proizvodov, ki so navedeni v členu 1(1), dosežejo raven, ki moti razpoložljivost dobave na trgu Skupnosti, ali grozi, da jo bo motila, in kadar obstaja verjetnost, da se bo to stanje nadaljevalo in slabšalo, je treba v zelo nujnih primerih sprejeti ustrezne ukrepe.

2. Ukrepi, sprejeti v skladu s tem členom, se uporabljajo ob upoštevanju obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300(2) Pogodbe.

NASLOV IVS plošne in končne določbe

POGLAVJE 1 SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 36 Državna pomoč

Razen če ta uredba ne določa drugače, veljajo členi 87, 88 in 89 Pogodbe za proizvodnjo in trgovino proizvodov, navedenih v členu 1(1).

Člen 37 Klavzula o motnjah

V primeru, da je bila na trgu Skupnosti zabeležena večja rast ali padec cen in:

- da so bili sprejeti vsi ukrepi iz drugih členov te uredbe,

- da bo to stanje verjetno še naprej motilo ali ogrožalo trg,

se lahko sprejmejo nadaljnji potrebni ukrepi.

Člen 38 Komunikacija

Države članice in Komisija zagotovijo druga drugi vse informacije, potrebne za uporabo te uredbe in za ravnanje v skladu z mednarodnimi obveznostmi za proizvode iz člena 1(1).

Člen 39 Upravljalni odbor za sladkor

1. Komisiji pomaga Upravljalni odbor za sladkor (v nadaljnjem besedilu ‘Odbor’).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok, ki ga predpisuje člen 4(3), se določi na en mesec.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 40 Pravila izvajanja

1. V skladu s postopkom iz člena 39(2) se sprejmejo podrobna pravila za izvajanje te uredbe. Ta vključujejo zlasti :

(a) podrobna pravila za uporabo členov 3 do 6, zlasti tista o rasti in znižanju cen, ki se uporabljajo za odmike od standarda referenčne cene iz člena 3(3) in najnižje cene iz člena 5(3);

(b) podrobna pravila za uporabo členov 7 do 10;

(c) podrobna pravila za uporabo členov 13, 14 in 15 in zlasti pogoje za dodelitev proizvodnih nadomestil, zneskov teh nadomestil in upravičenih količin;

(d) podrobna pravila glede določanja in sporočanja količin iz členov 8, 15 in 16;

(e) podrobna pravila za uporabo členov 26, 27 in 28. Ta pravila lahko vključujejo zlasti:

(i) vsako opustitev iz člena 26(2) in (3), ki bi bila lahko določena z razpisnim postopkom;

(ii) specifikacijo proizvodov, za katere se lahko uporabijo dodatne uvozne dajatve v skladu s členom 27;

(iii) letne tarifne kvote iz člena 28(1), ki se, če je potrebno, primerno razporedijo med letom, in določitev upravne metode, ki se uporabi, in če je to primerno, vključuje:

- zagotovila o naravi, poreklu in izvoru proizvoda;

- potrditev dokumenta, ki se uporablja za potrditev zagotovil iz prve alinee;

- pogoje, pod katerimi se izdajo uvozna dovoljenja in njihov čas veljavnosti;

(f) podrobna pravila za uporabo člena 38;

(g) podrobna pravila za uporabo določb iz Poglavja 3 Naslova III. Ta pravila lahko vključujejo zlasti :

(i) podrobna pravila za prerazporeditev izvoznih količin, ki niso bile dodeljene ali uporabljene;

(ii) ustrezne ukrepe iz člena 35;

2. Nadalje se lahko v skladu s postopkom iz člena 39(2) sprejme naslednje:

(a) merila, ki jih uporabijo podjetja za proizvodnjo sladkorja pri dodelitvi količin sladkorne pese, ki jih bodo zajemale pokrite predsetvene dobavne pogodbe iz člena 6(4) med prodajalce sladkorne pese;

(b) spremembe Prilog I in II;

(c) podrobna pravila za uporabo členov 16 do 19 in zlasti:

(i) dodatne informacije, ki jih predložijo odobreni izvajalci;

(ii) merila za sankcije, odprave in umik odobritve izvajalcev;

(iii) dodelitev pomoči in znesek pomoči za zasebno skladiščenje, kot je določeno v členu 18;

(iv) odstotek umaknjenega sladkorja iz kvote iz člena 19(1);

(v) pogoje za plačilo najnižje cene, če se umaknjeni sladkor proda na trgu Skupnosti v okviru člena 19(4);

(d) pravila za uporabo odstopanja iz člena 23(1);

(e) podrobna pravila za uporabo členov 29 in 30, zlasti za ravnanje v skladu z mednarodnimi sporazumi:

(i) spremembe opredelitve iz člena 2(11);

(ii) spremembe Priloge VI;

(f) podrobna pravila za izvajanje člena 37.

[Člen 41 Sprememba Uredbe (ES) št ..../2005

V členu 24 Uredbe (ES) št ……/2005 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

"2. Skupnost financira ukrepe iz Naslovov II in III do naslednjih najvišjih letnih zneskov:

(milijoni EUR) | Finančno leto 2007 | Finančno leto 2008 in naprej |

Francoski čezmorski departmaji: | 126,6 | 143,9 |

Azori in Madeira: | 77,9 | 78,2 |

Kanarski otoki: | 127,3 | 127,3"][14] |

Člen 42 Posebni ukrepi

V skladu s postopkom iz člena 39(2) se sprejmejo ukrepi, ki so potrebni in upravičeni v nujnih primerih za reševanje posebnih praktičnih problemov.

Ti ukrepi lahko odstopajo od določb te uredbe, vendar samo do te mere in toliko časa, kot je nujno potrebno.

Člen 43 Finančne določbe

Uredba (ES) št. 1258/1999 in določbe, sprejete za izvajanje Uredbe, se uporabljajo za stroške, ki jih nosijo države članice pri izvrševanju obveznosti te uredbe.

POGLAVJE 2PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 44 Prehodne določbe

V skladu s postopkom iz člena 39(2) se lahko sprejmejo prehodni ukrepi za pospešitev prehoda s pravil iz Uredbe (ES) št. 1260/2001 na pravila, ki jih določa ta uredba.

Člen 45 Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1260/2001 se razveljavi.

Člen 46 Začetek veljave

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske Unije .

Uporablja se od tržnega leta 2006/2007 naprej. Naslov II se uporablja do konca tržnega leta 2014/2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA I STANDARDNA KAKOVOST

Točka I Standardna kakovost za sladkorno peso

Sladkorna pesa standardne kakovosti:

(a) je zdrave in neoporečne tržne kakovosti;

(b) ima na prevzemnem mestu 16 % vsebnost sladkorja.

Točka II Standardna kakovost za beli sladkor

1. Beli sladkor standardne kakovosti ima naslednje značilnosti:

(a) zdravo, izvirno in tržno kakovost; suh, iz homogenih kristalov v zrnih, sipek,

(b) minimalno polarizacijo 99,7°,

(c) maksimalno vsebnost vlage 0,06 %

(d) maksimalno vsebnost invertnega sladkorja 0,04 %

(e) število točk, ugotovljenih v skladu z odstavkom 2, ne presega 22 točk ter ne presega naslednjih vrednosti:

- 15 točk za vsebnost pepela,

- 9 točk za tip barve, ki se izračuna z uporabo metode Instituta za kmetijsko tehnologijo iz Braunschweiga, v nadaljnjem besedilu ‘metoda Braunschweig’,

- 6 točk za obarvanje raztopine, ki se izračuna z uporabo metode Mednarodnega odbora za enotne metode analiziranja sladkorja (ICUMSA), v nadaljnjem besedilu ‘metoda ICUMSA’.

2. Ena točka ustreza:

(a) 0,0018 % vsebnosti pepela, ki se izračuna z uporabo metode ICUMSA pri 28 ° Brix,

(b) 0,5 enote tipa barve, ki se izračuna z uporabo metode Braunschweig,

(c) 7,5 enote za obarvanje raztopine, ki se izračuna z uporabo metode ICUMSA.

3. Metode za določanje faktorjev iz odstavka 1 so enake tistim, ki se uporabljajo za določanje navedenih faktorjev pri intervencijskih ukrepih.

Točka III Standardna kakovost za surovi sladkor

1. Surovi sladkor standardne kakovosti je sladkor, katerega donos v belem sladkorju znaša 92 %.

2. Donos surovega pesnega sladkorja se izračuna tako, da se od stopnje polarizacije navedenega sladkorja odšteje:

(a) odstotek vsebnosti pepela, pomnožen s štiri,

(b) odstotek vsebnosti invertnega sladkorja, pomnožen z dve,

(c) število 1.

3. Donos surovega trsnega sladkorja se izračuna tako, da se od stopnje polarizacije navedenega sladkorja, pomnožene z dve, odšteje 100.

PRILOGA II POGOJI ZA ODKUP SLADKORNE PESE

Točka I

Za namene te priloge pomenijo „pogodbene stranke”:

(a) podjetja za proizvodnjo sladkorja, v nadaljnjem besedilu „proizvajalci”,

(b) prodajalce sladkorne pese, v nadaljnjem besedilu „prodajalci”;

Točka II

1. Dobavne pogodbe se sklenejo v pisni obliki za določeno količino sladkorne pese iz kvote..

2. Dobavne pogodbe določajo, ali je mogoče dobaviti dodatno količino sladkorne pese in pod katerimi pogoji.

Točka III

1. V dobavnih pogodbah se navedejo odkupne cene za količine sladkorne pese iz prve alinee, in če je primerno, iz druge alinee člena 6(3). Za količine iz prve alinee člena 6(3) navedene cene ne smejo biti nižje od najnižje cene sladkorne pese iz kvote, navedene v členu 5(1).

2. V dobavnih pogodbah je navedena določena vsebnost sladkorja za sladkorno peso. Vključevati morajo pretvorbeno lestvico, ki prikazuje različne vsebnosti sladkorja in faktorje za pretvorbo dobavljenih količin sladkorne pese v količine, ki ustrezajo vsebnosti sladkorja, navedeni v dobavni pogodbi.

Pretvorbena lestvica temelji na donosih, ki ustrezajo različnim vsebnostim sladkorja.

3. Če je prodajalec podpisal dobavno pogodbo s proizvajalcem za dobavo sladkorne pese, kakor je navedeno v prvi alinei člena 6(3), se vse dobave tega prodajalca, pretvorjene v skladu z odstavkom 2 te točke, štejejo za dobave v smislu prve alinee člena 6(3), do količine sladkorne pese, določene v dobavni pogodbi.

4. Proizvajalci, ki proizvajajo količino sladkorja, manjšo od njihove sladkorne pese iz kvote, za katero so podpisali predsetvene dobavne pogodbe v okviru prve alinee člena 6(3), razporedijo količino sladkorne pese, ki ustreza dodatni proizvodnji do višine njihove kvote med prodajalce, s katerimi so podpisali predsetvene dobavne pogodbe v smislu prve alinee člena 6(3).

Panožni sporazumi lahko odstopajo od te določbe.

Točka IV

1. Dobavne pogodbe vsebujejo določbe v zvezi s časovno razporeditvijo in običajnim trajanjem dobav sladkorne pese.

2. Določbe iz odstavka 1 so tiste, ki so se uporabljale za predhodno tržno leto, upoštevajoč višino dejanske proizvodnje. Panožni sporazumi lahko odstopajo od te določbe.

Točka V

1. V dobavnih pogodbah se določijo zbirni centri za sladkorno peso.

2. Če so prodajalci in proizvajalci že sklenili dobavno pogodbo za predhodno tržno leto, veljajo dogovorjeni zbirni centri za dobave v navedenem tržnem letu še naprej. Panožni sporazumi lahko odstopajo od te določbe.

3. V dobavnih pogodbah se določi, da stroške nakladanja in prevoza z zbirnih mest nosi proizvajalec, v skladu s posebnimi sporazumi, ki temeljijo na lokalnih pravilih ali običajih, ki so veljali pred predhodnim tržnim letom.

4. Na Danskem, v Grčiji, Španiji, na Irskem, Portugalskem, Finskem in v Združenem kraljestvu, kjer se sladkorna pesa dobavlja franko tovarna, se v dobavni pogodbi določi, da proizvajalci prispevajo k stroškom nakladanja in prevoza, ter navede odstotek ali višina zneska.

Točka VI

1. V dobavnih pogodbah se določijo prevzemna mesta za sladkorno peso.

2. Če so prodajalci in proizvajalci že sklenili dobavno pogodbo za predhodno tržno leto, veljajo dogovorjena prevzemna mesta za dobave v navedenem tržnem letu še naprej. Panožni sporazumi lahko odstopajo od te določbe .

Točka VII

1. V dobavni pogodbi se določi, da se vsebnost sladkorja ugotavlja z uporabo polarimetrične metode. Vzorec sladkorne pese se vzame ob prevzemu.

2. Panožni sporazumi lahko določajo, da se vzorci odvzamejo na kateri od drugih stopenj.

V teh primerih se v dobavni pogodbi določi možnost popravka, da se nadomesti vsak padec vsebnosti sladkorja med prevzemom in odvzemom vzorca.

Točka VIII

V dobavnih pogodbah se določi, da se bruto in tara teži ter vsebnosti sladkorja določajo po enem izmed naslednjih postopkov:

(a) proizvajalec in trgovinsko združenje pridelovalcev sladkorne pese v sodelovanju, če tako določa panožni sporazum;

(b) proizvajalec, pod nadzorom trgovinskega združenja pridelovalcev sladkorne pese;

(c) proizvajalec, pod nadzorom izvedenca, ki ga je priznala zadevna država članica, pod pogojem, da stroške krije prodajalec.

Točka IX

1. Dobavne pogodbe od proizvajalcev zahtevajo, da za celotno količino dobavljene sladkorne pese opravijo eno ali več naslednjih obveznosti:

(a) prodajalcu neodplačno vrnejo sveže rezance dobavljene tonaže sladkorne pese, franko tovarna;

(b) prodajalcu neodplačno vrnejo del teh rezancev, stisnjenih ali posušenih in melasiranih, franko tovarna;

(c) prodajalcu vrnejo rezance, stisnjene ali posušene, franko tovarna; v tem primeru lahko proizvajalec zahteva, da prodajalec plača stroške stiskanja ali sušenja;

(d) plačajo prodajalcu nadomestilo, ki upošteva možnosti prodaje zadevnih rezancev.

Če se deli celotne količine dobavljene sladkorne pese obravnavajo različno, se v dobavni pogodbi določi več kot ena obveznost iz prvega pododstavka.

2. Panožni sporazumi lahko določijo, da se rezance dobavi na stopnji, ki ni navedena v odstavku 1(a), (b) in (c).

Točka X

1. V dobavnih pogodbah se določi rok za vsa predplačila in plačila nabavne cene za sladkorno peso.

2. Rok iz odstavka 1 je rok, ki je veljal v predhodnem tržnem letu. Panožni sporazumi lahko odstopajo od te določbe .

Točka XI

Če so v dobavnih pogodbah določena pravila, ki pokrivajo zadeve, ki jih obravnava ta Priloga, ali vsebujejo določbe, ki urejajo druge zadeve, te določbe in učinki ne smejo biti v nasprotju s to Prilogo.

Točka XII

1. Panožni sporazumi, kakor so opisani v točki I(3)(b), vsebujejo arbitražne klavzule.

2. Če panožni sporazumi na ravni Skupnosti, na regionalni ali lokalni ravni določajo pravila, ki pokrivajo zadeve, ki jih ureja ta uredba, ali vsebujejo določbe, ki urejajo druge zadeve, te določbe in učinki ne smejo biti v nasprotju s to Prilogo.

3. Sporazumi iz odstavka 2 določajo zlasti:

(a) pravila o porazdelitvi količin sladkorne pese, za katere se proizvajalci še pred setvijo odločijo, da jih bodo kupili za proizvodnjo sladkorja v okviru omejitev kvote, prodajalcem;

(b) pravila o porazdelitvi iz točke III(4);

(c) pretvorbeno lestvico iz točke III(2);

(d) pravila o izbiri in dobavi semen sort sladkorne pese za pridelavo;

(e) najnižjo vsebnost sladkorja sladkorne pese za dobavo;

(f) zahtevo za posvetovanje med proizvajalcem in predstavniki prodajalcev, preden se določi datum začetka dobave sladkorne pese;

(g) plačilo premij prodajalcem za zgodnjo ali pozno dobavo;

(h) podrobnosti v zvezi z/s:

(i) delom rezancev iz točke IX(1)(b),

(ii) stroški iz točke IX(1)(c),

(iii) nadomestilom iz točke IX(1)(d);

(i) odstranitev rezancev, ki jo opravi prodajalec;

(j) brez poseganja v člen 5(1), pravila o načinu porazdelitve razlik med referenčno ceno in dejansko prodajno ceno za sladkor porazdelijo med proizvajalca in prodajalce.

Točka XIII

Če v panožnem sporazumu ni določeno, kako naj se med prodajalce porazdelijo količine sladkorne pese, namenjene za proizvodnjo sladkorja v okviru kvote, za katere proizvajalec ponudi odkup pred setvijo, lahko zadevna država članica sama določi pravila za takšno porazdelitev.

Navedena pravila lahko tradicionalnim prodajalcem sladkorne pese zadrugam dodelijo tudi pravice dobave, ki se razlikujejo od tistih, ki bi jih imeli, če bi pripadali takim zadrugam.

PRILOGA III NACIONALNE IN REGIONALNE KVOTE

Države članice ali regije (1) | SLADKOR (2) | IZOGLUKOZA (3) | INULINSKI SIRUP (4) |

Belgija | 819 812 | 71 592 | 215 247 |

Češka | 454 862 | – | – |

Danska | 420 746 | – | – |

Nemčija | 3 416 896 | 35 389 | – |

Grčija | 317 502 | 12 893 | – |

Španija | 996 961 | 82 579 | – |

Francija (matična Francija) | 3 288 747 | 19 846 | 24 521 |

Francoski čezmorski departmaji | 480 245 | – | – |

Irska | 199 260 | – | – |

Italija | 1 557 443 | 20 302 | – |

Latvija | 66 505 | – | – |

Litva | 103 010 | – |

Madžarska | 401 684 | 137 627 | – |

Nizozemska | 864 560 | 9 099 | 80 950 |

Avstrija | 387 326 | – | – |

Poljska | 1 671 926 | 26 781 | – |

Portugalska (celina) | 69 718 | 9 917 | – |

Avtonomna regija Azori | 9 953 | – | – |

Slovaška | 207 432 | 42 547 | – |

Slovenija | 52 973 | – | – |

Finska | 146 087 | 11 872 | – |

Švedska | 368 262 | – | – |

Združeno kraljestvo | 1 138 627 | 27 237 | – |

SKUPAJ | 17 440 537 | 507 680 | 320 718 |

PRILOGA IV DODATNE KVOTE ZA SLADKOR

Države članice | Dodatne kvote |

Belgija | 62 489 |

Češka | 20 070 |

Danska | 31 720 |

Nemčija | 238 560 |

Francija (matična Francija) | 351 695 |

Litva | 8 985 |

Nizozemska | 66 875 |

Avstrija | 18 486 |

Poljska | 100 551 |

Švedska | 17 722 |

Združeno kraljestvo | 82 847 |

SKUPAJ | 1 000 000 |

PRILOGA V PODROBNA PRAVILA O PRENOSU KVOT SLADKORJA ALI IZOGLUKOZE

Točka I

Za namene te Priloge pomeni:

(a) ‘združitev podjetij’ povezavo dveh ali več podjetij v eno samo podjetje;

(b) ‘prenos podjetja’ prenos ali prevzem premoženja enega podjetja, kateremu so bile dodeljene kvote, na eno ali več podjetij;

(c) ‘prenos tovarne’ prenos lastništva tehnične enote, vključno z vso opremo, ki je potrebna za izdelavo zadevnega proizvoda, na eno ali več podjetij, česar posledica je delni ali popolni prevzem proizvodnje podjetja, ki prenaša lastništvo;

(d) ‘zakup tovarne’ zakupno pogodbo tehnične enote, vključno z vso opremo, ki je potrebna za proizvodnjo sladkorja, sklenjeno za najmanj tri zaporedna tržna leta, pri čemer stranke soglašajo, da ne bo prekinjena pred koncem tretjega tržnega leta, s podjetjem, ki ima sedež v isti državi članici kakor zadevna tovarna, če se podjetje, ki je zakupilo zadevno tovarno, po uveljavitvi zakupa lahko šteje kot podjetje, ki proizvaja izključno sladkor glede na svojo celotno proizvodnjo.

Točka II

1. Brez poseganja v odstavek 2 se pri združitvi ali prenosu podjetij za proizvodnjo sladkorja ali prenosu tovarn za proizvodnjo sladkorja, kvote prilagodijo na naslednje načine:

(a) pri združitvi podjetij za proizvodnjo sladkorja države članice dodelijo podjetju, nastalemu kot rezultat združitve, kvoto, ki je enaka vsoti kvot, ki so bile dodeljene zadevnim podjetjem za proizvodnjo sladkorja pred združitvijo;

(b) pri prenosu podjetja za proizvodnjo sladkorja države članice dodelijo kvoto prenesenega podjetja prevzemnemu podjetju za proizvodnjo sladkorja;, če gre za več prevzemnih podjetij, se kvota dodeli sorazmerno z obsegom proizvodnje sladkorja, ki jo je prevzelo vsako podjetje;

(c) pri prenosu tovarne za proizvodnjo sladkorja države članice znižajo kvoto podjetja, ki prenaša lastništvo tovarne, in poviša kvoto podjetja ali podjetij za proizvodnjo sladkorja, ki zadevno tovarno kupuje oziroma kupujejo, v višini odštete količine, sorazmerno z obsegom prevzete proizvodnje.

2. Če več pridelovalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa, na katere neposredno vpliva eden izmed postopkov iz odstavka 1, izrecno izrazijo pripravljenost za dobavo sladkorne pese ali sladkornega trsa podjetju za proizvodnjo sladkorja, ki ni udeleženo pri teh postopkih, lahko država članica dodeli kvoto na osnovi obsega proizvodnje, ki ga prevzame podjetje, kateremu nameravajo pridelovalci dobavljati sladkorno peso ali sladkorni trs.

3. Pri zapiranju, v razmerah, ki niso enake tistim iz odstavka 1:

(a) podjetja za proizvodnjo sladkorja,

(b) ene ali več tovarn podjetja za proizvodnjo sladkorja,

lahko država članica dodeli del kvot, povezanih z zapiranjem, enemu ali več podjetjem za proizvodnjo sladkorja.

Tudi v primeru iz točke (b) predhodnega pododstavka, če kateri od zadevnih pridelovalcev izrecno izrazijo svojo pripravljenost za dobavo sladkorne pese ali sladkornega trsa določenemu podjetju za proizvodnjo sladkorja, lahko država članica dodeli delež kvot, ki ustrezajo zadevni sladkorni pesi in sladkornemu trsu, podjetju, ki mu nameravajo dobavljati zadevne proizvode..

4. Pri sklicevanju na odstopanje od člena 6(6) lahko zadevna država članica na osnovi tega odstopanja zahteva, da zadevni pridelovalci sladkorne pese in podjetja za proizvodnjo sladkorja v svoje panožne sporazume vključijo posebne klavzule, ki omogočijo državi članici uporabo odstavkov 2 in 3 te točke.

5. Pri zakupu tovarne, pripadajoče podjetju za proizvodnjo sladkorja, lahko država članica zmanjša kvote podjetja, ki daje tovarno v zakup, in dodeli del, za katerega je bila zmanjšana kvota, tistemu podjetju, ki je vzelo tovarno v zakup, da bi v njej proizvajalo sladkor.

Če je zakupna pogodba prekinjena v treh tržnih letih iz točke I (d), država članica retroaktivno razveljavi prilagoditev kvot iz prvega pododstavka od dne, ko je začel veljati zakup. Če se zakupna pogodba prekine zaradi višje sile, država članica ni zavezana, da razveljavi prilagoditev.

6. Če podjetje za proizvodnjo sladkorja ne more več zagotoviti, da izpolnjuje obveznosti do pridelovalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa skladno z zadevnimi pravili Skupnosti, in če je to preveril pristojni organ zadevne države članice, lahko država članica za eno ali več tržnih let dodeli del zadevnih kvot enemu ali več podjetjem za proizvodnjo sladkorja, sorazmerno z obsegom proizvodnje, ki jo prevzemajo.

7. Če država članica odobri podjetju za proizvodnjo sladkorja cenovna in prodajna jamstva za predelavo sladkorne pese v etilni alkohol, lahko država članica v dogovoru z navedenim podjetjem in zadevnimi pridelovalci sladkorne pese za eno ali več tržnih let dodeli celo ali del kvote za proizvodnjo sladkorja enemu ali več podjetjem.

Točka III

Pri združitvi ali prenosu podjetij za proizvodnjo izoglukoze ali prenosu tovarne za proizvodnjo izoglukoze, lahko države članice dodelijo zadevne kvote za proizvodnjo izoglukoze enemu ali več drugim podjetjem, ne glede na to, ali imajo proizvodno kvoto ali ne.

Točka IV

Ukrepi, sprejeti v skladu s točkama II in III veljajo samo:

(a) če se upoštevajo interesi vseh zadevnih strank;

(b) če zadevna država članica meni, da bodo ukrepi najverjetneje izboljšali strukturo sektorjev za pridelavo sladkorne pese, sladkornega trsa in proizvodnjo sladkorja;

(c) če ukrepi zadevajo podjetja s sedežem na istem ozemlju, za katero je dodeljena kvota v Prilogi III.

Točka V

Če pride do združitve ali prenosa med 1. oktobrom in 30. aprilom naslednjega leta, veljajo ukrepi iz točk II in III za tekoče tržno leto.

Če pride do združitve ali prenosa med 1. majem in 30. septembrom istega leta, veljajo ukrepi iz točk II in III za naslednje tržno leto.

Točka VI

Če se uporabi člen 10(3), države članice dodelijo prilagojene kvote najpozneje do konca februarja, tako da se uporabijo v naslednjem tržnem letu.

Točka VII

Če se uporabita točki II in III, države članice obvestijo Komisijo o prilagojenih kvotah najpozneje v 15 dneh po preteku obdobij iz točke V.

PRILOGA VI DRŽAVE IZ ČLENA 2(11)

Barbados

Belize

Slonokoščena obala

Kongo

Fidži

Gvajana

Indija

Jamajka

Kenija

Madagaskar

Malavi

Mauritius

Mozambik

Saint Kitts in Nevis – Angvila

Surinam

Svazi

Tanzanija

Trinidad in Tobago

Uganda

Zambija

Zimbabve

PRILOGA VII PREDELANI PROIZVODI

Oznaka KN | Poimenovanje |

ex 0403 | Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali, ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne: |

0403 10 | - Jogurt |

0403 10 51 to 0403 10 99 | aromatiziran ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav |

0403 90 | - Drugo |

0403 90 71 to 0403 90 99 | - - aromatizirano ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav |

ex 0710 | - Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene: |

0710 40 00 | - Sladka koruza |

ex 0711 | - Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo: |

0711 90 | - Druge vrtnine; mešanice vrtnin: |

- - vrtnine: |

0711 90 30 | - sladka koruza |

1702 50 00 | Kemično čista fruktoza |

ex 1704 | Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebuje kakava, razen ekstrakta sladke koreninice iz podštevilke 1704 90 10 |

1806 | Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav |

ex 1901 | Sladni ekstrakt: živila iz moke, drobljencev, zdroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tar. št. 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu: |

1901 10 00 | - Proizvodi za otroško prehrano, v pakiranjih za prodajo na drobno |

1901 20 00 | - Mešanice in testo za izdelovanje pekovskih izdelkov iz tar. št. 1905 |

1901 90 | - Drugo: |

- - drugo: |

1901 90 99 | - - - drugo |

ex 1902 | Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen: |

1902 20 | - Polnjene testenine (kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene): |

- - drugo |

1902 20 91 | - - - kuhane |

1902 20 99 | - - - drugo |

1902 30 | - Druge testenine |

1902 40 | - Kuskus: |

1902 40 90 | - - drugo |

Oznaka KN | Poimenovanje |

1904 | Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu: |

ex 1905 | Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki: |

1905 10 00 | - Hrustljavi kruh |

1905 20 | - Medenjaki in podobni izdelki |

1905 31 | - - sladki keksi |

1905 32 | - - vaflji in oblati |

1905 40 | - Prepečenec, opečen kruh in podobni opečeni izdelki |

1905 90 | - Drugo: |

- - drugo: |

1905 90 45 | - - - keksi |

1905 90 55 | - - - ekstrudirani ali ekspandirani izdelki, aromatizirani ali soljeni |

1905 90 60 | - - - - z dodanimi sladili |

1905 90 90 | - - - - drugo |

ex 2001 | Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini: |

2001 90 | - Drugo |

2001 90 30 | - - sladka koruza (Zea mays var. saccharata) |

2001 90 40 | - - jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba |

ex 2004 | Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tar. št. 2006: |

2004 10 | - Krompir: |

- - drugo |

2004 10 91 | - - - v obliki moke, zdroba ali kosmičev |

2004 90 | - Druge vrtnine in mešanice vrtnin: |

2004 90 10 | - - sladka koruza (Zea mays var. saccharata) |

ex 2005 | Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tar. št. 2006: |

2005 20 | - Krompir: |

2005 20 10 | - - v obliki moke, zdroba ali kosmičev |

2005 80 00 | - Sladka koruza (Zea mays var. saccharata) |

ex 2101 | Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali maté čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njhovi ekstrakti, esence in koncentrati: |

- Ekstrakti, esence in koncentrati kave ter pripravki na osnovi teh izdelkov ali na osnovi teh ekstraktov, esenc ali na osnovi kave: |

- - pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi kave: |

2101 12 98 | - - - drugi: |

Oznaka KN | Poimenovanje |

- Ekstrakti, esence ali koncentrati pravega čaja ali maté čaja in pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi pravega čaja ali maté čaja: |

- - pripravki |

2101 20 98 | - - - drugi |

- Pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki ter njihovi ekstrakti, esence in koncentrati: |

- - pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki: |

2101 30 19 | - - - drugo |

- - ekstrakti, esence in koncentrati pražene cikorije in drugi praženi kavni nadomestki: |

2101 30 99 | - - - drugo |

2105 00 | Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne: |

ex 2106 | Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu: |

2106 90 | - Drugo: |

2106 90 10 | - - sirovi fondueji |

- - drugo: |

2106 90 92 | - - - - - ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba |

2106 90 98 | - - - - - drugo |

2202 | Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov, iz tar. št. 2009 |

2205 | Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje: |

ex 2208 | Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače: |

2208 20 | - Žganja, dobljena z destilacijo vina iz grozdja ali grozdnih tropin: |

2208 50 91 to 2208 50 99 | Brinjevec |

2208 70 | Likerji in krepilne pijače: |

2208 90 41 to 2208 90 78 | - Druga žganja in druge alkoholne pijače: |

2905 43 00 | Manitol |

2905 44 | D-glucitol (sorbitol) |

ex 3302 | Mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač: |

3302 10 | - Za uporabo v industriji hrane in pijač: |

- - za uporabo v industriji pijač: |

- - - preparati, ki vsebujejo arome, značilne za določeno vrsto pijače: |

- - - - - drugo (z volumsko vsebnostjo alkohola, ki ne presega 0,5 %) |

3302 10 29 | Drugo |

ex Poglavje 38 | Razni kemijski proizvodi: |

3824 60 | Sorbitol, razen sorbitola iz tar. podšt. 2905 44 |

2005/0119 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretjega pododstavka člena 37(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba Sveta (ES) št. .…/2005 (sladkorna reforma) o skupni ureditvi trgov za sladkor[15] predvideva pomembno reformo skupne ureditve trga za sladkor. Ukrepi, uvedeni z navedeno Uredbo vključujejo znatno znižanje institucionalne zaščitne cene za sladkor Skupnosti v dveh korakih.

(2) Kot posledica zmanjšane podpore trga v sektorju sladkorja je treba uvesti ukrepe dohodkovne podpore za pridelovalce sladkorne pese. Navedeni ukrep mora imeti obliko plačila pridelovalcem sladkorne pese in cikorije, katerega celotna raven se mora razvijati vzporedno s postopnim zmanjševanjem podpore trga.

(3) Razpustitev neposredne podpore proizvajalcu in uvedba sheme enotnega plačila sta bistvena elementa v postopku preoblikovanja skupne kmetijske politike, ki je usmerjena od politike cen in podpore proizvodnje k politiki dohodkovne podpore kmetov. Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003[16] je uvedla navedene elemente za vrsto kmetijskih proizvodov.

(4) Za uresničitev ciljev reforme skupne kmetijske politike mora biti podpora za sladkor ločena in vključena v shemo enotnega plačila.

(5) Posledično je treba prilagoditi pravila za sheme neposrednih podpor, določena v Uredbi (ES) št. 1782/2003.

(6) Pridelovalci sladkorne pese in cikorije v novih državah članicah so od pristopa dalje uživali ugodnosti zaščitne cene v okviru Uredbe (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor[17]. Zato plačilo za sladkor in sestavne dele sladkorja in cikorije v shemi enotnega plačila ne sme biti predmet uporabe razporeda povečanj, določenega v členu 143a.

(7) Raven osebne dohodkovne podpore se izračuna na osnovi povprečnega števila hektarjev, posejanih s sladkorno peso ali cikorijo, ki se uporabljata za proizvodnjo sladkorja A in B ali inulinskega sirupa, zajetega v pogodbi o dobavi v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001, sklenjeni s podjetjem, ki proizvaja sladkor ali inulinski sirup, za obdobje enega ali več tržnih let, ki ga določijo države članice.

(8) Da bi bilo zagotovljeno ustrezno izvajanje sheme podpore in zaradi proračunskega nadzora, je treba ohraniti celotno dohodkovno podporo znotraj mej nacionalnih virov, ki so izračunani na osnovi zgodovinskega referenčnega leta.

(9) Državam članicam, ki so se odločile ali se bodo odločile za uporabo sheme enotnega plačila šele od 1. januarja 2007, bi bilo treba omogočiti dodeljevanje dohodkovne podpore pridelovalcem sladkorne pese in cikorije za proizvodnjo inulinskega sirupa v letu 2006, v obliki plačila, ki temelji na številu hektarjev dobavljene sladkorne pese ali cikorije. Za izračun sestavnih delov sladkorne pese in cikorije v shemi enotnega plačila morajo imeti države članice možnost določitve tržnih let, ki se morajo upoštevati na reprezentativni podlagi.

(10) Za rešitev morebitnih problemov, od prehoda iz veljavnega sistema do sheme enotnega plačila, je primerno dodeliti Komisiji pristojnost sprejetja primernih prehodnih določb s spreminjanjem trenutnega člena 155 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(11) Za zagotovitev plačila za sladkor, ki je v členu 110p predvideno kot neposredno plačilo, je treba spremeniti Prilogo I k Uredbi (ES) št. 1782/2003.

(12) Za upoštevanje zneska dohodkovne podpore, ki je predviden za plačilo za sladkor, je treba nacionalne zgornje meje iz Prilog II, VIII in VIIIa k Uredbi (ES) št. 1782/2003 primerno prilagoditi.

(13) Uredbo (ES) št. 1782/2003 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1782/2003 se spremeni:

(1) Členu 37(1) se doda naslednji pododstavek:

„Za sladkorno peso in cikorijo, ki se uporabljata za proizvodnjo inulinskega sirupa, se referenčni znesek izračuna in prilagodi v skladu s Prilogo VII, točka K.“

(2) Točka (a) člena 43(2) se nadomesti z naslednjim:

„(a) v primeru pomoči za krompirjev škrob, posušeno krmo, semena, oljčne nasade, tobak ter sladkorno peso in cikorijo, navedene v Prilogi VII, število hektarjev, za katere je bila dodeljena pomoč ali v primeru sladkorne pese in cikorije, ki se uporabljata za proizvodnjo inulinskega sirupa, znesek podpore v referenčnem obdobju, kot je izračunan v točkah B, D, F, H, I in K Priloge VII“;

(3) V oddelku 1 poglavja 5 naslova III se doda naslednji člen:

„Člen 63a Plačila za sladkorno peso in cikorijo

V zvezi z vključitvijo sestavnih delov plačil sladkorne pese in cikorije v shemo enotnega plačila se države članice do 1. marca 2006 lahko odločijo za uporabo odstopanja, predvideno v členu 63(3).

(4) Člen 71c se nadomesti z naslednjim:

„Člen 71c Zgornja meja

Nacionalne zgornje meje novih držav članic so na seznamu v Prilogi VIIIa. Zgornje meje se izračunajo z upoštevanjem razporeda povečanj, določenega v členu 143a in jih zato ni treba zniževati, razen komponente za sladkor in cikorijo.

(5) V naslovu IV se doda naslednje poglavje:

„POGLAVJE 10e PLAČILO ZA SLADKOR

Člen 110p Plačilo za sladkor

1. V primeru uporabe člena 71 za leto 2006 se pridelovalci sladkorne pese in cikorije, ki se uporabljata za proizvodnjo inulinskega sirupa, upravičeni do plačila za sladkor. Podeljuje se za povprečno število hektarjev, posejanih s sladkorno peso in cikorijo, ki se uporabljata za proizvodnjo sladkorja A in B ali inulinskega sirupa, zajetega v pogodbi o dobavi, ki jo je sklenil pridelovalec v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001* za reprezentativno obdobje enega ali več tržnih let od tržnega leta 2000/2001 naprej, ki ga morajo določiti zadevne države članice v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

2. Brez poseganja v člen 71(2) za izračunavanje zneska plačila za sladkor se povprečno število hektarjev, posejanih s sladkorno peso ali cikorijo iz odstavka 1 tega člena pomnoži z zadevnim zneskom na tono, ki je naveden za leto 2006 v točki K Priloge VII.

3. Členi 143a in 143c se ne uporabljajo za plačilo za sladkor.“

______________________

(*) UL L 178, 30.6.2001, str. 1.“

(6) V člen 145 se vstavi naslednja točka (d)b:

„(d)b izvedbene določbe v zvezi z vključitvijo podpore za sladkorno peso in cikorijo v shemo enotnega plačila; “

(7) Člen 155 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 155 Druge prehodne določbe

Nadaljnji ukrepi, potrebni za lažji prehod iz ureditve, predvidene v uredbah iz členov 152 in 153 in v Uredbi (ES) št. 1260/2001 na tisto, vzpostavljeno s to uredbo, zlasti tisto, ki je povezana z uporabo členov 4 in 5 ter Priloge k Uredbi (ES) št. 1259/1999 in člena 6 Uredbe (ES) št. 1251/1999 ter za prehod iz tistih določb, povezanih z načrti za izboljšanje iz Uredbe (EGS) št. 1035/72, na določbe iz členov 83 do 87 te uredbe, se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 144(2) te uredbe. Uredbe in členi iz členov 152 in 153 se še naprej uporabljajo, da se določijo referenčni zneski iz Priloge VII. “

(8) Priloge se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. januarja 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA

Priloge k Uredbi (ES) št. 1782/2003 se spremenijo:

(1) V Prilogi I se za vrstico za hmelj vstavi naslednja vrstica:

„sladkorna pesa in cikorija, ki se uporabljata za proizvodnjo inulinskega sirupa | Naslov IV, poglavje 10e te uredbe (*****) | Pomoč za proizvodnjo“ |

(2) Priloga II se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA II

Nacionalne zgornje meje, navedene v členu 12(2)

(v milijonih EUR) |

(4) V Prilogi VII se doda naslednje:

„K. Sladkorna pesa in cikorija

Države članice izračunajo znesek za vključitev v referenčni znesek kmetov tako, da pomnožijo povprečno število hektarjev, posejanih s sladkorno peso in cikorijo, ki se uporabljata za proizvodnjo sladkorja A in B ali inulinskega sirupa in sta zajeti v pogodbi o dobavi, sklenjeni v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 za reprezentativno obdobje enega ali več tržnih let od tržnega leta 2000/2001 naprej, ki ga morajo določiti države članice v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili po naslednjem ustreznem znesku:

Država članica | 2006 EUR/hektarPlačilo za sladkor | 2007 in poznejeEUR/hektarPlačilo za sladkor |

BE | 415,5 | 716,0 |

DK | 323,7 | 577,8 |

DE | 334,6 | 600,7 |

EL | 404,6 | 662,8 |

ES | 477,0 | 761,5 |

FR (kont.) | 396,4 | 708,4 |

IE | 351,8 | 576,3 |

IT | 321,6 | 547,6 |

NL | 360,2 | 634,4 |

AT | 420,7 | 730,9 |

PT (kont.) | 562,7 | 921,7 |

FI | 255,3 | 418,1 |

SE | 371,6 | 608,6 |

UK | 422,3 | 691,7 |

CZ | 422,0 | 670,4 |

HU | 403,7 | 633,5 |

LV | 299,2 | 469,2 |

LT | 231,6 | 363,0 |

PL | 290,9 | 467,7 |

SK | 352,6 | 575,8 |

SI | 382,1 | 625,8 |

Kadar skupni znesek za vključitev v referenčni znesek kmetov, izračunan v skladu s prvim odstavkom, preseže okvire zgornjih meja iz sledeče tabele, izražene v tisočih eurov, se znesek na kmeta ustrezno zmanjša.

(EUR ‘000) |

Država članica | 2006 | 2007 in pozneje |

Belgija | 48 588 | 83 729 |

Češka | 27 849 | 44 245 |

Danska | 19 312 | 34 478 |

Nemčija | 154 780 | 277 946 |

Grčija | 17 939 | 29 384 |

Španija | 60 267 | 96 203 |

Francija | 151 144 | 270 081 |

Madžarska | 25 433 | 39 912 |

Irska | 11 258 | 18 441 |

Italija | 79 854 | 135 994 |

Latvija | 4 219 | 6 616 |

Litva | 6 547 | 10 260 |

Nizozemska | 42 027 | 74 013 |

Avstrija | 18 929 | 32 891 |

Poljska | 99 125 | 159 392 |

Portugalska | 3 939 | 6 452 |

Slovaška | 11 812 | 19 289 |

Slovenija | 2 993 | 4 902 |

Finska | 8 254 | 13 520 |

Švedska | 20 807 | 34 082 |

Združeno kraljestvo | 64 333 | 105 376 |

”. |

(5) Priloga VIII se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA VIIINacionalne zgornje meje, navedene v členu 41

(EUR ‘000) |

Država članica | 2005 | 2006 | 2007, 2008 in 2009 | 2010 inpozneje |

Belgija | 411 053 | 579 161 | 613 782 | 613 782 |

Danska | 943 369 | 1 015 477 | 1 030 478 | 1 030 478 |

Nemčija | 5 148 003 | 5 646 981 | 5 769 946 | 5 769 946 |

Grčija | 838 289 | 1 719 228 | 1 752 673 | 1 752 673 |

Španija | 3 266 092 | 4 125 330 | 4 359 266 | 4 359 266 |

Francija | 7 199 000 | 7 382 144 | 8 361 081 | 8 361 081 |

Irska | 1 260 142 | 1 333 563 | 1 340 521 | 1 340 521 |

Italija | 2 539 000 | 3 544 371 | 3 599 994 | 3 599 994 |

Luksemburg | 33 414 | 36 602 | 37 051 | 37 051 |

Nizozemska | 386 586 | 428 613 | 853 599 | 853 599 |

Avstrija | 613 000 | 632 929 | 744 891 | 744 891 |

Portugalska | 452 000 | 496 939 | 565 452 | 565 452 |

Finska | 467 000 | 475 254 | 565 520 | 565 520 |

Švedska | 637 388 | 670 915 | 763 082 | 763 082 |

Združeno kraljestvo | 3 697 528 | 3 934 753 | 3 975 849 | 3 975 849 |

”.

(6) Priloga VIIIa se nadomesti z naslednjim:

„Priloga VIIIaNacionalne zgornje meje iz člena 71c

(EUR ‘000) |

1. | BUDGET HEADING: (nomenclature 2006) 110-112-115-116 05 02 05 05 03 01 05 03 02 | APPROPRIATIONS (PDB 2006): M Eur 556 M Eur 1 498 M Eur 16 375 M Eur 18 118 |

2. | TITLE: Council regulation on the common organisation of the markets in the sugar sector Council regulation amending Regulation (EC) No 1782/2003 establishing common rules for direct support schemes under the common agricultural policy and establishing certain support schemes for farmers Council regulation establishing a temporary scheme for the restructuring of the sugar industry in the European Community and amending Regulation (EC) No 1258/1999 on the financing of the common agricultural policy |

3. | LEGAL BASIS: Articles 36 and 37 of the Treaty |

4. | AIMS: Following the CAP reform of 2003, this proposal aims at : - improving the competitiveness of the sugar sector; - promoting the sustainability and market orientation of the sugar sector; - ensuring the restructuring of the sector in good conditions for the economic operators while respecting environmental criteria. |

5. | FINANCIAL IMPLICATIONS | FINANCIAL YEAR 2007 (EUR million) | FINANCIAL YEAR 2008 (EUR million) | FINANCIAL YEAR 2009 (EUR million) |

5.0 | EXPENDITURE CHARGED TO THE EU BUDGET | -195 | 52 | 22 |

5.1 | REVENUE OWN RESOURCES OF THE EU (see annex 1) | 232 | -324 | -334 |

2010 | 2011 | 2012 | 2013 |

5.0.1 | EXPENDITURE CHARGED TO THE EU BUDGET | 22 | 11 | 22 | 22 |

5.1.1 | REVENUE OWN RESOURCES OF THE EU | -344 | -344 | -344 | -344 |

5.2 | METHOD OF CALCULATION: See annex 2 |

6.0 | CAN THE PROJECT BE FINANCED FROM APPROPRIATIONS ENTERED IN THE RELEVANT CHAPTER OF THE CURRENT BUDGET? | YES NO |

6.1 | CAN THE PROJECT BE FINANCED BY TRANSFER BETWEEN CHAPTERS OF THE CURRENT BUDGET? | YES NO |

6.2 | WILL A SUPPLEMENTARY BUDGET BE NECESSARY? | YES NO |

6.3 | WILL APPROPRIATIONS NEED TO BE ENTERED IN FUTURE BUDGETS? | YES NO |

OBSERVATIONS: This proposal does not have any impact on staff and administrative expenditure managing this sector. |

[pic]

[pic]

[pic]

[1] KOM(2003) 554.

[2] SEK(2003) 1022.

[3] KOM(2004) 499.

[4] Končna resolucija P6 – TA(2005)0079, sprejeta na plenarnem zasedanju 10. marca 2005.

[5] Mnenje 1646/2004 – NAT 258, sprejeto 15. decembra 2004.

[6] Poročilo Prizivnega organa AB-2005-2, ES-Izvozna nadomestila za sladkor, z dne 28. aprila 2005.

[7] SEK(2005) 61, 17.1.2005.

[8] Uredba Sveta (ES) št. 374/2005 (UL L 59, 5.3.2005, str. 1).

[9] UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

[10] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[11] UL L …, str. …

[12] UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

[13] UL L 318, 20.12.1993, str. 18.

[14] [V pričakovanju sprejetja predlagane Uredbe Sveta (ES) št. …/2005 o financiranju skupne kmetijske politike.]

[15] UL L ..., …, str. ...

[16] UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 118/2005 (UL L 24, 27.1.2005, str. 15).

[17] UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

[18] UL L 160, 26.6.1999, str. 103

[19] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

( [V pričakovanju sprejetja predlagane Uredbe Sveta (ES) št. …/2005 o financiranju skupne kmetijske politike.]