52005PC0122(01)

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 6.4.2005

KOM(2005) 122 končno

2005/0037 (COD)

2005/0038 (CNS)

2005/0039 (CNS)

2005/0040 (COD)

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o vzpostavitvi okvirnega programa Temeljne pravice in pravosodje za obdobje 2007–2013

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi posebnega programa „Boj proti nasilju (Daphne) ter preprečevanje uporabe drog in obveščanje“ za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“

Predlog

SKLEP SVETA

o vzpostavitvi posebnega programa „Temeljne pravice in državljanstvo“ za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“

Predlog

SKLEP SVETA

o vzpostavitvi posebnega programa „Kazensko pravosodje“ za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi posebnega programa „Civilno pravosodje“ za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“

(predložene s strani Komisije) {SEC(2005) 434}

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o vzpostavitvi okvirnega programa Temeljne pravice in pravosodje za obdobje 2007–2013

Sporočilo o vzpostavitvi okvirnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ je del usklajenega niza predlogov, namenjenih zagotavljanju ustrezne podpore območju svobode, varnosti in pravice v okviru finančne perspektive za leto 2007. Tri ključne cilje, tj. svobodo, varnost in pravico, je treba razvijati vzporedno in z enako stopnjo intenzivnosti ter tako omogočiti uravnovešen pristop, ki temelji na načelih demokracije, spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin ter pravni državi. Okvirni program podpira vsakega od teh ciljev in zagotavlja potrebno skladnost med ukrepi na vsakem področju ter jasno povezuje politične cilje in razpoložljiva sredstva, ki so namenjena za njihovo podporo. Poleg tega predstavlja ta struktura bistveno poenostavitev in racionalizacijo obstoječe finančne podpore na območju svobode, varnosti in pravice ter tako omogoča večjo prožnost pri razporejanju prednostnih nalog in povečuje splošno preglednost.

1. UVOD

Evropsko združevanje je na gospodarskem področju bistveno napredovalo z vzpostavitvijo enotnega trga in uvedbo enotne valute. Vzpostavitev integriranega gospodarskega območja brez meja, kakor predvideva Amsterdamska pogodba, je bila dopolnjena z oblikovanjem območja svobode, varnosti in pravice. To območje je treba sedaj nadalje razvijati in krepiti.

V Sporočilu „Gradimo našo skupno prihodnost: Politični izzivi in proračunska sredstva razširjene Unije za obdobje 2007–2013“[1] je Komisija navedla „Svoboda, varnost in pravica so osrednje vrednote, ki sestavljajo evropski model družbe. (...) V tem smislu predstavlja razvijanje tega vidika Evropske unije nov mejnik v razvoju združevanja: resnično območje svobode, varnosti in pravice je nujno potreben temelj za gradnjo Evropske unije, ki je v samem središču političnega projekta za razširjeno Evropo“ [2] .

Različni vidiki območja svobode, varnosti in pravice vzpostavljajo ravnovesje med zagotavljanjem temeljnih pravic posameznika in izpolnjevanjem temeljnih odgovornosti, za katere se pričakuje, da jih bo prevzela Unija[3].

Razvijanje območja svobode, varnosti in pravice je odgovor na poglavitno zaskrbljenost narodov držav, združenih v Uniji. Zato je Evropski svet novembra 2004 sprejel Haaški program kot nadaljevanje programa, sprejetega leta 1999 na zasedanju Evropskega sveta v Tampereju. Haaški program na podlagi rezultatov programa iz Tampereja predstavlja nov načrt, ki naj bi Uniji omogočil, da še naprej razvija, kar je že bilo doseženo, in se spopade z novimi izzivi. Program prav tako poudarja, da oblikovanje Evrope za državljane ne zahteva le polnega spoštovanja temeljnih pravic, temveč tudi dejavno spodbujanje teh pravic.

Z vključitvijo Listine o temeljnih pravicah Ustavna pogodba priznava vrednote in cilje Unije. Poleg tega se bo s pristopom k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin okrepila evropska zaveza, da se z uvedbo zunanjega sodnega preskusa spoštovanja temeljnih pravic Evropske unije zavarujejo človekove pravice[4].Povečano varstvo in spodbujanje temeljnih pravic prav tako zahtevata bolj usklajeno delovanje proti pojavu rasizma, ksenofobije in antisemitizma z večjo podporo medverskemu in večkulturnemu dialogu z namenom krepitve razumevanja in vzajemnega poznavanja.

Ta razvoj zahteva izrazito okrepitev temeljnih vrednot, ki so v središču evropskega projekta. Unija se bo morala pravno zavezati, da bo te pravice in vrednote ne le spoštovala, temveč tudi zagotavljala njihovo učinkovito spodbujanje na vseh področjih (notranjih in zunanjih), ki so v pristojnosti Evropske unije. Poleg tega bo treba pospešeno povečati dejavnosti spremljanja, da se zagotovi, da države članice na svojih področjih pristojnosti vzpostavijo enak pristop, zlasti v okviru Unije, ki raste in se spreminja, ter izzivov, ki jih bo to prineslo. Spodbujanje državljanstva Evropske unije bi moralo razviti občutek pripadnosti Uniji, ki si deli enake temeljne pravice in vrednote, ter hkrati ohraniti in spoštovati raznolikost kultur in tradicij narodov Evrope.

Boj proti nasilju nedvomno spada na področje varstva temeljnih pravic, kakor je določeno v Listini o temeljnih pravicah, zlasti pravice do telesne celovitosti. Nasilje je tako tesno povezano z mnogimi drugimi temeljnimi pravicami (svoboda, varnost, zdravje, zaposlovanje itd.), da je treba podpreti splošno uveljavljanje teh pravic, v kolikor se nanašajo na osebno telesno celovitost posameznika. Enako velja za boj proti uporabi drog in trgovanju z njimi, tj. področje, na katerem je od leta 1990 na evropski ravni vzpostavljena celovita, interdisciplinarna in celostna strategija, vendar brez jasno opredeljene finančne podpore. Ta strategija temelji na petih poglavitnih elementih: zmanjšanju povpraševanja, zmanjšanju dobave in boju proti nezakonitemu trgovanju, mednarodnem sodelovanju in usklajevanju na nacionalni in evropski ravni ter obveščanju, raziskovanju in vrednotenju.

Oblikovanje Evrope za državljane prav tako zahteva, da se vzpostavi evropsko območje pravice, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja in krepitve zaupanja: meje med državami ne bi smele več predstavljati ovire pri obravnavi zadev iz civilnega in gospodarskega prava ali vodenju sodnih postopkov in izvrševanju odločb. Čeprav načelo prostega pretoka omogoča posameznikom in podjetjem, da v drugih državah članicah uveljavljajo svoje civilne in gospodarske interese, prav tako zahteva, da se sprejmejo ukrepi na področju kazenskega prava, ki bi zagotovili, da se kazniva dejanja in storilci kaznujejo. Posameznikom in podjetjem se ne sme preprečevati ali jih odvračati od uveljavljanja njihovih pravic zaradi nezdružljivosti ali celovitosti pravnih in upravnih sistemov v državah članicah.

Za dosego teh skupnih ciljev bo potreben trden finančni okvir. Priprava naslednje finančne perspektive 2007–2013 ponuja pomembno priložnost za upoštevanje zgoraj opisanega razvoja in torej za oblikovanje političnega projekta razširjene Unije.

2. PREDLAGANA INTERVENCIJA – OKVIRNI PROGRAM TEMELJNE PRAVICE IN PRAVOSODJE

2.1. Cilji in struktura programa

Kot odgovor na zgoraj opisane izzive se predlaga vzpostavitev okvirnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ s štirimi posebnimi cilji:

1. spodbujati razvoj evropske družbe, ki bi temeljila na državljanstvu Evropske unije in spoštovanju temeljnih pravic, določenih v Listini o temeljnih pravicah; bojevati se proti antisemitizmu, rasizmu in ksenofobiji ter krepiti civilno družbo na področju temeljnih pravic.

2. prispevati k vzpostavitvi območja svobode, varnosti in pravice z bojem proti nasilju in obveščanjem ter preprečevanjem uporabe drog.

3. spodbujati pravosodno sodelovanje s ciljem prispevati k oblikovanju dejanskega evropskega območja pravice v civilnih in gospodarskih zadevah.

4. spodbujati pravosodno sodelovanje s ciljem prispevati k oblikovanju dejanskega evropskega območja pravice v kazenskih zadevah.

V pogodbah imajo ti cilji različne pravne podlage. Okvirni program bodo zato sestavljali štirje ločeni zakonodajni instrumenti. Kljub temu bo zagotovljena politična skladnost, saj bo vsak poseben program odražal cilje politike, ki bodo v povezavi z drugimi tremi omogočali razvoj evropskega državljanstva in dejanskega območja pravice. Združitev teh dopolnilnih področij v okviru istega okvirnega programa poleg tega ne bo le povečala njihove splošne skladnosti, temveč bo zagotovila tudi boljše odzivanje na potrebe državljanov. Omogočila bo povečano prilagodljivost v boju proti novim, nepričakovanim težavam.

Končni cilj na področju temeljnih pravic in državljanstva je oblikovanje stvarne kulture temeljnih pravic med vsemi narodi Evrope. Izrazito pomembna so torej bistvena prizadevanja za širjenje informacij o temeljnih pravicah tako na podlagi splošnih informacijskih kampanj kot odzivanja na posamezne zahteve. To je povezano s potrebo, da se povečajo dejavnosti, vključno z zakonodajnimi ukrepi, za spodbujanje uveljavljanja nekaterih pravic, kot so pravica do osebne telesne celovitosti in pravice, povezane z državljanstvom Unije, ter za zagotavljanje podpore in spodbujevalnih ukrepov za pomoč državam članicam pri izpolnjevanju obveznosti na njihovih področjih pristojnosti.

Boj proti nasilju v vseh svojih oblikah (spolno, psihično in fizično nasilje), ki se pojavlja na javnem ali zasebnem področju, bo vključeval: podporo žrtvam in ogroženim skupinam (otrokom, mladim in ženskam), pomoč in spodbujanje NVO in drugih organizacij, ki delujejo na tem področju, razširjanje rezultatov, doseženih v okviru obeh programov Daphne, vključno z njihovo prilagoditvijo, prenosom in uporabo s strani drugih upravičencev ali na drugih geografskih območjih, in opredelitev ukrepov, ki prispevajo k pozitivnemu obravnavanju oseb, ogroženih zaradi nasilja.

Poglavitni izzivi na področju boja proti uporabi drog bodo razširjanje informacij, pa tudi nadaljnje raziskovanje, ki izhaja iz programov izobraževanja, preprečevanja in zmanjševanja škode. Pomembno vprašanje ne bo le zmanjševanje povpraševanja po drogah, temveč tudi zmanjševanje ponudbe drog. Na tem področju je treba sprejeti ukrepe za zaustavitev trgovanja z drogami in z njimi povezanega kriminala, zlasti v primeru novih sintetičnih drog ali njihovih kemičnih predhodnih sestavin, in za boj proti pranju denarja.

Pravosodno sodelovanje vključuje povečana prizadevanja za spremljanje držav članic pri uporabi obstoječega pravnega reda na civilnem in kazenskem področju ter prizadevanja za povezovanje nacionalnih zakonodaj. Program bo podprl različne ukrepe, zlasti za izboljšanje dostopnosti in učinkovitosti pravosodja, za širšo obravnavo vzajemnega priznavanja, vključno s priznavanjem odločb in dokumentov, ki jih ne izdajajo sodni organi, za krepitev mehanizmov obveščanja javnosti ter spodbujanje usposabljanja pravosodnih delavcev in njihovih medsebojnih izmenjav glede učinkov instrumentov za sodelovanje na tem področju. Program bo spodbujal tudi izvajanje zakonodajnih ukrepov za vzpostavitev in razvijanje skupnih orodij za sodelovanje in enakovrednih standardov za nekatere postopke, kot so pravila za zbiranje dokazov. Poleg tega se bodo spodbujala tudi pravila o varstvu posameznikov, vpletenih v kazenskih postopkih, pa naj gre za obtožence, priče ali žrtve.

Splošna skladnost štirih ciljev je zagotovljena na podlagi skupnih pravil izvajanja in upravljanja v skladu z istim strateškim časovnim okvirom ter na podlagi usklajenih postopkov vrednotenja in revizije (glej točko 3.2). Program bo tako zagotavljal racionalizacijo in poenostavitev, večjo preglednost in učinkovitost sredstev Skupnosti. Zagotavljanje dejavne udeležbe ustreznih zainteresiranih strani in hitrejšega odziva na zahteve civilne družbe bo prav tako skupna horizontalna prednostna naloga štirih področij.

2.2. Evropska dodana vrednost

Program bo deloval kot katalizator in tako dodal vrednost obstoječim nacionalnim ukrepom na tem področju: EU bo s financiranjem sodelovanja prispevala k ozaveščanju o skupnih vprašanjih in vrednotah držav članic ter s tem olajšala oblikovanje skupnih pristopov na teh področjih, vključno z zakonodajo. Ta cilj bo dosežen z izvajanjem dogovorjenih ciljev politike EU in spodbujanjem njihove uporabe v nacionalnih politikah, s podpiranjem prenosa zakonodaje Evropske unije in njene enotne uporabe po vsej Evropi, s spodbujanjem mehanizmov sodelovanja in usklajevanja med državami članicami ter sodelovanjem z organizacijami civilne družbe na evropski ravni.

V vseh posebnih programih bo uporabljena vrsta skupnih meril za vrednotenje evropske dodane vrednosti glede na vrsto zgoraj opisanega učinka. Ta merila so na primer naslednja:

- podpirati le dejavnosti, ki so na evropski ravni potrebne za podpiranje ciljev, zakonov in mehanizmov za izvajanje Evropske unije;

- podpirati dejavnosti, ki bodo dopolnjevale dejavnosti, ki se financirajo na nacionalni ravni;

- krepiti nacionalne izmenjave na ravni Evropske unije, da se ustvarjajo sinergijski učinki in dosegajo ekonomije obsega;

- dejavno vključevati predstavnike držav članic in drugih ustreznih zainteresiranih strani v izvajanje programov, da se dosežejo največja možna dopolnjevanja z obstoječimi dejavnostmi.

2.3. Dopolnjevanje z drugimi instrumenti in ukrepi politike

Program bo iskal sinergije z delom Agencije za temeljne pravice, ki temelji na delujočem Evropskem centru za spremljanje rasizma in ksenofobije s sedežem na Dunaju, ustanovljenem z Uredbo Sveta (ES) št. 1035/97 z dne 2. junija 1997[5]. Komisija je na podlagi Sporočila[6] začela obsežno javno posvetovanje o prihodnjem področju delovanja agencije in njenih nalog. Posvetovanje je bilo usmerjeno na civilno družbo, kot so NVO, dejavne na področju varstva človekovih pravic, nacionalne ustanove za spodbujanje in varstvo človekovih pravic, države članice, institucije EU, Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije ter Svet Evrope. Rezultati tega posvetovanja se bodo upoštevali pri določanju natančnih nalog Agencije. Vendar pa je njegov poglavitni cilj zbiranje podatkov in analiziranje, da se na področju temeljnih pravic določijo politike Unije.

Na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah bodo ukrepi v okviru programa usklajeni z ukrepi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je bila ustanovljena z Odločbo Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001[7], da bi izboljšali, poenostavili in pospešili učinkovito pravosodno sodelovanje med državami članicami v civilnih in gospodarskih zadevah. V okviru posebnega programa Kazensko pravosodje bo posebna pozornost namenjena Eurojustu, ki je bil ustanovljen z Odločbo Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002[8]. Eurojust je organ Evropske unije, ki je bil ustanovljen za krepitev učinkovitosti pristojnih organov držav članic pri preiskavah in pregonih v zvezi s težjimi oblikami čezmejnega in organiziranega kriminala, vključno s terorizmom, s spodbujanjem in izboljšanjem sodelovanja med temi organi. Eurojust daje poudarek na zagotavljanje celovitega sodelovanja med pristojnimi nacionalnimi organi in predstavlja zato bistveno dopolnilo okvirnega programa Temeljne pravice in pravosodje.

Glede cilja obveščanja in preprečevanja uporabe drog, vključenega v ta program, je treba povečati sodelovanje s tretjimi državi, potrebna pa so tudi tesna usklajevanja z Evropskim centrom za spremljanje drog in odvisnosti od drog (ECSDO). Center s sedežem v Lizboni je bil ustanovljen z Uredbo Sveta (EGS) št. 302/93 z dne 8. februarja 1993[9], kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 3294/94 z dne 22. decembra 1994[10]. Njegova naloga je zbiranje in razširjanje objektivnih, zanesljivih in primerljivih informacij v zvezi z drogami in zasvojenostjo z njimi v Evropi. Za izpolnjevanje svojih nalog deluje v sodelovanju z državami, ki niso članice EU, pa tudi z mednarodnimi organizacijami, ki obravnavajo ta vprašanja, in zlasti s Programom Združenih narodov za nadzor nad drogami (UNDCP), Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), Skupino Pompidou pri Svetu Evrope, Svetovno carinsko organizacijo (WCO), Mednarodno organizacijo kriminalistične policije (Interpol) in Evropskim policijskim uradom (Europol).

3. RACIONALIZACIJA IN POENOSTAVITEV

3.1. Prehod z obstoječih instrumentov

Vrednotenja ukrepov, ki jih je Evropska unija skozi leta podpirala na teh področjih, v celoti priznavajo potrebo po nadaljnjih ukrepih, saj se le-ti spopadajo z dejanskimi in posebnimi težavami ter prispevajo k njihovemu pozitivnemu obravnavanju, ki dopolnjuje nacionalne ukrepe, ki se razvijajo na istih področjih. Vendar pa so se prav tako pokazale številne slabosti, s katerimi se je treba soočiti zato, da bi evropski ukrepi lahko dosegli še boljše rezultate. Obstoječe razmere s številnimi nizkimi proračunskimi postavkami ali financiranji ad-hoc, katerih trajanje je omejeno in med seboj niso skladni, dejavnostim Unije preprečujejo, da bi postale dovolj učinkovite za uresničitev ciljev in dosego čim večjega izkoristka obstoječih človeških virov in finančnih sredstev. Ločeno izvajanje teh programov pomeni, da se dejanske sinergije ne izkoristijo do največje možne mere, lahko pa celo privede do nepotrebnih prekrivanj. Za dosego najboljših možnih rezultatov je treba tudi ponovno oceniti cilje, vrsto intervencij in obseg vsakega programa.

Predlagani program temelji na izkušnjah, pridobljenih iz obstoječih ukrepov na teh področjih. Obsežno bo razvil dva obstoječa pripravljalna ukrepa o varstvu in spodbujanju temeljnih pravic in podpori civilne družbe v desetih novih državah članicah, ki se bosta razširila na vse države članice. Posebna pozornost bo namenjena tudi temeljnim pravicam, ki izhajajo iz državljanstva Unije, da bi se spodbudila demokratična udeležba.

V okviru cilja spodbujanja pravosodnega sodelovanja bo program združeval ukrepe, ki podpirajo sodelovanje na področju civilnega in kazenskega prava, za zagotovitev boljšega usklajevanja med tema dvema pravnima področjema ob začetku veljavnosti Ustavne pogodbe, ki bo ukinila strukturo stebrov. Predhodno je civilno pravosodno sodelovanje podpiral poseben program, pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah pa je spadalo v program AGIS. Cilj tega predloga je izboljšanje odzivanja na politična pričakovanja glede okrepitve pravosodja, kakor je zahteval Haaški program, in na zahteve sodnih organov, pravosodnih delavcev in civilne družbe na splošno. Okrepljeno bo usposabljanje sodstva, program pa bo dovolj prožen, da bo omogočil izvajanje novih ukrepov, kot je računalniško podprt sistem za izmenjavo podatkov o kazenskih evidencah.

Na področju boja proti nasilju bo program temeljil na obstoječem programu Daphne II s prilagoditvami za izboljšanje odzivanja na zahteve civilne družbe, vključno z možnostjo izvajanja novih oblik ukrepanja. Cilj ukrepov na področju preprečevanja uporabe drog in obveščanja je združiti obstoječe ukrepe različnih programov in tako povečati preglednost med državljani in vsemi udeleženci. Program bo podprl spremljanje in vrednotenje ukrepov v zvezi z izvajanjem posebnih ukrepov v okviru akcijskih načrtov EU in skušal doseči večjo udeleženost civilne družbe.

3.2. Ureditve skupnega upravljanja

Ključni cilj okvirnega programa Temeljne pravice in pravosodje je poenostaviti in racionalizirati instrumente s pravnega vidika in vidika upravljanja, poenostaviti sestavo proračuna, povečati skladnost in doslednost med programi ter preprečiti podvojevanje instrumentov. Ta program predstavlja pomemben korak tako v smislu poenostavitve kot prilagodljivosti. Število proračunskih postavk in pravnih instrumentov se je zmanjšalo. Ta združitev sredstev Unije zagotavlja večjo finančno preglednost in možnost boljšega ocenjevanja dodane vrednosti ukrepov Unije. Z večjo doslednostjo med cilji različnih posebnih programov in okrepljenim sodelovanjem ter partnerstvom z vsemi udeleženci se čim bolj povečuje učinkovitost.

Končni uporabniki bodo prav tako imeli koristi od predlagane poenostavitve in racionalizacije, saj bosta le-ti povečali obseg, jasnost in skladnost instrumentov. Za možne upravičence bo predložitev vloge za financiranje enostavnejša zaradi bolj standardiziranega pristopa in izvedbenih določb.

Program bo upravljala neposredno Komisija. Nadomestni mehanizmi uresničevanja (eksternalizacija ali deljeno upravljanje) so se podrobno proučili, vendar glede na razmeroma nizke udeležene zneske v tej fazi niso bili stroškovno učinkoviti. Če bi se izkazalo kot potrebno za dosego ciljev na podlagi okvirnega programa, bi se lahko predvidela vzpostavitev različnih načinov upravljanja ali/in različnih struktur.

Zahtevana raven človeških virov za upravljanje programa je neizogibno razmeroma visoka. Vendar pa bo uskladitev postopkov, dosežena na podlagi združitve posebnih programov v enotno strukturo, s tega stališča omogočila racionalizacijo zaradi ekonomije obsega. Racionalizacija postopkov spremljanja in vrednotenja bo na primer omogočila boljše rezultate in olajšala prenos dobrih praks. Enoten odbor za štiri posebne programe bo prav tako zelo olajšal tekoče vodenje okvirnega programa.

Nadaljnja racionalizacija se lahko doseže po začetku veljavnosti Ustavne pogodbe. Okvirni program je bil zasnovan v skladu z določbami sedanjih pogodb, vendar pa struktura programa omogoča nemoten prehod na novo strukturo, ki jo je predvidela Ustava, z možnim dodatnim usklajevanjem med posebnima programoma o civilnem in kazenskem pravosodju.

4. FINANčNA SREDSTVA

Skupni znesek, predviden za okvirni program Temeljne pravice in pravosodje, znaša 543 milijonov EUR za obdobje 2007–2013 (po tekočih cenah). V okviru teh sredstev je 93,8 milijona EUR predvidenih za program Temeljne pravice in državljanstvo, 106,5 milijona EUR za program Civilno pravosodje, 196,2 milijona EUR za program Kazensko pravosodje in 135,4 milijona EUR za program Boj proti nasilju (Daphne) ter preprečevanje uporabe drog in obveščanje. V okviru referenčnega zneska se doda 11,1 milijona EUR za upravne odhodke.

Poleg tega je za isto obdobje predviden znesek v višini 164,9 milijona EUR za Agencijo za temeljne pravice, 110,6 milijona EUR za Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami in 133,4 milijona EUR za Eurojust.

Ti zneski so bili ocenjeni na podlagi zgoraj opredeljenih in opisanih potreb. Upoštevale so se tudi pomembne izkušnje na podlagi obstoječih ukrepov in programov, povezanih z vprašanji s področja temeljnih pravic in pravosodja.

5. SKLEPI

Nova finančna perspektiva ne zagotavlja le priložnosti za boljšo uskladitev ciljev in sredstev, temveč tudi za poenostavitev in racionalizacijo instrumentov, da se zagotovi optimalna uporaba sredstev Evropske unije.

Okvirni program Temeljne pravice in pravosodje združuje posebne programe, ki so med seboj tesno povezani. Usklajena delovanja v okviru teh posebnih programov bodo omogočila učinkovitejše odzivanje na poglavitni cilj, ki je vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice.

PRILOGA

Vzpostavitev okvirnega programa Temeljne pravice in pravosodje za obdobje 2007–2013

Dopolnjevanje z agencijami in drugimi instrumenti na področju svobode, varnosti in pravice

V okviru finančne perspektive so predvideni številni dopolnilni instrumenti, da bi prispevali k doseganju ciljev politik, določenih na področju pravice, svobode in varnosti:

- okvirni programi, ki bodo nadomestili številne proračunske postavke, ki jih na tem področju trenutno upravlja Komisija;

- financiranje Skupnosti, namenjeno agencijam in organom Skupnosti ali Unije;

- razvijanje in upravljanje povezanih obsežnih informacijskih sistemov.

V okviru nove finančne perspektive bodo zajete naslednje agencije ali organi, povezani s področjem zgoraj navedenega okvirnega programa:

- Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (ECSDO) , ustanovljen z Uredbo Sveta (EGS) št. 302/93 z dne 8. februarja 1993 o ustanovitvi Evropskega centra za spremljanje drog in odvisnosti (UL L 36, 12.2.1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1651/2003 (UL L 245, 29.9.2003, str. 30) in glede katere je bil dan v razpravo osnutek predloga o spremembi (predlog za Uredbo Sveta o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, ki ga je Komisija predložila 19. decembra 2003 - COM(2003) 808).

- Evropski center za spremljanje rasizma in ksenofobije , ki je postal polnopravna Agencija za temeljne pravice (predlog, ki ga Komisija načrtuje za maj 2005) in ki ga trenutno ustanavlja Uredba Sveta (ES) št. 1035/97 z dne 2. junija 1997 o ustanovitvi Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije (UL L 151, 10.6.1997, str. 1).

- Eurojust , ustanovljen z Odločbo Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (UL L 63, 6.3.2002, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2003/659/PNZ (UL L 245, 29.9.2003, str. 44).

Na podlagi zgoraj opisanih elementov proračunska sredstva za zgoraj navedene agencije Skupnosti niso vključena v okvirne programe.

Vendar pa jih je treba vključiti kot del izdatkov, namenjenih politiki pravice, svobode in varnosti, pod razdelek 3 prihodnjega finančnega okvira Skupnosti.

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje

Pripravo finančne perspektive za obdobje 2007–2013 je že od začetka usmerjal pristop, ki temelji na politiki zagotavljanja skladnosti med političnimi cilji in zneski, dodeljenimi za njihovo uresničevanje. V tem okviru je vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice ena izmed glavnih prednostnih nalog Evropske unije v naslednjih letih, ki naj bi jo podprla občutno povečana finančna sredstva. Komisija je v svojih Sporočilih „ Gradimo našo skupno prihodnost – Politični izzivi in proračunska sredstva razširjene Unije za obdobje 2007–2013“ [11] in „ Finančna perspektiva 2007–2013 “[12] prav tako poudarila, kako pomembno je izvajati revizijo pravnih instrumentov za naslednjo finančno perspektivo, da bi zagotovili znaten premik k večji enostavnosti. Komisija je z oblikovanjem svojih predlogov na podlagi treh splošnih, politično usmerjenih programov („Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, „Temeljne pravice in pravosodje“, „Varnost in varstvo svoboščin“) določila jasen okvir za razvoj finančnih intervencij Skupnosti za podporo treh ciljev, in sicer pravice, svobode in varnosti.

2. Utemeljitev ukrepa

2.1. Analiza problema

Boj proti nasilju nedvomno spada v področje varstva temeljnih pravic, kakor je določeno v Listini, zlasti pravice do telesne celovitosti. Nasilje je tako tesno povezano z mnogimi drugimi temeljnimi pravicami (svoboda, varnost, zdravje, zaposlovanje itd.), da je treba podpreti splošno uveljavljanje teh pravic, v kolikor se nanašajo na osebno telesno celovitost posameznika. Posebne oblike nasilja – kot so rasno nasilje in seksistično ali spolno nasilje – zahtevajo posebne ukrepe, ki bi imeli koristi od izmenjav informacij na evropski ravni in razvoja najboljše prakse. Pri zasnovi ukrepanja v okviru nove finančne perspektive z začetkom pri obstoječih intervencijah je treba upoštevati potrebo po splošnejši in ustreznejši rešitvi problemov nasilja.

Vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice bi prav tako morala obravnavati uporabo drog in trgovanje z njimi, ki je eno izmed poglavitnih vprašanj, s katerimi se soočajo evropske družbe. Od leta 1990 je bila na evropski ravni predlagana celovita, interdisciplinarna in celostna strategija, ki pa ne razpolaga z jasno opredeljenimi sredstvi finančne podpore. Ta strategija temelji na petih poglavitnih elementih: (i) zmanjševanju povpraševanja, (ii) zmanjševanju ponudbe in boju proti nezakonitemu trgovanju, (iii) mednarodnem sodelovanju, (iv) usklajevanju na nacionalni ravni in ravni EU ter (v) obveščanju, raziskovanju in vrednotenju.

2.2. Pot naprej

Opredelitev poglavitnih izzivov, s katerimi se Unija sooča na področju drog v obdobju naslednje finančne perspektive, je lahko naslednja:

- obveščanje in raziskovanje, vključno z nadaljevanjem dela Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (ECSDO);

- zmanjševanje povpraševanja po drogah, saj povpraševanje prispeva k rasti pojava drog: programi za izobraževanje, preprečevanje in zmanjševanje škode;

- zmanjševanje ponudbe drog za zaustavitev trgovanja z drogami in z njimi povezane kriminalitete, zlasti na področju novih sintetičnih drog in njihovih kemičnih predhodnih sestavin, pa tudi za boj proti pranju denarja;

- okrepljeno sodelovanje s tretjimi državami na področju zmanjševanja ponudbe in povpraševanja po drogah;

- nadaljnje zakonodajne dejavnosti bodo potrebne v skladu z novimi oblikami drog, ki se razvijajo, na primer vzpostavitev nadzornih mehanizmov za nove oblike drog.

2.3. Cilji programa in z njimi povezani kazalniki

- Opredelitev splošnih, posebnih in operativnih ciljev

Prispevati k vzpostavitvi območja svobode, varnosti in pravice z bojem proti nasilju in obveščanjem ter preprečevanjem uporabe drog. | Zaščititi državljane pred nasiljem in dosegati visoko raven varovanja zdravja, blaginje in socialne kohezije. | Preprečevati vse oblike nasilja, ki se pojavlja na javnem ali zasebnem področju, nad otroki, mladimi in ženskami ter bojevati se proti njemu. Zagotavljati podporo žrtvam in ogroženim skupinam. Pomagati in spodbujati NVO in druge organizacije, ki delujejo na tem področju. Razširjati rezultate, dosežene v okviru obeh programov Daphne, vključno z njihovim prilagajanjem, prenosom in uporabo s strani drugih upravičencev ali na drugih geografskih območjih. Opredeliti in okrepiti ukrepe, ki prispevajo k pozitivnemu obravnavanju oseb, ogroženih zaradi nasilja. |

Preprečevati in zmanjševati uporabo drog, odvisnost in škodljive posledice zaradi uporabe drog. | Vključiti civilno družbo v izvajanje in razvoj strategij in akcijskih načrtov Evropske unije na področju drog. Spremljati, izvajati in vrednotiti izvajanje posebnih ukrepov v okviru akcijskih načrtov na področju drog v obdobjih 2005–2008 in 2009–2012. |

Spodbujati nadnacionalne ukrepe in ukrepe za ozaveščanje na zgoraj opredeljenih področjih. | Vzpostaviti multidisciplinarne mreže; zagotoviti širjenje temeljnega znanja, izmenjavo informacij ter opredelitev in razširjanje dobre prakse, vključno z usposabljanjem, študijskimi obiski in izmenjavo osebja. Razvijati in izvajati ukrepe za ozaveščanje, usmerjene v posebne skupine za spodbujanje usvojitve nične strpnosti do nasilja in spodbujati podporo žrtvam ter poročati o nasilju. Ozaveščati o zdravstvenih in socialnih problemih, ki jih povzroča uporaba drog, in spodbujati odprt dialog za izboljšanje razumevanja pojava drog. |

Vsi cilji so skladni s skupnim ciljem splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ za podpiranje razvoja območja svobode, varnosti in pravice.

- Dopolnjevanje/skladnost z drugimi instrumenti

Pri pripravi programa je bila posebna pozornost namenjena zagotavljanju skladnosti z drugimi programi za financiranje dejavnosti v okviru istih področij ter iskanju njihovega dopolnjevanja in sinergije.

Ta program dopolnjujejo drugi posebni programi v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“, zlasti posebni program „Temeljne pravice in državljanstvo“, ki skuša spodbuditi temeljne pravice in vrednote Evropske unije ter hkrati ohraniti in spoštovati raznolikost kultur in tradicij narodov Evrope.

Treba bo najti dopolnitev tudi z Evropskim centrom za spremljanje drog in odvisnosti, katerega poglavitna naloga je zbiranje in razširjanje objektivnih, zanesljivih in primerljivih informacij v zvezi z drogami in zasvojenostjo z njimi v Evropi. Za izpolnjevanje svojih nalog deluje Center v sodelovanju z državami, ki niso članice EU, pa tudi z mednarodnimi organizacijami, ki obravnavajo ta vprašanja.

Posebna pozornost bo namenjena splošnima programoma „Varnost in varstvo svoboščin“ ter „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, saj dopolnjujeta ta program, zagotovo pa bo dosežena sinergija z obema, zlasti na področju boja proti kriminalu, pa naj gre za rasno, seksistično ali spolno nasilje oziroma kazniva dejanja, povezana z drogami.

Ta program lahko dopolnjujejo tudi drugi programi, in sicer program „Safer Internet Plus“, „Program javnega zdravja“, „Program za varstvo pred poškodbami“, sedmi okvirni program za raziskave in razvoj ter program „Mladina“.

3. Vrednotenje

3.1. Spoznanja na podlagi vmesnih/končnih vrednotenj

Komisija je program Daphne ocenila dvakrat. Vmesno poročilo je bilo predloženo leta 2002[13], končno poročilo pa leta 2004[14].

Iz vmesnih in končnih poročil o programu Daphne (2000–2003) izhaja, da je udeležba organizacij v evropskih partnerstvih le-tem koristila in tako združenjem omogočila sodelovanje, ki se je kazalo v učinkovitejšem načrtovanju in boljši uporabi sredstev. V končnem poročilu je bil omenjen prostor za napredek, kot sta oblikovanje službe za pomoč uporabnikom in večji poudarek na razširjanju, program Daphne II pa je bil prilagojen v skladu z ugotovitvami tega poročila. Ker je bila struktura programa spremenjena nedavno, uvedba bistvenih sprememb ni potrebna.

Komisija je Akcijski načrt o drogah (2000–2004) ocenila dvakrat: v vmesnem obdobju[15] in ob koncu programa[16]. Novi Akcijski načrt (2005–2008) je usmerjen zlasti na področja, kjer vrednotenje poudarja potrebo po nadaljnjem napredku.

Za boljše doseganje ciljev je treba v skladu s temi vrednotenji uvesti nekaj izboljšav. Poudarjeno je bilo zlasti to, da bi morala civilna družba tesneje sodelovati pri pripravi in razvoju politik EU na tem področju. Prav tako se zahteva boljše usklajevanje nacionalnih ukrepov, vključno z ukrepi na mednarodnem področju. Treba je spodbujati in dodatno razvijati povezovanja v mrežo in izmenjavo najboljših praks.

3.2. Predhodno vrednotenje

Iz delovnega dokumenta Komisije, ki vsebuje predhodno vrednotenje splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“, izhaja, da je politika, ki je bila izbrana za dosego načrtovanih ciljev, ustrezna.

4. Pravna podlaga in utemeljitev instrumenta politike

4.1. Pravna podlaga

Ta posebni program v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ temelji na členu 152 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Člen 152 PES, ki se nanaša na javno zdravje, jasno določa, da se pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Skupnosti zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi. Poleg tega navaja, da Skupnost dopolnjuje ukrepe držav članic za zmanjševanje škode za zdravje zaradi uporabe drog, vključno z obveščanjem in preprečevanjem.

Poglavitni cilj tega programa je zagotavljanje visoke ravni zdravja ljudi z varovanjem ljudi pred nasiljem in razvijanjem ukrepov obveščanja in preprečevanja v zvezi z drogami. Zato je predlagana pravna podlaga ustrezna.

4.2. Ukrepi, opredeljeni v okviru programa

Načrtujejo se različne oblike ukrepov:

- posebni ukrepi Komisije, kot so študije in raziskave, javnomnenjske raziskave in statistični pregledi, oblikovanje kazalcev in skupnih metodologij, zbiranje, razvijanje in razširjanje podatkov in statistik, seminarji, konference in srečanja strokovnjakov, organizacija javnih kampanj in dogodkov, oblikovanje in vzdrževanje spletnih strani, priprava in razširjanje informativnega gradiva, podpora pri vzpostavljanju in upravljanju mrež nacionalnih strokovnjakov, dejavnosti analiz, spremljanja in vrednotenja;

- ukrepi, ki zagotavljajo finančno podporo za posebne projekte, ki so v interesu Skupnosti, pod pogoji, določenimi v letnih delovnih programih;

- ukrepi, ki zagotavljajo finančno podporo za dejavnosti nevladnih organizacij ali drugih subjektov pod pogoji, določenimi v letnih delovnih programih;

- donacija za poslovanje Evropski federaciji za pogrešane in spolno zlorabljene otroke, ki si prizadeva za cilj v splošnem evropskem interesu na področju pravic in zaščite otrok.

4.3. Subsidiarnost in sorazmernost

Predlog je bil zasnovan ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe ES in priloženega protokola. Glede subsidiarnosti ta program ne namerava posegati na področja nacionalnih programov, ki jih oblikujejo nacionalni organi v posamezni državi članici, temveč se osredotočiti na področja, kjer se lahko doseže evropska dodana vrednost. V tem obsegu se lahko šteje, da velika večina dejavnosti, ki jih podpira program, dopolnjuje nacionalne ukrepe in skuša v največji možni meri doseči sinergijo iz ukrepov, ki se izvajajo na mednarodni in regionalni ravni.

Glede sorazmernosti je bil predlog za novi program zasnovan tako, da je do največje možne mere poenostavljen ne le z vidika oblike ukrepa – v zakonodajnem besedilu so opredelitve ukrepov kar najbolj posplošene – temveč tudi z vidika upravnih in finančnih zahtev, ki se bodo uporabljale za njihovo izvajanje. Komisija je skušala najti ustrezno ravnovesje med prilagodljivostjo in enostavnostjo uporabe na eni strani ter med jasnostjo namena in ustreznimi finančnimi in postopkovnimi zaščitnimi ukrepi na drugi strani.

Na podlagi smernic, navedenih v protokolu o uporabi obeh načel, je jasno, da imajo problemi, ki jih skuša reševati ta program, nadnacionalne vidike in zato bo navedeno ukrepanje na ravni Skupnosti imelo večje koristi od ukrepov na ravni države članice.

4.4. Poenostavitev in racionalizacija

Predlagani pristop bo prispeval h ključnemu cilju poenostavljanja instrumentov tako s pravnega vidika kot vidika upravljanja ter cilju racionalizacije sestave proračuna. Prav tako bo povečal skladnost in doslednost med instrumenti ter preprečil njihovo podvojevanje. Čeprav bodo za obvladovanje prihodnjih širitev potrebni dodatni človeški viri, se bo dosegla boljša razporeditev človeških virov z ukinitvijo manjših proračunskih postavk (vezanih na obsežne človeške vire) in z združitvijo obstoječih programov v enoten, skladen in racionaliziran program. To bo privedlo do večje sorazmernosti med zneski izdatkov in upravnimi stroški za njegovo upravljanje.

Končni uporabnik bo prav tako imel koristi od predlagane racionalizacije, saj le-ta povečuje obseg, jasnost in skladnost instrumentov. Za možne upravičence bo predložitev vloge za financiranje enostavnejša zaradi standardiziranega pristopa in usklajenih določb izvajanja.

Komisija lahko sklene, da del nalog izvrševanja proračuna prenese na agencije, ki jih ureja pravo Skupnosti, iz člena 54(2)(a) finančne uredbe. Te agencije imenuje Komisija v skladu z določbami členov 55 in 56 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 in člena 37 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002. Komisija analizira skladnost z načeli ekonomičnosti, učinkovitosti in racionalnosti. Pred prenosom pooblastil Komisija zagotovi na podlagi predhodne ocene, da je ustanovitev agencij v skladu z dobrim finančnim poslovodenjem.

Predlagani novi instrument nadaljuje pristop, ki ga je določila Komisija za politične in finančne izzive po letu 2007. Namen je dopolniti, poenostaviti in racionalizirati obstoječe instrumente ter zagotoviti potrebno prilagodljivost za soočanje z novimi cilji in nemoteno odzivanje na novi pravni okvir, ki bo vzpostavljen z začetkom veljavnosti Ustavne pogodbe.

5. Proračunske posledice

Stroški splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ za obdobje 2007–2013 znašajo 543 milijonov EUR; temu posebnemu programu bo dodeljen naslednji znesek: 138,2 milijona EUR.

2005/0037 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi posebnega programa „Boj proti nasilju (Daphne) ter preprečevanje uporabe drog in obveščanje“ za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 152 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[17],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[18],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[19],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[20],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti določa, da je treba pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in ukrepov Skupnosti zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi. V členu 3(1)(p) Pogodbe se zahteva, da dejavnosti Skupnosti vključujejo prispevek k doseganju visoke ravni varovanja zdravja.

(2) Dejavnost Skupnosti bi morala dopolnjevati nacionalne politike, usmerjene k izboljševanju javnega zdravja, odpravljanju vzrokov, ki ogrožajo zdravje ljudi, in zmanjševanju škode za zdravje zaradi odvisnosti od drog.

(3) Fizično, spolno in psihično nasilje nad otroki, mladimi in ženskami, vključno z grožnjami s tovrstnimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, ki se pojavlja v javnem ali zasebnem življenju, predstavlja kršitev njihovih pravic do življenja, varnosti, svobode, dostojanstva ter telesne in čustvene celovitosti, pa tudi ogroženost za telesno in duševno zdravje žrtev takega nasilja. Učinki takega nasilja so tako razširjeni po Skupnosti, da predstavljajo resnično nevarnost za zdravje in ovirajo uživanje varnega, svobodnega in pravičnega državljanstva.

(4) Glede na opredelitev Svetovne zdravstvene organizacije je zdravje stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje ter ne le odsotnost bolezni ali hibe. V skladu z Resolucijo Svetovne zdravstvene organizacije, sprejeto na skupščini leta 1996, je nasilje največji svetovni zdravstveni problem. Organizacija v svojem poročilu o nasilju in zdravju z dne 3. oktobra 2002 priporoča spodbujanje primarnih preventivnih ukrepov, krepitev ukrepov za žrtve nasilja ter izboljšanje sodelovanja in izmenjave informacij o preprečevanju nasilja.

(5) Ta načela so priznana v številnih konvencijah, deklaracijah in protokolih pomembnih mednarodnih organizacij in institucij, kot so Združeni narodi, Mednarodna organizacija dela, Svetovna konferenca o ženskah in Svetovni kongres proti komercialnemu spolnemu izkoriščanju otrok.

(6) Listina Evropske Unije o temeljnih pravicah[21] med drugim znova potrjuje pravico do dostojanstva, enakosti in solidarnosti. Listina vključuje številne posebne določbe za varovanje in spodbujanje telesne in duševne celovitosti, enako obravnavanje moških in žensk, pravic otrok in nediskriminacije, pa tudi za prepoved nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, suženjstva in prisilnega dela ter dela otrok. Listina potrjuje, da se pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in ukrepov Skupnosti zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi.

(7) Evropski parlament je pozval Komisijo, med drugim s svojima Resolucijama z dne 19. maja 2000 o sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Za nadaljnje ukrepe v boju proti trgovini z ženskami“[22] in z dne 20. septembra 2001 o pohabljanju ženskih spolnih organov[23], da pripravi in izvede akcijske programe za boj proti nasilju.

(8) Akcijski program iz Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta št. 293/2000/ES z dne 24. januarja 2000 o sprejetju akcijskega programa Skupnosti (program Daphne) (2000 do 2003) o preventivnih ukrepih za boj proti nasilju nad otroki, mladimi in ženskami[24] je pripomogel k ozaveščanju v Evropski uniji ter povečal in uskladil sodelovanje med organizacijami v državah članicah, ki delujejo na področju boja proti nasilju.

(9) Akcijski program iz Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta št. 803/2004/ES z dne 21. aprila 2004 o sprejetju akcijskega programa Skupnosti (2004 do 2008) za preprečevanje nasilja nad otroki, mladimi in ženskami in boj proti njemu ter za zaščito žrtev in ogroženih skupin (program Daphne II)[25] je še naprej razvijal že dosežene rezultate programa Daphne; Komisija v skladu s členom 8(2) programa sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev doslednosti letnih dodeljenih proračunskih sredstev z novo finančno perspektivo.

(10) Zaželeno je, da se zagotovi nadaljevanje projektov v okviru programov Daphne in Daphne II.

(11) Ob upoštevanju raziskave, na podlagi katere stopnja razširjenosti in umrljivost zaradi odvisnosti od drog prizadeneta veliko število evropskih državljanov, je škoda za zdravje ljudi zaradi odvisnosti od drog glavni problem na področju javnega zdravja.

(12) Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o rezultatih končnega vrednotenja strategije in akcijskega načrta EU na področju drog (2000–2004)[26] je poudarilo potrebo po rednem vključevanju civilne družbe pri oblikovanju politik EU na področju drog.

(13) Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o sprejetju akcijskega programa na področju javnega zdravja (2003–2008) vključuje razvoj strategij in ukrepov na področju odvisnosti od drog kot enega od pomembnih dejavnikov zdravja, povezanih z načinom življenja.

(14) Svet je v svojem Priporočilu z dne 18. junija 2003 o preprečevanju in zmanjševanju škode za zdravje ljudi zaradi odvisnosti od drog[27] priporočil, da si države članice na področju javnega zdravja zastavijo cilj preprečevati odvisnost od drog in zmanjševati s tem povezana tveganja ter v skladu z navedenim oblikujejo in izvajajo celovite strategije.

(15) Evropski svet je decembra 2004 potrdil strategijo Evropske unije na področju drog za obdobje 2005–2012, ki zajema vse dejavnosti Evropske unije na področju drog in določa poglavitne cilje. Ti cilji vključujejo doseganje visoke ravni varovanja zdravja, blaginje in socialne kohezije s preprečevanjem in zmanjševanjem uporabe drog, odvisnosti od drog in škode za družbo in zdravje zaradi uporabe drog.

(16) Komisija je sprejela svoj akcijski načrt na področju drog za obdobje 2005–2008[28] kot odločilni instrument za uresničitev Strategije Evropske unije na področju drog 2005–2012 s konkretnimi ukrepi. Končni cilj akcijskega načrta je občutno zmanjšati razširjenost uporabe drog med prebivalstvom ter zmanjšati socialno škodo in škodo za zdravje ljudi zaradi uporabe prepovedanih drog in prometa z njimi.

(17) Pomembno in potrebno je zavedati se resnih takojšnjih in dolgoročnih učinkov nasilja in drog na zdravje, psihološki in socialni razvoj ter na enake možnosti vpletenih, posameznikov, družin in skupnosti ter visokih socialnih in gospodarskih stroškov za družbo kot celoto.

(18) Evropska unija lahko prispeva dodano vrednost ukrepom držav članic na področju preprečevanja uporabe drog in obveščanja z dopolnjevanjem teh ukrepov in spodbujanjem sinergij.

(19) Glede preprečevanja nasilja, vključno z zlorabljanjem in spolnim izkoriščanjem, ki se izvaja nad otroki, mladimi in ženskami, ter zaščite žrtev in ogroženih skupin lahko Evropska unija prispeva dodano vrednost ukrepom, ki jih sprejemajo pretežno države članice, in sicer z razširjanjem in izmenjavo informacij, izkušenj ter dobrih praks; spodbujanjem inovativnega pristopa; skupnim oblikovanjem prednostnih nalog; razvijanjem mrež, kadar je to ustrezno; izborom projektov na ravni celotne Skupnosti; ter spodbujanjem in udeležbo vseh zadevnih strank. Ti ukrepi bi morali vključevati tudi otroke in ženske, ki so prispele v države članice v okviru trgovanja z ljudmi.

(20) Evropska federacija za pogrešane in spolno zlorabljene otroke na evropski ravni združuje različne NVO, ki obravnavajo problem izginotja in spolnega izkoriščanja otrok. Federacija ozavešča in se bojuje proti pojavu pogrešanih in spolno zlorabljenih otrok z omogočanjem lažje komunikacije med evropskimi organizacijami na podlagi učinkovitejšega pristopa, podpiranjem ustanovitve Evropskega študijskega centra za centralizacijo in analiziranje podatkov v zvezi s temi pojavi ter spodbujanjem in vodenjem dejavnosti za izboljšanje razmer mladoletnikov, žrtev izginotja in/ali spolne zlorabe ter uvedbo sprememb zakonodaje, mentalitete in obnašanja v Evropi.

(21) Zaradi potrebe po izmenjavi informacij na ravni EU in razširjanja dobrih praks po vsej Skupnosti države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganih ukrepov, in sicer preprečevati vse oblike nasilja nad otroki, mladimi in ženskami ter bojevati se proti temu nasilju in preprečevati uporabo drog ter obveščati. To se lahko bolje doseže na ravni Skupnosti. Skupnost lahko zaradi potrebe po usklajenem in interdisciplinarnem pristopu ter zaradi obsega ali vpliva pobude sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(22) Treba je sprejeti tudi ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter izvesti potrebna dejanja za izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev.

(23) Ta sklep določa finančni okvir za celotno trajanje programa, ki v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka[29] predstavlja glavni referenčni okvir za proračunski organ.

(24) Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[30], v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“, in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[31], ki ščiti finančne interese Skupnosti, je treba uporabljati ob upoštevanju načel enostavnosti in doslednosti pri izbiri proračunskih instrumentov, omejitve števila primerov, kjer je Komisija neposredno odgovorna za njihovo izvajanje in upravljanje, in zahtevane sorazmernosti med zneskom sredstev in upravnim bremenom, povezanim z njihovo uporabo.

(25) Finančna uredba zahteva, da se določi temeljni akt za pokrivanje donacij za poslovanje.

(26) Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[32] na podlagi svetovalnega postopka iz člena 3 navedenega sklepa. Ker program nima znatnega vpliva na proračun Skupnosti, je to primerno –

SKLENILA:

Člen 1 Oblikovanje programa

1. Ta sklep vzpostavlja program „Boj proti nasilju (Daphne) ter preprečevanje uporabe drog in obveščanje“, v nadaljnjem besedilu „program“, v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“, ki naj bi prispeval h krepitvi območja svobode, varnosti in pravice.

2. Program zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Člen 2 Splošni cilji

1. Splošni cilji tega programa so:

(a) Prispevati k vzpostavitvi območja svobode, varnosti in pravice z bojem proti nasilju ter obveščanjem in preprečevanjem uporabe drog.

(b) Zaščititi državljane pred nasiljem in doseči visoko raven varovanja zdravja, blaginje in socialne kohezije.

(c) Preprečevati in zmanjševati uporabo drog, odvisnost od drog in škodo zaradi uporabe drog.

2. Splošni cilji programa brez poseganja v cilje in pooblastila Evropske skupnosti prispevajo k razvoju politik Skupnosti, natančneje politik, povezanih z varovanjem javnega zdravja, enakostjo spolov, varstvom pravic otrok in bojem proti trgovini z ljudmi in spolnemu izkoriščanju.

Člen 3 Posebni cilji

Posebni cilji programa so:

(a) Preprečevati vse oblike nasilja, ki se pojavljajo na javnem ali zasebnem področju, nad otroki, mladimi in ženskami ter bojevati se proti njim s sprejetjem preventivnih ukrepov ter zagotavljanjem podpore žrtvam in ogroženim skupinam, in sicer:

- s pomočjo in spodbujanjem NVO in drugih organizacij, ki delujejo na področju zaščite pred nasiljem in preprečevanja nasilja ter pomoči žrtvam;

- z razvijanjem in izvajanjem ukrepov za ozaveščanje, usmerjenih k posebnim skupinam, z izdelavo gradiv za dopolnjevanje že razpoložljivih gradiv ali s prilagoditvijo in uporabo obstoječih gradiv na drugih geografskih območjih ali za druge ciljne skupine;

- z razširjanjem rezultatov, doseženih v okviru obeh programov Daphne, vključno z njihovo prilagoditvijo, prenosom in uporabo s strani drugih upravičencev ali na drugih geografskih območjih;

- z opredelitvijo in izboljšanjem ukrepov, ki prispevajo k pozitivnemu obravnavanju oseb, ogroženih zaradi nasilja, in sicer na podlagi pristopa, ki spodbuja njihovo spoštovanje in si prizadeva za njihovo blaginjo in samozadovoljstvo.

(b) Spodbujati nadnacionalne ukrepe za

- vzpostavitev multidisciplinarnih mrež;

- zagotovitev širjenja temeljnega znanja, izmenjave informacij ter opredelitve in razširjanja dobre prakse, vključno z usposabljanjem, študijskimi obiski in izmenjavo osebja;

- ozaveščanje o nasilju pri ciljnih skupinah, kot so posebni poklici, zato da se izboljša medsebojno razumevanje in spodbudi usvojitev nične strpnosti do nasilja ter spodbudi podpora žrtvam in poročanje o primerih nasilja pristojnim organom;

- proučevanje pojavov, povezanih z nasiljem, raziskovanje in obravnavanje osnovnih vzrokov nasilja na vseh ravneh družbe;

- ozaveščanje o zdravstvenih in socialnih problemih, ki jih povzroča uporaba drog, in spodbujanje odprtega dialoga za izboljšanje razumevanja pojava drog.

(c) Vključiti civilno družbo v izvajanje ter razvijanje strategije in akcijskih načrtov Evropske unije na področju drog.

(d) Spremljati, izvajati in vrednotiti izvajanje posebnih ukrepov v okviru akcijskih načrtov na področju drog v obdobjih 2005–2008 in 2009–2012.

Člen 4 Ukrepi

Za uresničevanje splošnih in posebnih ciljev iz členov 2 in 3 bo ta program podpiral naslednje oblike ukrepov:

(a) posebne ukrepe Komisije, kot so študije in raziskave, javnomnenjske raziskave in statistični pregledi, oblikovanje kazalnikov in skupnih metodologij, zbiranje, razvijanje in razširjanje podatkov in statistik, seminarji, konference in srečanja strokovnjakov, organizacija javnih kampanj in dogodkov, oblikovanje in vzdrževanje spletnih strani, priprava in razširjanje informativnega gradiva, podpora pri vzpostavljanju in upravljanju mrež nacionalnih strokovnjakov, dejavnosti analiz, spremljanja in vrednotenja; ali

(b) posebne nadnacionalne projekte v interesu Skupnosti, ki so jih predložile najmanj tri države članice pod pogoji iz letnih delovnih programov; ali

(c) podporo dejavnostim nevladnih organizacij ali drugih subjektov, ki si prizadevajo za cilj v splošnem evropskem interesu v skladu s splošnimi cilji programa pod pogoji iz letnih delovnih programov.

(d) donacijo za poslovanje z namenom sofinanciranja izdatkov, povezanih s stalnim delovnim programom Evropske federacije za pogrešane in spolno zlorabljene otroke, ki si prizadeva za cilj v splošnem evropskem interesu na področju pravic in zaščite otrok.

Člen 5 Sodelovanje

Pri ukrepih programa lahko sodelujejo naslednje države, v nadaljnjem besedilu „sodelujoče države“:

(a) Države EFTA, ki so pogodbenice Sporazuma EGP v skladu z določbami navedenega sporazuma.

(b) Pridružene države kandidatke EU in države zahodnega Balkana, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces v skladu s pogoji iz pridružitvenih sporazumov ali njihovih dodatnih protokolov, ki se nanašajo na sodelovanje v programih Skupnosti, ki so ali bodo sklenjeni s temi državami.

(c) Projekti lahko vključujejo države kandidatke, ki ne sodelujejo pri tem programu, če bi to prispevalo k njihovim pripravam na pristop, ali druge tretje države, ki ne sodelujejo pri tem programu, če bi to ustrezalo cilju projektov.

Člen 6 Ciljne skupine

1. Program je namenjen vsem skupinam, ki neposredno ali posredno obravnavajo nasilje in pojav drog.

2. Poglavitne ciljne skupine na področju boja proti nasilju so žrtve nasilja in ogrožene skupine. Druge ciljne skupine so med drugim učitelji in pedagoško osebje, policija in socialni delavci, nacionalni organi in organi lokalnih skupnosti, zdravstveno in reševalno osebje, sodno osebje, NVO, sindikati in verske skupnosti. S ciljem preprečevanja nasilja je prav tako pomembno razmišljati o programih za obravnavanje žrtev na eni strani in storilcev dejanj na drugi strani.

3. Mladi, ranljive skupine in problematične soseske so na področju drog ogrožene skupine in jih je treba opredeliti kot ciljne skupine. Druge ciljne skupine so med drugim učitelji in pedagoško osebje, socialni delavci, nacionalni organi in organi lokalnih skupnosti, zdravstveno in reševalno osebje, sodno osebje, NVO, sindikati in verske skupnosti.

Člen 7 Dostop do programa

Ta program je odprt za sodelovanje javnih ali zasebnih organizacij in institucij (lokalni organi na pristojni ravni, univerzitetni oddelki in raziskovalni centri), ki delujejo na področju preprečevanja nasilja nad otroki, mladimi in ženskami ter boja proti temu nasilju ali zaščite pred njim ali zagotavljanja podpore žrtvam, izvajanja ciljnih ukrepov za spodbujanje zavračanja takega nasilja ali spodbujanja sprememb v odnosu in vedenju do ranljivih skupin in žrtev nasilja. Program je prav tako odprt za sodelovanje javnih ali zasebnih organizacij in institucij (lokalni organi na pristojni ravni, univerzitetni oddelki in raziskovalni centri), ki delujejo na področju obveščanja in preprečevanja uporabe drog.

Člen 8 Vrste intervencij

1. Financiranje Skupnosti ima lahko naslednji pravni obliki:

- donacije,

- pogodbe o javnih naročilih.

2. Donacije Skupnosti se dodelijo na podlagi pozivov k oddaji predlogov, razen v upravičenih izjemnih in nujnih primerih ali kadar lastnosti upravičenca pri posameznem ukrepu ne dopuščajo druge možnosti, in se zagotavljajo v obliki donacij za poslovanje in donacij za ukrepe. Najvišja stopnja sofinanciranja bo navedena v letnih delovnih programih.

3. Izdatki so poleg tega predvideni za spremljevalne ukrepe na podlagi pogodb o javnih naročilih, v tem primeru se nakup storitev in blaga financira iz sredstev Skupnosti. To bo med drugim krilo izdatke za obveščanje in komunikacijo, pripravo, izvajanje, spremljanje, preverjanje in vrednotenje projektov, politik, programov in zakonodaje.

Člen 9 Izvedbeni ukrepi

1. Komisija izvaja pomoč Skupnosti v skladu s finančno uredbo Sveta (Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002), ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

2. Za izvajanje programa Komisija v okviru omejitev splošnih ciljev iz člena 2 sprejme letni delovni program, v katerem opredeli svoje posebne cilje, tematske prednostne naloge, opiše spremljevalne ukrepe iz člena 8 in po potrebi sestavi seznam drugih ukrepov.

3. Letni delovni program bo sprejet v skladu s postopkom iz člena 10(2).

4. Postopki vrednotenja in oddaje javnih naročil v zvezi z donacijami za ukrepe med drugim upoštevajo naslednja merila:

(a) usklajenost z letnim delovnim programom, splošnimi cilji iz člena 2 in ukrepi iz členov 3 in 4, sprejetimi na različnih področjih;

(b) kakovost predlaganega ukrepa glede njegove zasnove, organizacije, predstavitve in pričakovanih rezultatov;

(c) znesek, zahtevan za financiranje Skupnosti, in njegovo ustreznost glede na pričakovane rezultate;

(d) vpliv pričakovanih rezultatov na splošne cilje iz člena 2 in na ukrepe iz členov 3 in 4, sprejete na različnih področjih.

5. Vloge za donacije za poslovanje iz člena 4(3) in (4) se ocenijo ob upoštevanju:

- doslednosti s cilji programa;

- kakovosti načrtovanih dejavnosti;

- verjetnega multiplikacijskega učinka teh dejavnosti v javnosti;

- geografskega vpliva dejavnosti, ki se izvajajo;

- vključenosti državljanov v organizacijo zadevnih organov;

- razmerja med stroški in koristjo predlagane dejavnosti.

6. V skladu s členom 113(2) finančne uredbe se načelo postopnega zniževanja ne uporablja za donacije za poslovanje Evropske federacije za pogrešane in spolno zlorabljene otroke, ki si prizadeva za cilj v splošnem evropskem interesu na področju pravic in zaščite otrok.

Člen 10 Odbor

1. Komisiji pomaga odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov držav članic in mu predseduje predstavnik Komisije, v nadaljnjem besedilu „odbor“.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 11 Dopolnjevanje

1. Iskale se bodo sinergije in dopolnjevanje z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s splošnima programoma „Varnost in varstvo svoboščin“ ter „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, sedmim okvirnim programom za raziskave in razvoj, pa tudi s programi za varovanje zdravja in programom „Safer Internet Plus“. Dejavna prizadevanja bodo usmerjena v dopolnjevanje z Evropskim centrom za spremljanje drog in odvisnosti. Statistični element obveščanja na področju nasilja in drog se bo razvijal v sodelovanju z državami članicami, po potrebi z uporabo statističnega programa Skupnosti.

2. Za izvajanje ukrepov, ki izpolnjujejo cilje vseh programov, si program lahko deli sredstva z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s splošnima programoma „Varnost in varstvo svoboščin“ ter „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ ter sedmim okvirnim programom za raziskave in razvoj.

3. Dejavnosti, ki se financirajo v okviru tega sklepa, ne prejemajo pomoči za isti namen na podlagi drugih finančnih instrumentov Skupnosti. Upravičenci iz tega sklepa Komisiji pošljejo informacije o sredstvih, prejetih iz proračuna Skupnosti in drugih virov, pa tudi o tekočih vlogah za sredstva.

Člen 12 Proračunska sredstva

1. Proračun za izvajanje tega instrumenta je določen v višini 138,2 milijona EUR za obdobje iz člena 1.

2. Proračunska sredstva, dodeljena za ukrepe, predvidene v tem programu, se vključijo v letna dodeljena sredstva splošnega proračuna Evropske unije. Razpoložljiva letna dodeljena proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančne perspektive.

Člen 13 Spremljanje

1. Upravičenec za kateri koli ukrep, ki se financira s programom, predloži tehnična in finančna poročila o napredovanju dela. V treh mesecih od zaključka ukrepa predloži tudi končno poročilo. Komisija določi obliko in vsebino poročil.

2. Brez poseganja v revizije, ki jih izvaja Računsko sodišče v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi revizijskimi organi ali službami na podlagi člena 248 Pogodbe, ali kakršen koli pregled, opravljen v skladu s členom 279(c) Pogodbe, lahko uradniki in drugi uslužbenci Komisije na kraju samem izvedejo preglede ukrepov, ki se financirajo v okviru programa, vključno s pregledi vzorcev.

3. Pogodbe in sporazumi, ki izhajajo iz tega sklepa, urejajo zlasti spremljanje in finančni nadzor s strani Komisije (ali katerega koli predstavnika, ki ga pooblasti Komisija), po potrebi na kraju samem, in revizije Računskega sodišča.

4. Upravičenec do finančne pomoči hrani vso dokazno dokumentacijo o izdatkih za ukrep pet let po zadnjem plačilu za kateri koli ukrep, tako da je na voljo Komisiji.

5. Komisija na podlagi rezultatov poročil in pregledov vzorcev iz odstavkov 1 in 2 po potrebi prilagodi obseg ali pogoje dodelitve prvotno odobrene finančne pomoči in časovni razpored plačil.

6. Komisija stori tudi vse potrebno, da preveri, ali se financirani projekti izvajajo primerno in v skladu z določbami tega sklepa in finančne uredbe.

Člen 14 Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1. Komisija zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, zaščitijo finančni interesi Skupnosti z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufiji, korupciji in katerimi koli drugimi nezakonitimi dejavnostmi, z izvajanjem učinkovitih pregledov in z izterjavo neutemeljeno plačanih zneskov, v primeru odkritja nepravilnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 in (Euratom, ES) št. 2185/96 ter Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1073/1999.

2. Za ukrepe Skupnosti, ki se financirajo v okviru tega programa, se Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95 in Uredba (Euratom, ES) št. 2185/96 uporabljata v primeru kakršne koli kršitve določb zakonodaje Skupnosti, vključno s kršitvami pogodbenih obveznosti, sklenjenih na podlagi programa, ki izhajajo iz dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki z neupravičenimi postavkami izdatkov ogroža ali bi lahko ogrožal splošni proračun Evropskih skupnosti ali proračune, s katerimi upravljajo Skupnosti.

3. Komisija lahko zmanjša, začasno ustavi ali izterja odobreni znesek finančne pomoči za ukrep, če ugotovi nepravilnosti, vključno z neskladnostjo z določbami tega sklepa ali s posamezno odločbo, pogodbo ali sporazumom o odobritvi zadevne finančne podpore, ali če se izkaže, da je bil ukrep spremenjen, ne da bi se zahtevala odobritev Komisije, tako da je v nasprotju z vrsto ali pogoji izvajanja projekta.

4. Če roki niso upoštevani ali če napredovanje pri izvajanju ukrepa upravičuje le del dodeljene finančne pomoči, Komisija zahteva od upravičenca, da v določenem roku predloži pripombe. Če upravičenec ne poda zadovoljivega odgovora, lahko Komisija ukine preostalo finančno pomoč in zahteva vračilo že plačanih zneskov.

5. Vsako nepravilno izplačano plačilo se vrne Komisiji. Vsem zneskom, ki niso bili pravočasno vrnjeni pod pogoji iz finančne uredbe, se prištejejo obresti.

Člen 15 Vrednotenje

1. Zaradi spremljanja izvajanja dejavnosti v okviru programa se bo program redno spremljal.

2. Komisija zagotovi redno, neodvisno, zunanje vrednotenje programa.

3. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu:

(a) vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja tega programa najkasneje do 31. marca 2011;

(b) sporočilo o nadaljevanju tega programa najkasneje do 30. avgusta 2012;

(c) poročilo o naknadnem vrednotenju najkasneje do 31. decembra 2014.

Člen 16 Prehodne določbe

Sklep Evropskega parlamenta in Sveta št. 803/2004/ES z dne 21. aprila 2004 o sprejetju akcijskega programa Skupnosti (2004 do 2008) za preprečevanje nasilja nad otroki, mladimi in ženskami in boj proti njemu ter za zaščito žrtev in ogroženih skupin (program Daphne II) se razveljavi.

Ukrepe, ki so se na podlagi navedenega sklepa začeli izvajati pred 31. decembrom 2006, še naprej ureja ta sklep do njihovega zaključka. Odbor iz člena 7 Sklepa se nadomesti z odborom iz člena 10 tega sklepa.

Člen 17 Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije . Uporablja se od 1. januarja 2007.

V Bruslju, [… ]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje

Pripravo finančne perspektive za obdobje 2007–2013 je že od začetka usmerjal pristop, ki temelji na politiki zagotavljanja skladnosti med političnimi cilji in zneski, dodeljenimi za njihovo uresničevanje. V tem okviru je vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice ena izmed glavnih prednostnih nalog Evropske unije v naslednjih letih, ki naj bi jo podprla občutno povečana finančna sredstva. Komisija je v svojih Sporočilih „ Gradimo našo skupno prihodnost – Politični izzivi in proračunska sredstva razširjene Unije za obdobje 2007–2013“ [33] in „ Finančna perspektiva 2007–2013 “[34] prav tako poudarila, kako pomembno je izvajati revizijo pravnih instrumentov za naslednjo finančno perspektivo, da bi zagotovili znaten premik k večji enostavnosti. Komisija je z oblikovanjem svojih predlogov na podlagi treh splošnih, politično usmerjenih programov („Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, „Temeljne pravice in pravosodje“, „Varnost in varstvo svoboščin“) določila jasen okvir za razvoj finančnih intervencij Skupnosti za podporo treh ciljev, in sicer pravice, svobode in varnosti.

2. Utemeljitev ukrepa

2.1. Analiza problema

Spodbujanje državljanstva Evropske unije bi moralo razviti občutek pripadnosti Uniji, ki si deli temeljne pravice in vrednote ter hkrati ohranja in spoštuje raznolikost kultur in tradicij narodov Evrope. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti uvaja evropsko državljanstvo ter pravice in dolžnosti državljanov EU; Pogodba o Evropski uniji z Listino o temeljnih pravicah pa predstavlja temelj politike EU na področju temeljnih pravic.

Opredelitev poglavitnih izzivov, s katerimi se Unija sooča na tem področju v obdobju naslednje finančne perspektive, je lahko naslednja:

1. Vključitev Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v Ustavno pogodbo, odprtje poti za pristop Unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah in člen 7 PEU, ki spremlja mehanizme, ki so že bili vzpostavljeni v okviru Pogodbe iz Nice, skupno pomenijo znatno okrepitev in uveljavitev temeljnih vrednot, ki so v središču evropskega projekta.

2. Po vključitvi Listine v Ustavno pogodbo se bo Unija morala pravno zavezati, da teh pravic ne bo le spoštovala, temveč ob upoštevanju načela subsidiarnosti tudi zagotavljala njihovo učinkovito spodbujanje na vseh področjih (notranjih in zunanjih), ki so v pristojnosti Unije.

3. Pospešeno se bodo povečale dejavnosti spremljanja, da se zagotovi, da države članice na svojih področjih pristojnosti vzpostavijo enak pristop, zlasti v okviru Unije, ki raste in se spreminja, ter izzivov, ki jih bo to prineslo.

4. NVO in drugi udeleženci civilne družbe imajo pomembno vlogo pri spodbujanju in varovanju temeljnih pravic po vsej Evropski uniji ter pri seznanjanju ljudi o njihovih pravicah in njihovem polnem uveljavljanju. Zato je pomembno, da ti subjekti zagotavljajo enakovredno raven ukrepanja in obveznosti v vseh državah članicah. Podpiranje civilne družbe in spodbujanje vzpostavljanja mrež sta zato bistvenega pomena.

5. Spodbujanje medverskega in večkulturnega dialoga, ki se lahko šteje kot pomembno sredstvo na področju boja proti diskriminaciji in spodbujanja temeljnih pravic, medsebojnega razumevanja in miru.

2.2. Pot naprej

Cilj tega posebnega programa v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ je znatno razviti oba obstoječa pripravljalna ukrepa (spodbujanje temeljnih pravic in podporo civilni družbi) z uvedbo novih ciljev, kot je boj proti rasizmu, ksenofobiji in antisemitizmu, namreč s spodbujanjem medverskega in večkulturnega dialoga na ravni EU.

Podpora civilni družbi na področju temeljnih pravic se bo razširila na vse države članice, medtem ko obstoječi pripravljalni ukrep zajema le deset novih držav članic.

Posebna pozornost bo namenjena pravicam, ki izhajajo iz državljanstva Unije in ki jih Listina priznava kot temeljne pravice, namreč za spodbujanje demokratične udeležbe.

Da bi se poudaril naraščajoči pomen teh vprašanj in pozitivno odgovorilo udeležencem civilne družbe, se načrtuje znatno povečanje finančnega okvira.

2.3. Cilji programa in z njimi povezani kazalniki

- Opredelitev splošnih, posebnih in operativnih ciljev

Spodbujati razvoj evropske družbe, ki temelji na državljanstvu Evropske unije in spoštovanju temeljnih pravic, določenih v Listini o temeljnih pravicah. | Uveljaviti Listino o temeljnih pravicah in obveščati državljane o pravicah, ki jih imajo kot državljani Unije, ter spodbujati državljane k dejavni udeležbi pri demokratičnem življenju Unije. | Podpirati dejavnosti za ozaveščanje. |

Redno vrednotiti razmere na področju temeljnih pravic v Evropski uniji in njenih državah članicah v okviru področja uporabe prava Skupnosti na podlagi Listine o temeljnih pravicah kot temeljnega dokumenta in po potrebi pridobivati mnenja o posebnih vprašanjih, povezanih s temeljnimi pravicami. | Pripravljati redna poročila ali mnenja o razmerah na področju temeljnih pravic v EU. |

Pojasniti posledice vključitve Listine o temeljnih pravicah v Ustavo in pristopa Evropske unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. | Podpirati informativne kampanje na teh področjih. |

Bojevati se proti antisemitizmu, rasizmu in ksenofobiji ter krepiti civilno družbo na področju temeljnih pravic. | Podpirati NVO in druge organe civilne družbe za povečanje njihove sposobnosti dejavne udeležbe pri spodbujanju temeljnih pravic. Bojevati se proti antisemitizmu, rasizmu in ksenofobiji s spodbujanjem boljšega razumevanja in povečane strpnosti po vsej Evropski uniji. Spodbujati mir in temeljne pravice na podlagi medverskega in večkulturnega dialoga na ravni EU. | Vzpostaviti odprt, pregleden in reden dialog s civilno družbo na področju temeljnih pravic. Podpirati dejavnosti za ozaveščanje. Zagotavljati finančno podporo dejavnostim nevladnih organizacij ali drugih subjektov pri doseganju splošnega evropskega interesa. Izvajati študije in analize na teh področjih. |

Vsi cilji so skladni s skupnim ciljem splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ za podpiranje razvoja območja svobode, varnosti in pravice.

- Dopolnjevanje/skladnost z drugimi instrumenti

Da bi se izognil prekrivanju in zagotovil sinergijo, si bo ta program dejavno prizadeval za dopolnjevanje s prihodnjo Agencijo za temeljne pravice, ki temelji na delujočem Evropskem centru za spremljanje rasizma in ksenofobije.

Ta program dopolnjujejo drugi posebni programi v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“, zlasti posebni program „Boj proti nasilju (Daphne) ter preprečevanje uporabe drog in obveščanje“, katerega cilj je bojevati se proti nasilju, ki nedvomno spada na področje varstva temeljnih pravic, kakor je določeno v Listini, zlasti pravice do telesne celovitosti, ter odpraviti problem uporabe drog in trgovanja z njimi.

Posebna pozornost bo namenjena splošnima programoma „Varnost in varstvo svoboščin“ ter „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, saj dopolnjujeta obstoječi program in s katerima se bo zagotovo dosegla sinergija. Da bi se spodbudila strpnost in medsebojno razumevanje in s tem pomagalo pri vključevanju državljanov tretjih držav, bo posebna pozornost posvečena dialogu z migranti.

Pozornosti so bili deležni tudi drugi programi, zlasti program za zaposlovanje in socialno solidarnost (PROGRESS) ter program o aktivnem državljanstvu, zato da bi se izognilo prekrivanju ter zagotovila skladnost in dopolnjevanje, zlasti glede ukrepov v okviru tega programa, ki bi lahko imeli pozitivne posledice na boj proti diskriminaciji in na spodbujanje večkulturnega dialoga.

Med izvajanjem programov se bo iskalo dopolnjevanje za uskladitev dejavnosti, ki se po potrebi izvajajo v okviru vsakega izmed programov.

3. Vrednotenje

3.1. Spoznanja na podlagi vmesnih/končnih vrednotenj

Cilj obeh obstoječih pripravljalnih ukrepov je spodbujanje temeljnih pravic in podpiranje civilne družbe.

Prvi pripravljalni ukrep na področju temeljnih pravic trenutno financira dva različna projekta: letno poročilo o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji in njenih državah članicah, ki ga pripravi mreža neodvisnih strokovnjakov, ter financiranje projektov, namenjenih obveščanju vseh oseb, ki prebivajo v Evropski uniji, o Listini o temeljnih pravicah in ozaveščanju o temeljnih pravicah v okviru prava Unije.

Cilj drugega pripravljalnega ukrepa je podpiranje civilne družbe v državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004.

Čeprav sta bila pripravljalna ukrepa oblikovana pred kratkim in zato ne moreta biti ustrezno ocenjena, navdušena udeležba civilne družbe potrjuje potrebo po vzpostavitvi strukturiranega programa za zagotovitev nadaljevanja teh dejavnosti v širšem smislu.

Vzdrževanje rednih stikov s civilno družbo poleg tega potrjuje, da je treba še naprej razvijati odprt in reden dialog z NVO na področju temeljnih pravic, s poudarkom na potrebi po številnejših kampanjah za ozaveščanje o temeljnih pravicah, pa tudi na potrebi po spodbujanju vzpostavljanja mrež med NVO iz različnih držav članic.

3.2. Predhodno vrednotenje

Iz delovnega dokumenta Komisije, ki vsebuje predhodno vrednotenje splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“, izhaja, da je politika, ki je bila izbrana za dosego načrtovanih ciljev, ustrezna.

4. Pravna podlaga in utemeljitev instrumenta politike

4.1. Pravna podlaga

Ta posebni program v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ temelji na členu 308 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Ta člen predvideva, da je ukrepanje Skupnosti možno tudi, če Pogodba izrecno ne predvideva pooblastil, če je ukrepanje potrebno zaradi doseganja enega od ciljev Skupnosti.

Cilji tega programa nimajo posebne pravne podlage v Pogodbi, saj se nanašajo na spodbujanje temeljnih pravic Listine na splošno in ne le na spodbujanje nekaj posebnih temeljnih pravic, za katere obstajajo posebne pravne podlage. Kljub temu bodo prispevali k opredeljevanju in izvajanju pristojnosti in politik EU z ozaveščanjem vseh državljanov Evropske unije o njihovih temeljnih pravicah v okviru prava Skupnosti.

Predlagana pravna podlaga je ustrezna, saj program prispeva k doseganju ciljev Skupnosti.

4.2. Ukrepi, opredeljeni v okviru programa

Načrtujejo se različne oblike ukrepov:

- posebni ukrepi Komisije, kot so študije in raziskave, javnomnenjske raziskave in statistični pregledi, oblikovanje kazalnikov in skupnih metodologij, zbiranje, razvijanje in razširjanje podatkov in statistik, seminarji, konference in srečanja strokovnjakov, organizacija javnih kampanj in dogodkov, oblikovanje in vzdrževanje spletnih strani, priprava in razširjanje informativnega gradiva, podpora pri vzpostavljanju in upravljanju mrež nacionalnih strokovnjakov, dejavnosti analiz, spremljanja in vrednotenja;

- ukrepi, ki zagotavljajo finančno podporo za posebne projekte, ki so v interesu Skupnosti, pod pogoji, določenimi v letnih delovnih programih;

- ukrepi, ki zagotavljajo finančno podporo za dejavnosti nevladnih organizacij ali drugih subjektov pod pogoji, določenimi v letnih delovnih programih;

- donacija za poslovanje Združenja državnih svetov in vrhovnih upravnih organov Evropske unije, ki si prizadeva za cilj v splošnem evropskem interesu s spodbujanjem izmenjav mnenj in izkušenj v zadevah v zvezi s sodno prakso, organizacijo in delovanjem svojih članov pri opravljanju njihovih sodnih in/ali svetovalnih nalog, zlasti v zvezi s pravom Skupnosti.

4.3. Subsidiarnost in sorazmernost

Predlog je bil zasnovan ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe ES in priloženega protokola. Glede subsidiarnosti ta program ne namerava posegati na področja nacionalnih programov, ki jih oblikujejo nacionalni organi v posamezni državi članici, temveč se osredotočiti na področja, kjer se lahko doseže evropska dodana vrednost. V tem obsegu se lahko šteje, da velika večina dejavnosti, ki jih podpira program, dopolnjuje nacionalne ukrepe in skuša v največji možni meri doseči sinergijo iz ukrepov, ki se izvajajo na mednarodni in regionalni ravni.

Glede sorazmernosti pa je bil predlog za novi program zasnovan tako, da je do največje možne mere poenostavljen ne le z vidika oblike ukrepa – v zakonodajnem besedilu so opredelitve ukrepov kar najbolj posplošene – temveč tudi z vidika upravnih in finančnih zahtev, ki se bodo uporabljale za njihovo izvajanje. Komisija je skušala najti ustrezno ravnovesje med prilagodljivostjo in enostavnostjo uporabe na eni strani ter med jasnostjo namena in ustreznimi finančnimi in postopkovnimi zaščitnimi ukrepi na drugi strani.

Na podlagi smernic, navedenih v protokolu o uporabi obeh načel, je jasno, da imajo problemi, ki jih skuša obravnavati ta program, nadnacionalne vidike in zato bo navedeno ukrepanje na ravni Skupnosti imelo večje koristi od ukrepov na ravni države članice.

4.4. Poenostavitev in racionalizacija

Predlagani pristop bo prispeval h ključnemu cilju poenostavljanja instrumentov tako s pravnega vidika kot vidika upravljanja ter cilju racionalizacije sestave proračuna. Prav tako bo povečal skladnost in doslednost med instrumenti in preprečil njihovo podvojevanje. Čeprav bodo za obvladovanje prihodnjih širitev potrebni dodatni človeški viri, se bo dosegla boljša razporeditev človeških virov z ukinitvijo manj obsežnih proračunskih postavk (vezanih na obsežne vire) in z združitvijo obstoječih programov v enoten, skladen in racionaliziran program. To bo privedlo do večje sorazmernosti med zneski izdatkov in upravnimi stroški za njegovo upravljanje.

Končni uporabnik bo prav tako imel koristi od predlagane racionalizacije, saj le-ta povečuje obseg, jasnost in skladnost instrumentov. Za možne upravičence bo predložitev vloge za financiranje enostavnejša zaradi standardiziranega pristopa in usklajenih določb izvajanja.

Komisija lahko sklene, da del nalog izvrševanja proračuna prenese na agencije, ki jih ureja pravo Skupnosti, iz člena 54(2)(a) finančne uredbe. Te agencije imenuje Komisija v skladu z določbami členov 55 in 56 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 in člena 37 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002. Komisija analizira skladnost z načeli ekonomičnosti, učinkovitosti in racionalnosti. Pred prenosom pooblastil Komisija zagotovi na podlagi predhodne ocene, da je ustanovitev agencij v skladu z dobrim finančnim poslovodenjem.

Predlagani novi instrument nadaljuje pristop, ki ga je Komisija določila za politične in finančne izzive po letu 2007. Namen je dopolniti, poenostaviti in racionalizirati obstoječe instrumente ter zagotoviti potrebno prilagodljivost za soočanje z novimi cilji in nemoteno odzivanje na novi pravni okvir, ki bo vzpostavljen z začetkom veljavnosti Ustavne pogodbe.

5. Proračunske posledice

Stroški splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ za obdobje 2007–2013 znašajo 543 milijonov EUR; temu posebnemu programu bo dodeljen naslednji znesek: 96,5 milijona EUR.

2005/0038 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA

o vzpostavitvi posebnega programa „Temeljne pravice in državljanstvo“ za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[35],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[36],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[37],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[38],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Člen 6(1) Pogodbe o Evropski uniji navaja, da Unija temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, na načelih, ki so skupna državam članicam.

(2) Člen 6(2) Pogodbe o Evropski uniji navaja, da Unija spoštuje temeljne pravice, kakršne zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in ki kot splošna načela prava Skupnosti izhajajo iz skupnih ustavnih tradicij držav članic.

(3) Listina Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah, ki je bila razglašena 7. decembra 2000, vključuje temeljne vrednote, na katerih temelji Evropska unija[39].

(4) Kakor navaja Haaški program, ki ga je Evropski svet sprejel na svojem srečanju v Bruslju 4. in 5. novembra 2004, se bo Evropska unija z vključitvijo Listine v Pogodbo o Ustavi za Evropo in pristopom k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin pravno zavezala zagotoviti, ob upoštevanju načela subsidiarnosti, da se na vseh področjih njenega delovanja temeljne pravice ne le spoštujejo, temveč tudi dejavno spodbujajo.

(5) Komisija v svojem Sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji[40] poudarja pomembnost vloge civilne družbe na področju varstva in spodbujanja temeljnih pravic; zato bi morala Komisija vzpostaviti reden dialog s civilno družbo.

(6) Komisija poudarja pomen obveščanja in komunikacije na področju pravic, ki jih državljanstvo Evropske unije podeljuje svojim državljanom, za krepitev ozaveščanja o njihovih pravicah in zagotovitev državljanom enostavnega dostopa do zanesljivih informacij.

(7) Evropski svet je novembra 2004 priznal pomen komunikacije pri približevanju vseh državljanov k evropskemu projektu s spodbujanjem aktivnega državljanstva.

(8) Združenje državnih svetov in vrhovnih upravnih organov Evropske unije spodbuja izmenjave mnenj in izkušenj o zadevah v zvezi s sodno prakso, organizacijo in delovanjem svojih članov pri opravljanju njihovih sodnih in/ali svetovalnih nalog, zlasti v zvezi s pravom Skupnosti, in si zato prizadeva za cilj v splošnem evropskem interesu.

(9) Za sprejetje tega sklepa Pogodba predvideva le pooblastila v skladu s členom 308.

(10) Treba je sprejeti tudi ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter izvesti potrebna dejanja za izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev.

(11) Ta sklep določa finančni okvir za celotno trajanje programa, ki v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka[41] predstavlja glavni referenčni okvir za proračunski organ.

(12) Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev programa, in sicer na področju uveljavljanja Listine o temeljnih pravicah, vključno s pravicami, ki izhajajo iz državljanstva EU, podpore združenjem civilne družbe, boja proti rasizmu, ksenofobiji in antisemitizmu na podlagi medverskega in večkulturnega dialoga, zato jih zaradi obsega ali učinkov pobude laže doseže Skupnost. Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

(13) Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[42], v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“, in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[43], ki ščiti finančne interese Skupnosti, je treba uporabljati ob upoštevanju načel enostavnosti in doslednosti pri izbiri proračunskih instrumentov, omejitve števila primerov, kjer je Komisija neposredno odgovorna za njihovo izvajanje in upravljanje, in zahtevane sorazmernosti med zneskom sredstev in upravnim bremenom, povezanim z njihovo uporabo.

(14) Finančna uredba zahteva, da se določi temeljni akt za pokrivanje donacij za poslovanje.

(15) Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[44] na podlagi svetovalnega postopka iz člena 3 navedenega sklepa. Ker program nima znatnega vpliva na proračun Skupnosti, je to primerno –

SKLENIL:

Člen 1

Oblikovanje programa

1. Ta sklep vzpostavlja program „Temeljne pravice in državljanstvo“, v nadaljnjem besedilu „program“, v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“, ki naj bi prispeval h krepitvi območja svobode, varnosti in pravice.

2. Program zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Člen 2

Splošni cilji

1. Splošni cilji tega programa so:

(a) Spodbujati razvoj evropske družbe, ki temelji na temeljnih pravicah iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s pravicami, ki izhajajo iz državljanstva Evropske unije, katerega namen je biti temeljni status državljanov držav članic.

(b) Krepiti civilno družbo in z njo spodbujati odprt, pregleden in reden dialog na področju temeljnih pravic.

(c) Bojevati se proti rasizmu, ksenofobiji in antisemitizmu.

2. Splošni cilji programa dopolnjujejo cilje, za katere si prizadeva Agencija za temeljne pravice, ki temelji na Evropskem centru za spremljanje rasizma in ksenofobije.

3. Splošni cilji programa brez poseganja v cilje in pooblastila Evropske skupnosti prispevajo k razvoju politik Skupnosti, ki spoštujejo temeljne pravice.

Člen 3

Posebni cilji

Posebni cilji programa so:

(a) Uveljaviti Listino o temeljnih pravicah in seznaniti vse državljane o njihovih pravicah, vključno s pravicami, ki izhajajo iz državljanstva EU, da bi se državljane Evropske unije spodbudilo k dejavni udeležbi pri demokratičnem življenju Unije.

(b) Redno vrednotiti razmere na področju temeljnih pravic v Evropski uniji in njenih državah članicah v okviru področja uporabe prava Skupnosti na podlagi Listine o temeljnih pravicah kot temeljnega dokumenta in po potrebi pridobivati mnenja o posebnih vprašanjih, povezanih s temeljnimi pravicami v okviru tega področja.

(c) Pojasniti posledice vključitve Listine o temeljnih pravicah v Ustavo in pristopa Evropske unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

(d) Podpirati NVO in druge organe civilne družbe, da bi se povečala njihova sposobnost dejavne udeležbe pri spodbujanju temeljnih pravic, pravne države in demokracije.

(e) Spodbujati mir in temeljne pravice na podlagi medverskega in večkulturnega dialoga na ravni EU.

Člen 4

Ukrepi

Za uresničevanje splošnih in posebnih ciljev iz členov 2 in 3 bo ta program podpiral naslednje oblike ukrepov:

(a) posebne ukrepe Komisije, kot so študije in raziskave, javnomnenjske raziskave in statistični pregledi, oblikovanje kazalnikov in skupnih metodologij, zbiranje, razvijanje in razširjanje podatkov in statistik, seminarji, konference in srečanja strokovnjakov, organizacija javnih kampanj in dogodkov; oblikovanje in vzdrževanje spletnih strani, pripravo in razširjanje informativnega gradiva, podporo pri vzpostavljanju in upravljanju mrež nacionalnih strokovnjakov, dejavnosti analiz, spremljanja in vrednotenja; ali

(b) posebne nadnacionalne projekte v interesu Skupnosti, ki so jih predložile najmanj tri države članice pod pogoji iz letnih delovnih programov; ali

(c) podporo dejavnostim nevladnih organizacij ali drugih subjektov, ki si prizadevajo za cilj v splošnem evropskem interesu v skladu s splošnimi cilji programa pod pogoji iz letnih delovnih programov;

(d) donacijo za poslovanje za sofinanciranje izdatkov, povezanih s stalnim delovnim programom Združenja državnih svetov in vrhovnih upravnih organov Evropske unije, ki si prizadeva za cilj v splošnem evropskem interesu, s spodbujanjem izmenjav mnenj in izkušenj v zadevah v zvezi s sodno prakso, organizacijo in delovanjem svojih članov pri opravljanju njihovih sodnih in/ali svetovalnih nalog, zlasti v zvezi s pravom Skupnosti.

Člen 5

Sodelovanje

Pri ukrepih programa lahko sodelujejo naslednje države, v nadaljnjem besedilu „sodelujoče države“:

(a) Pridružene države kandidatke EU in države zahodnega Balkana, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces v skladu s pogoji iz pridružitvenih sporazumov ali njihovih dodatnih protokolov, ki se nanašajo na sodelovanje v programih Skupnosti, ki so ali bodo sklenjeni s temi državami.

(b) Projekti lahko vključujejo države kandidatke, ki ne sodelujejo pri tem programu, če bi to prispevalo k njihovim pripravam na pristop, ali druge tretje države, ki ne sodelujejo pri tem programu, če bi to ustrezalo ciljem projektov.

Člen 6

Ciljne skupine

Program je namenjen državljanom EU, državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju EU, in združenjem civilne družbe ter drugim skupinam, ki delujejo na področju spodbujanja ciljev tega programa.

Člen 7

Dostop do programa

Ta program je med drugim odprt za sodelovanje institucij in javnih ali zasebnih organizacij, univerz, raziskovalnih inštitutov, nevladnih organizacij, nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, mednarodnih organizacij ter drugih neprofitnih organizacij, ustanovljenih v Evropski uniji.

Za doseganje ciljev tega programa program dovoljuje skupne dejavnosti s pristojnimi mednarodnimi organizacijami na področju temeljnih pravic, kot je Svet Evrope, na podlagi skupnih prispevkov in v skladu z različnimi pravili, veljavnimi v vsaki instituciji ali organizaciji.

Člen 8

Vrste intervencij

1. Financiranje Skupnosti ima lahko naslednji pravni obliki:

- donacije,

- pogodbe o javnih naročilih.

2. Donacije Skupnosti se dodelijo na podlagi pozivov k oddaji predlogov, razen v upravičenih izjemnih in nujnih primerih ali kadar lastnosti upravičenca pri posameznem ukrepu ne dopuščajo druge možnosti, in se zagotavljajo v obliki donacij za poslovanje in donacij za ukrepe. Najvišja stopnja sofinanciranja bo navedena v letnih delovnih programih.

3. Izdatki so poleg tega predvideni za spremljevalne ukrepe na podlagi pogodb o javnih naročilih, v tem primeru se nakup storitev in blaga financira iz sredstev Skupnosti. To bo med drugim krilo izdatke za obveščanje in komunikacijo, pripravo, izvajanje, spremljanje, preverjanje in vrednotenje projektov, politik, programov in zakonodaje.

Člen 9

Izvedbeni ukrepi

1. Komisija izvaja pomoč Skupnosti v skladu s finančno uredbo, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

2. Za izvajanje programa Komisija v okviru omejitev splošnih ciljev iz člena 2 sprejme letni delovni program, v katerem opredeli svoje posebne cilje, tematske prednostne naloge, opiše spremljevalne ukrepe iz člena 8 in po potrebi sestavi seznam drugih ukrepov.

3. Letni delovni program bo sprejet v skladu s postopkom iz člena 10(2).

4. Postopki vrednotenja in oddaje javnih naročil v zvezi z donacijami za ukrepe med drugim upoštevajo naslednja merila:

(a) usklajenost z letnim delovnim programom, splošnimi cilji iz člena 2 in ukrepi iz členov 3 in 4, sprejetimi na različnih področjih;

(b) kakovost predlaganega ukrepa glede njegove zasnove, organizacije, predstavitve in pričakovanih rezultatov;

(c) znesek, zahtevan za financiranje Skupnosti, in njegovo ustreznost glede na pričakovane rezultate;

(d) vpliv pričakovanih rezultatov na splošne cilje iz člena 2 in na ukrepe iz členov 3 in 4, sprejete na različnih področjih.

5. Vloge za donacije za poslovanje iz člena 4(3) in (4) se ocenijo ob upoštevanju:

- doslednosti s cilji programa;

- kakovosti načrtovanih dejavnosti;

- verjetnega multiplikacijskega učinka teh dejavnosti v javnosti;

- geografskega vpliva dejavnosti, ki se izvajajo;

- vključenosti državljanov v organizacijo zadevnih organov;

- razmerja med stroški in koristjo predlaganega ukrepa.

6. V skladu s členom 113(2) finančne uredbe se načelo postopnega zniževanja ne uporablja za donacije za poslovanje Združenja državnih svetov in vrhovnih upravnih organov Evropske unije, saj si združenje prizadeva za cilj v splošnem evropskem interesu.

Člen 10

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov držav članic in mu predseduje predstavnik Komisije, v nadaljnjem besedilu „odbor“.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 11

Dopolnjevanje

1. Iskale se bodo sinergije in dopolnjevanje z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s splošnima programoma „Varnost in varstvo svoboščin“ ter „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, pa tudi s programom „Progress“. Dejavna prizadevanja bodo usmerjena v dopolnjevanje z Agencijo za temeljne pravice, ki temelji na Evropskem centru za spremljanje drog in odvisnosti. Statistični element obveščanja o temeljnih pravicah in državljanstvu se bo razvijal v sodelovanju z državami članicami, po potrebi z uporabo statističnega programa Skupnosti.

2. Za izvajanje ukrepov, ki izpolnjujejo cilje vseh programov, si program lahko deli sredstva z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s splošnima programoma „Varnost in varstvo svoboščin“ ter „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“.

3. Dejavnosti, ki se financirajo v okviru tega sklepa, ne prejemajo pomoči za isti namen na podlagi drugih finančnih instrumentov Skupnosti. Upravičenci iz tega sklepa Komisiji pošljejo informacije o sredstvih, prejetih iz proračuna Skupnosti in drugih virov, pa tudi o tekočih vlogah za sredstva.

Člen 12

Proračunska sredstva

Proračunska sredstva, dodeljena za ukrepe, predvidene v tem programu, se vključijo v letna dodeljena sredstva splošnega proračuna Evropske unije. Razpoložljiva letna dodeljena proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančne perspektive.

Člen 13

Spremljanje

1. Upravičenec za kateri koli ukrep, ki se financira s programom, predloži tehnična in finančna poročila o napredovanju dela. V treh mesecih od zaključka ukrepa predloži tudi končno poročilo. Komisija določi obliko in vsebino poročil.

2. Brez poseganja v revizije, ki jih izvaja Računsko sodišče v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi revizijskimi organi ali službami na podlagi člena 248 Pogodbe, ali kakršen koli pregled, opravljen v skladu s členom 279(c) Pogodbe, lahko uradniki in drugi uslužbenci Komisije na kraju samem izvedejo preglede projektov, ki se financirajo v okviru programa, vključno s pregledi vzorcev.

3. Pogodbe in sporazumi, ki izhajajo iz tega sklepa, urejajo zlasti spremljanje in finančni nadzor s strani Komisije (ali katerega koli predstavnika, ki ga pooblasti Komisija), po potrebi na kraju samem, in revizije Računskega sodišča.

4. Upravičenec do finančne pomoči pet let po zadnjem plačilu za kateri koli ukrep hrani vso dokazno dokumentacijo o izdatkih za ukrep, tako da je na voljo Komisiji.

5. Komisija na podlagi rezultatov poročil in pregledov vzorcev iz odstavkov 1 in 2 po potrebi prilagodi obseg ali pogoje dodelitve prvotno odobrene finančne pomoči in časovni razpored plačil.

6. Komisija stori tudi vse potrebno, da preveri, ali se financirani projekti izvajajo primerno in v skladu z določbami tega sklepa in finančne uredbe.

Člen 14

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1. Komisija zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, zaščitijo finančni interesi Skupnosti z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufiji, korupciji in katerimi koli drugimi nezakonitimi dejavnostmi, z izvajanjem učinkovitih pregledov in z izterjavo neutemeljeno plačanih zneskov, v primeru odkritja nepravilnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 in (Euratom, ES) št. 2185/96 ter Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1073/1999.

2. Za ukrepe Skupnosti, ki se financirajo v okviru tega programa, se Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95 in Uredba (Euratom, ES) št. 2185/96 uporabljata v primeru kakršne koli kršitve določb zakonodaje Skupnosti, vključno s kršitvami pogodbenih obveznosti, sklenjenih na podlagi programa, ki izhajajo iz dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki z neupravičenimi postavkami izdatkov ogroža ali bi lahko ogrožal splošni proračun Evropskih skupnosti ali proračune, s katerimi upravljajo Skupnosti.

3. Komisija lahko zmanjša, začasno ustavi ali izterja odobreni znesek finančne pomoči za ukrep, če ugotovi nepravilnosti, vključno z neskladnostjo z določbami tega sklepa ali s posamezno odločbo, pogodbo ali sporazumom o odobritvi obravnavane finančne podpore, ali če se izkaže, da je bil ukrep spremenjen, ne da bi se zahtevala odobritev Komisije, tako da je v nasprotju z vrsto ali pogoji izvajanja projekta.

4. Če roki niso upoštevani ali če napredovanje pri izvajanju ukrepa upravičuje le del dodeljene finančne pomoči, Komisija zahteva od upravičenca, da v določenem roku predloži svoje pripombe. Če upravičenec ne poda zadovoljivega odgovora, lahko Komisija ukine preostalo finančno pomoč in zahteva vračilo že plačanih zneskov.

5. Vsako nepravilno izplačano plačilo se vrne Komisiji. Vsem zneskom, ki niso bili pravočasno vrnjeni pod pogoji iz finančne uredbe, se prištejejo obresti.

Člen 15

Vrednotenje

1. Zaradi spremljanja izvajanja dejavnosti v okviru programa se bo program redno spremljal.

2. Komisija zagotovi redno, neodvisno, zunanje vrednotenje programa.

3. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu:

(a) vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja tega programa najkasneje do 31. marca 2011;

(b) sporočilo o nadaljevanju tega programa najkasneje do 30. avgusta 2012;

(c) poročilo o naknadnem vrednotenju najkasneje do 31. decembra 2014.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije . Uporablja se od 1. januarja 2007.

V Bruslju, [… ]

Za Svet

Predsednik

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje

Pripravo finančne perspektive za obdobje 2007–2013 je že od začetka usmerjal pristop, ki temelji na politiki zagotavljanja skladnosti med političnimi cilji in zneski, dodeljenimi za njihovo uresničevanje. V tem okviru je vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice ena izmed glavnih prednostnih nalog Evropske unije v naslednjih letih, ki naj bi jo podprla občutno povečana finančna sredstva. Komisija je v svojih Sporočilih „ Gradimo našo skupno prihodnost – Politični izzivi in proračunska sredstva razširjene Unije za obdobje 2007–2013“ [45] in „ Finančna perspektiva za obdobje 2007–2013 “[46] prav tako poudarila, kako pomembno je izvajati revizijo pravnih instrumentov za naslednjo finančno perspektivo, da bi zagotovili znaten premik k večji enostavnosti. Komisija je z oblikovanjem svojih predlogov na podlagi treh splošnih, politično usmerjenih programov („Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, „Temeljne pravice in pravosodje“, „Varnost in varstvo svoboščin“) določila jasen okvir za razvoj finančnih intervencij Skupnosti za podporo treh ciljev, in sicer pravice, svobode in varnosti.

2. Utemeljitev ukrepa

2.1. Analiza problema

Pravica do prostega gibanja v Uniji (eno od štirih načel, na katerih temelji enotni trg) zahteva sprejetje ukrepov na področju kazenskega prava, da se zagotovijo kazni za kazniva dejanja in njihove storilce.

Skupne interese EU je treba zaščititi pred kaznivimi dejanji, bodisi zaradi njihove čezmejne razsežnosti bodisi zato, ker kršijo skupne vrednote EU, kot so spoštovanje posameznikov, demokracija in odgovorno vodenje države (zato so potrebni ukrepi proti spolnemu izkoriščanju otrok, rasizmu, goljufiji in korupciji). Skupen pristop v zvezi s tem odraža nujnost vzpostavitve evropskega javnega reda. Ta pristop mora prav tako upoštevati potrebo po zagotovitvi visokega standarda varstva osebnih pravic, na primer na podlagi dosežkov na področju pravic žrtev, z izboljšanjem pravic aretiranih oseb in vzpostavitvijo okvira in standardov glede načina izrekanja kazni in ponovnega vključevanja storilcev kaznivih dejanj v družbo. Posameznikom in podjetjem se ne sme preprečevati ali jih odvračati od uveljavljanja njihovih pravic zaradi nezdružljivosti ali celovitosti pravnih in upravnih sistemov v državah članicah.

2.2. Pot naprej

Spodbujanje in varstvo temeljnih pravic zahtevata vzpostavitev dejanskega evropskega prostora pravičnosti. Ustanovitev takega prostora sodnim organom omogoča učinkovito sodelovanje, državljanom pa zagotavlja boljši dostop do pravnega varstva, ne da bi se jim preprečevalo, pa tudi jih ne odvračalo od uveljavljanja njihovih pravic zaradi nezdružljivosti in celovitosti pravnih sistemov. Prav tako omogoča vzpostavitev načela vzajemnega priznavanja sodnih odločb in nenehnega izboljšanja nemotenega poteka sodstva.

Za Unijo bi bil izziv izpolniti pričakovanja državljanov, ki za svoje praktične težave iščejo učinkovite rešitve. To bo zahtevalo zlasti:

- okrepljena prizadevanja za spremljanje uporabe pravnega reda s strani držav članic, vključno na podlagi sodobnih sredstev, kot je vzpostavitev zbirke podatkov o sodni praksi, zaradi naraščajočega obsega pravnega reda;

- nadaljnje zakonodajne ukrepe, zlasti za olajšanje dostopa do pravnega varstva in njegove učinkovitosti;

- okrepitev mehanizmov za zagotavljanje informacij javnosti in spodbujanje usposabljanja pravosodnih delavcev ter njihove izmenjave glede učinkov instrumentov za sodelovanje na tem področju;

- uvedbo zakonodajnih ukrepov in razvijanje skupnih orodij za sodelovanje. To med drugim pomeni na eni strani učinkovitejše mehanizme za izmenjavo informacij o obsojencih kaznivih dejanj med državami članicami, zlasti z vzpostavitvijo računalniško podprtega sistema za izmenjavo podatkov o kazenskih evidencah, na drugi strani pa izboljšanje standardov za nekatere postopke, kot so pravila za zbiranje dokazov in za zaščito oseb, vpletenih v kazenske postopke, pa naj gre za obtožence, priče ali žrtve;

- nadaljnje ukrepe za spodbujanje razumevanja in uporabe skupnih orodij ter postopkov med pravosodnimi delavci.

2.3. Cilji programa in z njimi povezani kazalniki

- Opredelitev splošnih, posebnih in operativnih ciljev

Spodbujati pravosodno sodelovanje s ciljem prispevati k oblikovanju dejanskega evropskega območja pravice v kazenskih zadevah, ki bi temeljil na vzajemnem priznavanju in medsebojnem zaupanju. | Spodbujati prilagajanje obstoječih pravosodnih sistemov držav članic Evropski uniji, ozemlju brez mejnih kontrol, z enotno valuto ter prostim pretokom oseb, storitev, blaga in kapitala. | Izboljšati medsebojno poznavanje pravnih in pravosodnih sistemov držav članic v kazenskih zadevah ter pospeševati in krepiti delovanje mrež, medsebojno sodelovanje, izmenjavo in razširjanje informacij, izkušenj in najboljših praks. Zagotoviti zanesljivo izvajanje, pravilno in konkretno uporabo ter vrednotenje instrumentov Skupnosti na področjih pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. |

Izboljšati vsakodnevno življenje posameznikov in podjetij tako, da se jim omogoči uveljavljanje pravic po vsej Evropski uniji, zlasti s pospeševanjem dostopa do pravnega varstva. | Izboljšati obveščanje o pravnih sistemih v državah članicah in dostop do pravnega varstva. |

Izboljšati stike med pravnimi, pravosodnimi in upravnimi organi ter pravnimi poklici za izboljšanje izmenjave informacij o kazenskih zadevah med državami članicami ter pospeševati usposabljanje članov sodstva. | Spodbujati usposabljanje sodnega in pravosodnega osebja na področju zadev Unije. Vrednotiti splošne pogoje, ki so potrebni za razvijanje medsebojnega zaupanja, vključno s kakovostjo pravosodja. Razvijati in uporabljati računalniško podprt evropski sistem za izmenjavo podatkov o kazenskih evidencah ter podpirati študije za razvoj drugih oblik izmenjave informacij. |

Vsi cilji so skladni s skupnim ciljem splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ za podpiranje razvoja območja svobode, varnosti in pravice.

- Dopolnjevanje/skladnost z drugimi instrumenti

Pri pripravi programa je bila posebna pozornost namenjena zagotavljanju skladnosti z drugimi programi za financiranje dejavnosti v okviru istih področij ter iskanju njihovega dopolnjevanja in sinergije.

Ta program dopolnjujejo drugi posebni programi v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“, zlasti posebni program „Civilno pravosodje“ na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah. Program „Civilno pravosodje“ v največji možni meri sledi ciljem in strukturi tega programa ter si prizadeva zagotoviti, da se pravica do prostega gibanja v Uniji ne preprečuje ali zavrača zaradi celovitosti pravnih in upravnih sistemov držav članic.

Prav tako se bo iskalo dopolnjevanje z Eurojustom, ki je organ Evropske unije, ustanovljen za krepitev učinkovitosti pristojnih organov držav članic pri preiskavah in pregonih v zvezi s težjimi oblikami čezmejnega in organiziranega kriminala, vključno s terorizmom, s spodbujanjem in izboljšanjem sodelovanja med temi organi. Eurojust daje poudarek na zagotavljanju celovitega sodelovanja med pristojnimi nacionalnimi organi in predstavlja zato bistveno dopolnilo programu Temeljne pravice in pravosodje, zlasti posebnemu programu „Kazensko pravosodje“.

Prav tako naj bi se zagotovilo dopolnjevanje s splošnim programom „Varnost in varstvo svoboščin“, ki daje poudarek na kazenskem pregonu, v smislu sodelovanja med policijo in drugimi nesodnimi organi pregona, medtem ko se ta program osredotoča na sodstvo.

Dopolnjevanje se bo prav tako iskalo tudi s splošnim programom „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, zlasti na področju azila in pravnih sistemov vključevanja državljanov tretjih držav.

3. Vrednotenje

3.1. Spoznanja na podlagi vmesnih/končnih vrednotenj

Čeprav je temeljito vrednotenje programa AGIS še v teku, je mogoče reči, da se je ta program izkazal za zelo koristnega in je znatno prispeval k izboljšanju medsebojnega razumevanja med nacionalnimi organi in institucijami. Prvo letno poročilo o izvajanju programa poudarja, da številni prejeti predlogi, ki so presegali razpoložljivi proračun, jasno kažejo na zanimanje za program med možnimi upravičenci. Prav tako poudarja, da so konference in seminarji daleč najpomembnejše oblike ukrepov in predstavljajo skoraj polovico (46,4 %) skupnega števila sofinanciranih projektov. Druga najpomembnejša oblika (26,8 % od celote) se nanaša na raziskave, študije in vzpostavitve mrež. Programi usposabljanja in izmenjav, ki so zaradi svoje narave težje izvedljivi v primerjavi z drugimi ukrepi, predstavljajo petino (20,5 %) števila sofinanciranih projektov.

3.2. Predhodno vrednotenje

Iz delovnega dokumenta Komisije, ki vsebuje predhodno vrednotenje splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“, izhaja, da je politika, ki je bila izbrana za dosego načrtovanih ciljev, ustrezna.

4. Pravna podlaga in utemeljitev instrumenta politike

4.1. Pravna podlaga

Ta posebni program v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ temelji na členu 31 Pogodbe o Evropski uniji.

Ta člen navaja vsebine skupnih ukrepov na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

Člen 34(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji določa, da lahko Svet sprejema sklepe na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

Program je usmerjen na področje pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, zato je predlagana pravna podlaga primerna.

4.2. Ukrepi, opredeljeni v okviru programa

Načrtujejo se različne oblike ukrepov:

- posebni ukrepi Komisije, kot so študije in raziskave, oblikovanje in izvajanje posebnih projektov, kot so vzpostavitev računalniško podprtega sistema za izmenjavo podatkov o kazenskih evidencah, javnomnenjske raziskave in statistični pregledi, oblikovanje kazalnikov in skupnih metodologij, zbiranje, razvijanje in razširjanje podatkov in statistik, seminarji, konference in srečanja strokovnjakov, organizacija javnih kampanj in dogodkov, oblikovanje in vzdrževanje spletnih strani, priprava in razširjanje informativnega gradiva, podpora pri vzpostavljanju in upravljanju mrež nacionalnih strokovnjakov, dejavnosti analiz, spremljanja in vrednotenja;

- ukrepi, ki zagotavljajo finančno podporo za posebne projekte, ki so v interesu Skupnosti, pod pogoji, določenimi v letnih delovnih programih;

- ukrepi, ki zagotavljajo finančno podporo za dejavnosti nevladnih organizacij ali drugih subjektov pod pogoji, določenimi v letnih delovnih programih;

- donacija za poslovanje Evropski mreži za usposabljanje sodstva, ki si prizadeva za cilj v splošnem evropskem interesu na področju usposabljanja sodstva.

4.3. Subsidiarnost in sorazmernost

Ta predlog je bil zasnovan ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe ES in priloženega protokola. Glede subsidiarnosti ta program ne namerava posegati na področja nacionalnih programov, ki jih oblikujejo nacionalni organi v posamezni državi članici, temveč se osredotočiti na področja, kjer se lahko doseže evropska dodana vrednost. V tem obsegu se lahko šteje, da velika večina dejavnosti, ki jih podpira program, dopolnjuje nacionalne ukrepe in skuša v največji možni meri doseči sinergijo iz ukrepov, ki se izvajajo na mednarodni in regionalni ravni.

Glede sorazmernosti pa je bil predlog za novi program zasnovan tako, da je do največje možne mere poenostavljen ne le z vidika oblike ukrepa – v zakonodajnem besedilu so opredelitve ukrepov kar najbolj posplošene – temveč tudi z vidika upravnih in finančnih zahtev, ki se bodo uporabljale za njihovo izvajanje. Komisija je skušala najti ustrezno ravnovesje med prilagodljivostjo in enostavnostjo uporabe na eni strani ter med jasnostjo namena in ustreznimi finančnimi in postopkovnimi zaščitnimi ukrepi na drugi strani.

Na podlagi smernic, navedenih v protokolu o uporabi obeh načel, je jasno, da imajo problemi, ki jih skuša reševati ta program, nadnacionalne vidike in zato bo navedeno ukrepanje na ravni Skupnosti imelo večje koristi od ukrepov na ravni države članice.

4.4. Poenostavitev in racionalizacija

Predlagani pristop bo prispeval h ključnemu cilju poenostavljanja instrumentov tako s pravnega vidika kot vidika upravljanja ter cilju racionalizacije sestave proračuna. Prav tako bo povečal skladnost in doslednost med instrumenti in preprečil njihovo podvojevanje. Čeprav bodo za obvladovanje prihodnjih širitev potrebni dodatni človeški viri, se bo dosegla boljša razporeditev človeških virov z ukinitvijo manj obsežnih proračunskih postavk (vezanih na obsežne vire) in z združitvijo obstoječih programov v enoten, skladen in racionaliziran program. To bo privedlo do večje sorazmernosti med zneski izdatkov in upravnimi stroški za njegovo upravljanje.

Končni uporabnik bo prav tako imel koristi od predlagane racionalizacije, saj le-ta povečuje obseg, jasnost in skladnost instrumentov. Za možne upravičence bo predložitev vloge za financiranje enostavnejša zaradi standardiziranega pristopa in usklajenih določb izvajanja.

Komisija lahko sklene, da del nalog izvrševanja proračuna prenese na agencije, ki jih ureja pravo Skupnosti, iz člena 54(2)(a) finančne uredbe. Te agencije imenuje Komisija v skladu z določbami členov 55 in 56 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 in člena 37 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002. Komisija analizira skladnost z načeli ekonomičnosti, učinkovitosti in racionalnosti. Pred prenosom pooblastil Komisija zagotovi na podlagi predhodne ocene, da je ustanovitev agencij v skladu z dobrim finančnim poslovodenjem.

Predlagani novi instrument nadaljuje pristop, ki ga je Komisija določila za politične in finančne izzive po letu 2007. Namen je dopolniti, poenostaviti in racionalizirati obstoječe instrumente ter zagotoviti potrebno prilagodljivost za soočanje z novimi cilji in nemoteno odzivanje na novi pravni okvir, ki bo vzpostavljen z začetkom veljavnosti Ustavne pogodbe.

5. Proračunske posledice

Stroški splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ za obdobje 2007–2013 znašajo 543 milijonov EUR; temu posebnemu programu bo dodeljen naslednji znesek: 199 milijonov EUR.

2005/0039 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA

o vzpostavitvi posebnega programa „Kazensko pravosodje“ za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 31 in 34(2)(c) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[47],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[48],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Člen 29 Pogodbe o Evropski uniji navaja, da je cilj Unije zagotoviti državljanom visoko stopnjo varstva na območju svobode, varnosti in pravice s pripravo skupnih ukrepov med državami članicami pri pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah.

(2) V skladu s členom 31 Pogodbe o Evropski uniji skupni ukrepi v kazenskih zadevah vključujejo zlasti sodelovanje med pristojnimi organi držav članic.

(3) Haaški program, ki ga je novembra 2004 sprejel Evropski svet in temelji na sklepih zasedanja Evropskega sveta v Tampereju, znova potrjuje, da je prednostna naloga okrepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji, zlasti s povečanjem pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki bi temeljilo na načelu vzajemnega priznavanja.

(4) Okvirni program o policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah (AGIS), vzpostavljen z Okvirnim sklepom Sveta 2002/630/PNZ z dne 22. julija 2002[49], je znatno prispeval k okrepitvi sodelovanja med policijo in drugimi organi pregona ter sodstvom v državah članicah in k izboljšanju medsebojnega razumevanja in medsebojnega zaupanja njihovih policijskih, pravosodnih, pravnih in upravnih sistemov.

(5) Ambiciozne cilje iz Pogodbe in Haaškega programa je treba uresničiti z vzpostavitvijo prilagodljivega in učinkovitega programa, ki bo olajšal načrtovanje in izvajanje.

(6) Program bi moral izboljšati medsebojno zaupanje v okviru sodstva. V skladu s Haaškim programom je treba okrepiti medsebojno zaupanje z razvijanjem mrež pravosodnih organizacij in institucij, z izboljšanjem usposabljanja pravosodnih poklicev, z razvijanjem vrednotenja izvajanja instrumentov EU, vključno z vrednotenjem kakovosti pravosodja, s povečanjem raziskav na področju pravosodnega sodelovanja ter z olajšanjem operacijskih projektov med državami članicami z namenom posodabljanja pravosodja. Prav tako bi moral olajšati izvajanje načela vzajemnega priznavanja z izboljšanjem medsebojnega poznavanja predhodnih obsodb, izrečenih v Evropski uniji, zlasti z vzpostavitvijo računalniško podprtega sistema za izmenjavo podatkov o kazenskih evidencah.

(7) Evropska mreža za usposabljanje sodstva, ki so jo ustanovile institucije, posebej odgovorne za usposabljanje poklicnega sodstva v vseh državah članicah, spodbuja program usposabljanja za sodnike in državne tožilce z dejansko evropsko razsežnostjo. To prispeva h krepitvi medsebojnega zaupanja in izboljšuje medsebojno razumevanje med pravosodnimi organi in različnimi pravnimi sistemi.

(8) Treba je sprejeti tudi ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter izvesti potrebna dejanja za izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev.

(9) Ta sklep določa finančni okvir za celotno trajanje programa, ki v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka[50] predstavlja glavni referenčni okvir za proračunski organ.

(10) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev programa Kazensko pravosodje in jih zaradi obsega ali učinkov pobude laže doseže Skupnost, ukrepe lahko sprejme Skupnost v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

(11) Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[51], v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“, in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[52], ki ščiti finančne interese Skupnosti, je treba uporabljati ob upoštevanju načel enostavnosti in doslednosti pri izbiri proračunskih instrumentov, omejitve števila primerov, kjer je Komisija neposredno odgovorna za njihovo izvajanje in upravljanje, in zahtevane sorazmernosti med zneskom sredstev in upravnim bremenom, povezanim z njihovo uporabo.

(12) Finančna uredba zahteva, da se določi temeljni akt za pokrivanje donacij za poslovanje.

(13) Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, je treba sprejeti v skladu s postopki, ki so v njem določeni, s pomočjo svetovalnega odbora. Ker program nima znatnega vpliva na proračun Evropske unije, je to primerno.

(14) Ustrezno je nadomestiti Okvirni program o policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah (AGIS) s tem programom od 1. januarja 2007 in z novim posebnim programom „Preprečevanje kriminala in boj proti njemu“ v okviru splošnega programa „Varnost in varstvo svoboščin“ –

SKLENIL:

Člen 1

Oblikovanje programa

1. Ta sklep vzpostavlja posebni program „Kazensko pravosodje“, v nadaljnjem besedilu „program“, v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“, ki naj bi prispeval h krepitvi območja svobode, varnosti in pravice.

2. Program zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Člen 2

Splošni cilji

1. Splošni cilji tega programa so:

(a) Spodbujati pravosodno sodelovanje s ciljem prispevati k oblikovanju dejanskega evropskega območja pravice v kazenskih zadevah, ki bi temeljil na vzajemnem priznavanju in medsebojnem zaupanju.

(b) Spodbujati prilagajanje obstoječih pravosodnih sistemov držav članic Evropski uniji, ozemlju brez mejnih kontrol, z enotno valuto ter prostim pretokom oseb, storitev, blaga in kapitala.

(c) Izboljšati vsakodnevno življenje posameznikov in podjetij tako, da se jim omogoči uveljavljanje pravic po vsej Evropski uniji, zlasti s pospeševanjem dostopa do pravnega varstva.

(d) Izboljšati stike in izmenjavo informacij med pravnimi, pravosodnimi in upravnimi organi ter pravnimi poklici in pospeševati usposabljanje članov sodstva.

2. Splošni cilji programa brez poseganja v cilje in pooblastila Evropske skupnosti prispevajo k razvoju politik Skupnosti, zlasti k oblikovanju sodnega območja.

Člen 3

Posebni cilji

Posebni cilji programa so:

(a) Pospeševati pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, namenjeno

- spodbujanju medsebojnega priznavanja sodnih odločb in sodb:

- z odpravljanjem ovir, ki nastajajo zaradi razlik, in s spodbujanjem potrebnega prilagajanja zakonov;

- z zagotavljanjem ustreznega pravosodja tako, da se preprečijo spori o pristojnosti;

- s spodbujanjem pravic toženih strank in s socialnim varstvom in pravno pomočjo žrtvam.

(b) Izboljšati medsebojno poznavanje pravnih in pravosodnih sistemov držav članic v kazenskih zadevah ter pospeševati in krepiti delovanje mrež, medsebojno sodelovanje, izmenjavo in razširjanje informacij, izkušenj in najboljših praks.

(c) Zagotoviti zanesljivo izvajanje, pravilno in konkretno uporabo ter vrednotenje instrumentov Unije na področjih pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

(d) Izboljšati obveščanje o pravnih sistemih v državah članicah in dostop do pravnega varstva.

(e) Spodbujati usposabljanje sodnega in pravosodnega osebja na področju prava Unije in Skupnosti.

(f) Vrednotiti splošne pogoje, ki so potrebni za razvijanje medsebojnega zaupanja, vključno s kakovostjo pravosodja.

(g) Razvijati in uporabljati računalniško podprt evropski sistem za izmenjavo podatkov o kazenskih evidencah ter podpirati študije za razvoj drugih oblik izmenjave informacij.

Člen 4

Ukrepi

Za uresničevanje splošnih in posebnih ciljev iz členov 2 in 3 bo ta program podpiral naslednje oblike ukrepov:

(a) posebne ukrepe Komisije, kot so študije in raziskave, javnomnenjske raziskave in statistični pregledi, oblikovanje kazalnikov in skupnih metodologij, zbiranje, razvijanje in razširjanje podatkov in statistik, seminarji, konference in srečanja strokovnjakov, organizacija javnih kampanj in dogodkov, oblikovanje in vzdrževanje spletnih strani, priprava in razširjanje informativnega gradiva, podpora pri vzpostavljanju in upravljanju mrež nacionalnih strokovnjakov, dejavnosti analiz, spremljanja in vrednotenja; ali

(b) posebne nadnacionalne projekte v interesu Unije, ki so jih predložile najmanj tri države članice pod pogoji iz letnih delovnih programov; ali

(c) podporo dejavnostim nevladnih organizacij ali drugih subjektov, ki si prizadevajo za cilj v splošnem evropskem interesu v skladu s splošnimi cilji programa pod pogoji iz letnih delovnih programov;

(d) donacijo za poslovanje za sofinanciranje izdatkov, povezanih s stalnim delovnim programom Evropske mreže za usposabljanje sodstva, ki si prizadeva za cilj v splošnem evropskem interesu na področju usposabljanja sodstva.

Člen 5

Ciljne skupine

Program je med drugim namenjen pravosodnim delavcem, predstavnikom služb za pomoč žrtvam, nacionalnim organom in državljanom Unije na splošno.

Člen 6

Dostop do programa

1. Ta program je odprt za sodelovanje institucij in javnih ali zasebnih organizacij, vključno s strokovnimi organizacijami, univerzami, raziskovalnimi inštituti in inštituti za pravno in sodno usposabljanje/drugi inštituti za usposabljanje pravosodnih delavcev, nevladnimi organizacijami držav članic.

„Pravosodni delavci“ so med drugim sodniki, tožilci, odvetniki, pravni zastopniki, uradniki ministrstev, uradniki sodišč, sodni izvršitelji, sodni tolmači in drugi poklicni delavci, povezani s pravosodjem na področju kazenskega prava.

2. Tretje države ali mednarodne organizacije ne smejo predložiti projektov, lahko pa sodelujejo kot partnerice.

Člen 7

Vrste intervencij

1. Financiranje Skupnosti ima lahko naslednji pravni obliki:

- donacije,

- pogodbe o javnih naročilih.

2. Donacije Skupnosti se dodelijo na podlagi pozivov k oddaji predlogov, razen v upravičenih izjemnih in nujnih primerih ali kadar lastnosti upravičenca pri posameznem ukrepu ne dopuščajo druge možnosti, in se zagotavljajo v obliki donacij za poslovanje in donacij za ukrepe. Najvišja stopnja sofinanciranja bo navedena v letnih delovnih programih.

3. Poleg tega so izdatki predvideni za spremljevalne ukrepe na podlagi pogodb o javnih naročilih, v tem primeru se nakup storitev in blaga financira iz sredstev Skupnosti. To bo med drugim krilo izdatke za obveščanje in komunikacijo, pripravo, izvajanje, spremljanje, preverjanje in vrednotenje projektov, politik, programov in zakonodaje.

Člen 8

Izvedbeni ukrepi

1. Komisija izvaja pomoč Skupnosti v skladu s finančno uredbo, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

2. Za izvajanje programa Komisija v okviru omejitev splošnih ciljev iz člena 2 sprejme letni delovni program, v katerem opredeli svoje posebne cilje, tematske prednostne naloge, opiše spremljevalne ukrepe iz člena 7 in po potrebi sestavi seznam drugih ukrepov.

3. Letni delovni program bo sprejet v skladu s postopkom iz člena 10.

4. Postopki vrednotenja in oddaje javnih naročil v zvezi z donacijami za ukrepe med drugim upoštevajo naslednja merila:

(a) usklajenost z letnim delovnim programom, splošnimi cilji iz člena 2 in ukrepi iz členov 3 in 4, sprejetimi na različnih področjih;

(b) kakovost predlaganega ukrepa glede njegove zasnove, organizacije, predstavitve in pričakovanih rezultatov;

(c) znesek, zahtevan za financiranje Skupnosti, in njegovo ustreznost glede na pričakovane rezultate;

(d) vpliv pričakovanih rezultatov na splošne cilje iz člena 2 in na ukrepe iz členov 3 in 4, sprejete na različnih področjih.

5. Vloge za donacije za poslovanje iz člena 4(3) in (4) se ocenijo ob upoštevanju:

- doslednosti s cilji programa;

- kakovosti načrtovanih dejavnosti;

- verjetnega multiplikacijskega učinka teh dejavnosti v javnosti;

- geografskega vpliva dejavnosti, ki se izvajajo;

- vključenosti državljanov v organizacijo zadevnih organov;

- razmerja med stroški in koristjo predlagane dejavnosti.

6. V skladu s členom 113(2) finančne uredbe se načelo postopnega zniževanja ne uporablja za donacije za poslovanje, dodeljene Evropski mreži za usposabljanje sodstva, saj si mreža prizadeva za cilj v splošnem evropskem interesu.

Člen 9

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov držav članic in mu predseduje predstavnik Komisije, v nadaljnjem besedilu „odbor“.

2. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 10

Svetovalni postopek

1. V primeru sklicevanja na ta člen predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor da svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve, po potrebi z glasovanjem.

2. Mnenje se zabeleži v zapisnik; vsaka država članica ima pravico zahtevati, da se njeno stališče zabeleži v zapisniku.

3. Komisija kar najbolj upošteva mnenje odbora. Odbor obvesti o načinu, kako je bilo njegovo mnenje upoštevano.

Člen 11

Dopolnjevanje

1. Iskale se bodo sinergije in dopolnjevanje z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s posebnim programom Civilno pravosodje v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ ter s splošnima programoma „Varnost in varstvo svoboščin“ ter „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“. Statistični element obveščanja o kazenskem pravosodju se bo razvijal v sodelovanju z državami članicami, po potrebi z uporabo statističnega programa Skupnosti.

2. Za izvajanje ukrepov, ki izpolnjujejo cilje obeh programov, si program lahko deli sredstva z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s posebnim programom Civilno pravosodje v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“.

3. Dejavnosti, ki se financirajo v okviru tega sklepa, ne prejemajo pomoči za isti namen na podlagi drugih finančnih instrumentov Skupnosti. Upravičenci iz tega sklepa Komisiji pošljejo informacije o sredstvih, prejetih iz proračuna Skupnosti in drugih virov, pa tudi o tekočih vlogah za sredstva.

Člen 12

Proračunska sredstva

Proračunska sredstva, dodeljena za ukrepe, predvidene v tem programu, se vključijo v letna dodeljena sredstva splošnega proračuna Evropske unije. Razpoložljiva letna dodeljena proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančne perspektive.

Člen 13

Spremljanje

1. Upravičenec za kateri koli ukrep, ki se financira s programom, predloži tehnična in finančna poročila o napredovanju dela. V treh mesecih od zaključka ukrepa predloži tudi končno poročilo. Komisija določi obliko in vsebino poročil.

2. Brez poseganja v revizije, ki jih izvaja Računsko sodišče v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi revizijskimi organi ali službami na podlagi člena 248 Pogodbe, ali kakršen koli pregled, opravljen v skladu s členom 279(c) Pogodbe, lahko uradniki in drugi uslužbenci Komisije na kraju samem izvedejo preglede ukrepov, ki se financirajo v okviru programa, vključno s pregledi vzorcev.

3. Pogodbe in sporazumi, ki izhajajo iz tega sklepa, urejajo zlasti spremljanje in finančni nadzor s strani Komisije (ali katerega koli predstavnika, ki ga pooblasti Komisija), po potrebi na kraju samem, in revizije Računskega sodišča.

4. Upravičenec do finančne pomoči pet let po zadnjem plačilu za kateri koli ukrep hrani vso dokazno dokumentacijo o izdatkih za ukrep, tako da je na voljo Komisiji.

5. Komisija na podlagi rezultatov poročil in pregledov vzorcev iz odstavkov 1 in 2 po potrebi prilagodi obseg ali pogoje dodelitve prvotno odobrene finančne pomoči in časovni razpored plačil.

6. Komisija stori tudi vse potrebno, da preveri, ali se financirani projekti izvajajo primerno in v skladu z določbami tega sklepa in finančne uredbe.

Člen 14

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1. Komisija zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, zaščitijo finančni interesi Skupnosti z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufiji, korupciji in katerimi koli drugimi nezakonitimi dejavnostmi, z izvajanjem učinkovitih pregledov in z izterjavo neutemeljeno plačanih zneskov, v primeru odkritja nepravilnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 in (Euratom, ES) št. 2185/96 ter Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1073/1999.

2. Za ukrepe Skupnosti, ki se financirajo v okviru tega programa, se Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95 in Uredba (Euratom, ES) št. 2185/96 uporabljata v primeru kakršne koli kršitve določb zakonodaje Skupnosti, vključno s kršitvami pogodbenih obveznosti, sklenjenih na podlagi programa, ki izhajajo iz dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki z neupravičenimi postavkami izdatkov ogroža ali bi lahko ogrožal splošni proračun Evropskih skupnosti ali proračune, s katerimi upravljajo Skupnosti.

3. Komisija lahko zmanjša, začasno ustavi ali izterja odobreni znesek finančne pomoči za ukrep, če ugotovi nepravilnosti, vključno z neskladnostjo z določbami tega sklepa ali s posamezno odločbo, pogodbo ali sporazumom o odobritvi zadevne finančne podpore, ali če se izkaže, da je bil ukrep spremenjen, ne da bi se zahtevala odobritev Komisije, tako da je v nasprotju z vrsto ali pogoji izvajanja projekta.

4. Če roki niso upoštevani ali če napredovanje pri izvajanju ukrepa upravičuje le del dodeljene finančne pomoči, Komisija zahteva od upravičenca, da v določenem roku predloži svoje pripombe. Če upravičenec ne poda zadovoljivega odgovora, lahko Komisija ukine preostalo finančno pomoč in zahteva vračilo že plačanih zneskov.

5. Vsako nepravilno izplačano plačilo se vrne Komisiji. Vsem zneskom, ki niso bili pravočasno vrnjeni pod pogoji iz finančne uredbe, se prištejejo obresti.

Člen 15

Vrednotenje

1. Zaradi spremljanja izvajanja dejavnosti v okviru tega programa se bo program redno spremljal.

2. Komisija zagotovi redno, neodvisno, zunanje vrednotenje programa.

3. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu:

(a) vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja tega programa najkasneje do 31. marca 2011;

(b) sporočilo o nadaljevanju tega programa najkasneje do 30. avgusta 2012;

(c) poročilo o naknadnem vrednotenju najkasneje do 31. decembra 2014.

Člen 16

Prehodni ukrepi

Od 1. januarja 2007 ta sklep nadomesti ustrezne določbe Sklepa Sveta z dne 22. julija o uvedbi okvirnega programa policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (AGIS).

Ukrepe, ki so se na podlagi navedenega sklepa začeli izvajati pred 31. decembrom 2006, še naprej ureja navedeni sklep do njihovega zaključka. Odbor iz člena 7 Sklepa se nadomesti z odborom iz člena 10 tega sklepa.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije . Uporablja se od 1. januarja 2007.

V Bruslju, [… ]

Za Svet

Predsednik

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje

Pripravo finančne perspektive za obdobje 2007–2013 je že od začetka usmerjal pristop, ki temelji na politiki zagotavljanja skladnosti med političnimi cilji in zneski, dodeljenimi za njihovo uresničevanje. V tem okviru je vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice ena izmed glavnih prednostnih nalog Evropske unije v naslednjih letih, ki naj bi jo podprla občutno povečana finančna sredstva. Komisija je v svojih Sporočilih „ Gradimo našo skupno prihodnost – Politični izzivi in proračunska sredstva razširjene Unije za obdobje 2007–2013“ [53] in „ Finančna perspektiva za obdobje 2007–2013 “[54] prav tako poudarila, kako pomembno je izvajati revizijo pravnih instrumentov za naslednjo finančno perspektivo, da bi zagotovili znaten premik k večji enostavnosti. Komisija je z oblikovanjem svojih predlogov na podlagi treh splošnih, politično usmerjenih programov („Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, „Temeljne pravice in pravosodje“, „Varnost in varstvo svoboščin“) določila jasen okvir za razvoj finančnih intervencij Skupnosti za podporo treh ciljev, in sicer pravice, svobode in varnosti.

2. UTEMELJITEV UKREPA

2.1. Analiza problema

Notranji trg je resničnost in je povzročil povečane izmenjave med državami članicami Unije. Privedel je tudi do povečanja pogostosti, s katero se evropski državljani usmerjajo h gospodarskim dejavnostim ali jih opravljajo ter kupujejo blago in storitve v drugih državah članicah, včasih z uporabo sodobnih tehnologij. Poleg tega so pogostejše tudi osebne in družinske razmere s čezmejno razsežnostjo (npr. zakonske zveze med osebami različnih narodnosti, osebe, ki imajo v lasti nepremičnine v drugi državi članici). Treba je sprejeti ukrepe, da se v takih primerih zagotovi enostaven dostop strank v sporu do učinkovitega pravnega varstva. Treba je prav tako obravnavati probleme, ki bodo v prihodnosti verjetno pogostejši, kot so vprašanja v zvezi s statusom neporočenih parov, premoženjski zahtevki v primeru razvez zakona ali drugih razmerij, pa tudi v drugih okoliščinah, osebni status (imena) ali posvojitev. Posameznikom in podjetjem se ne sme preprečevati ali jih odvračati od uveljavljanja njihovih pravic zaradi nezdružljivosti ali celovitosti pravnih in upravnih sistemov v državah članicah.

2.2. Pot naprej

Spodbujanje in varstvo temeljnih pravic zahtevata vzpostavitev dejanskega evropskega prostora pravičnosti. Ustanovitev takega prostora sodnim organom omogoča učinkovito sodelovanje, državljanom pa zagotavlja boljši dostop do pravnega varstva, ne da bi se jim preprečevalo, pa tudi jih ne odvračalo od uveljavljanja njihovih pravic zaradi nezdružljivosti in celovitosti pravnih sistemov. Prav tako omogoča vzpostavitev načela vzajemnega priznavanja sodnih odločb in nenehnega izboljševanja nemotenega poteka sodstva.

Za Unijo bi bil izziv izpolniti pričakovanja državljanov, ki za njihove praktične težave iščejo učinkovite rešitve. To bo zahtevalo zlasti:

- okrepljena prizadevanja za spremljanje uporabe pravnega reda s strani držav članic, vključno na podlagi sodobnih sredstev, kot je vzpostavitev zbirke podatkov o sodni praksi, zaradi naraščajočega obsega pravnega reda;

- nadaljnje zakonodajne ukrepe, zlasti za olajšanje dostopa do pravnega varstva in njegove učinkovitosti;

- okrepitev mehanizmov za zagotavljanje informacij javnosti in spodbujanje usposabljanja pravosodnih delavcev ter njihove izmenjave glede učinkov instrumentov za sodelovanje na tem področju;

- nadaljnje ukrepe za spodbujanje razumevanja in uporabe skupnih orodij ter postopkov med pravosodnimi delavci.

2.3. Cilji programa in z njimi povezani kazalniki

- Opredelitev splošnih, posebnih in operativnih ciljev

Spodbujati pravosodno sodelovanje s ciljem prispevati k oblikovanju dejanskega evropskega območja pravice v civilnih zadevah, ki bi temeljil na vzajemnem priznavanju in medsebojnem zaupanju. | Spodbujati prilagajanje obstoječih pravosodnih sistemov držav članic Evropski uniji, ozemlju brez mejnih kontrol, z enotno valuto ter prostim pretokom oseb, storitev, blaga in kapitala. | Izboljšati medsebojno poznavanje pravnih in pravosodnih sistemov držav članic v civilnih zadevah ter pospeševati in krepiti delovanje mrež, medsebojno sodelovanje, izmenjavo in razširjanje informacij, izkušenj in najboljših praks. Zagotoviti zanesljivo izvajanje, pravilno in konkretno uporabo ter vrednotenje instrumentov Skupnosti na področjih pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah. |

Izboljšati vsakodnevno življenje posameznikov in podjetij tako, da se jim omogoči uveljavljanje pravic po vsej Evropski uniji, zlasti s pospeševanjem dostopa do pravnega varstva. | Izboljšati obveščanje o pravnih sistemih v državah članicah in dostop do pravnega varstva. |

Izboljšati stike med pravnimi, pravosodnimi in upravnimi organi ter pospeševati usposabljanje članov sodstva. | Spodbujati usposabljanje sodnega in pravosodnega osebja na področju zadev Skupnosti. Vrednotiti splošne pogoje, ki so potrebni za razvijanje medsebojnega zaupanja, vključno s kakovostjo pravosodja. Podpirati operacijsko delo Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljene z Odločbo Sveta z dne 28. maja 2001 (2001/470/ES). |

Vsi cilji so skladni s skupnim ciljem splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ za podpiranje razvoja območja svobode, varnosti in pravice.

- Dopolnjevanje/skladnost z drugimi instrumenti

Pri pripravi programa je bila posebna pozornost namenjena zagotavljanju skladnosti z drugimi programi za financiranje dejavnosti v okviru istih področij ter iskanju njihovega dopolnjevanja in sinergije.

Ta program dopolnjujejo drugi posebni programi v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“, zlasti posebni program „Kazensko pravosodje“ na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Program „Kazensko pravosodje“ v največji možni meri sledi ciljem in strukturi tega programa ter si prizadeva zagotoviti, da se pravica do prostega gibanja v Uniji ne preprečuje ali zavrača zaradi celovitosti pravnih in upravnih sistemov držav članic.

Za doseganje sinergije je treba zagotoviti tudi dopolnjevanje s splošnima programoma „Varnost in varstvo svoboščin“ ter „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, zlasti na področju azila in pravnih sistemov vključevanja državljanov tretjih držav.

3. Vrednotenje

3.1. Spoznanja na podlagi vmesnih/končnih vrednotenj

Komisija je sprejela vmesno poročilo[55] o splošnem okviru Skupnosti za dejavnosti, ki bodo pospešile izvajanje pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah. Poročilo priznava, da dve leti izvajanja programa ne zadostujeta za izvedbo njegove temeljite analize; kljub temu pa omogoča, da se doseže prvi sveženj sklepov.

Priznava se, da so bili ukrepi, ki jih je pripravila Komisija – Evropski pravosodni atlas v civilnih zadevah, zbirka podatkov o sodni praksi v okviru uredb Bruselj I in Bruselj II ter informacijska kampanja za obveščanje pravosodnih delavcev o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah v Evropski uniji – zelo dobro sprejeti in bi jih bilo treba nadaljevati.

Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah je bila ustanovljena, da bi se izboljšalo, poenostavilo in pospešilo učinkovito pravosodno sodelovanje med državami članicami v civilnih in gospodarskih zadevah, predstavlja pa tudi pomembno, jasno priznano, dejavnost Komisije.

Po drugi strani pa so bile odkrite težave pri projektih, ki jih je predlagala in izvajala civilna družba. Omejena razpoložljiva proračunska sredstva so preprečila predložitev obsežnih projektov na posebnih področjih, kot sta usposabljanje in izmenjava sodnikov. Prav tako je treba dodatno izboljšati razširjanje rezultatov.

Civilno družbo je treba spodbujati k večji udeleženosti pri dejavnostih Komisije na posebnih področjih, zlasti glede obveščanja državljanov in podjetij.

Pomembno je tudi osredotočiti se na multiplikacijske učinke ukrepov z natančno opredelitvijo ciljnih skupin.

3.2. Predhodno vrednotenje

Iz delovnega dokumenta Komisije, ki vsebuje predhodno vrednotenje splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“, izhaja, da je politika, ki je bila izbrana za dosego načrtovanih ciljev, ustrezna.

4. Pravna podlaga in utemeljitev instrumenta politike

4.1. Pravna podlaga

Ta posebni program v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ temelji na členu 61(c) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Ta člen navaja, da za postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice Svet sprejme ukrepe na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah; Člen 67(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti določa postopek, ki se uporablja za sprejemanje takih ukrepov.

Program je usmerjen na področje pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, zato je predlagana pravna podlaga primerna.

4.2. Ukrepi, opredeljeni v okviru programa

Načrtujejo se različne oblike ukrepov:

- posebni ukrepi Komisije, kot so študije in raziskave, javnomnenjske raziskave in statistični pregledi, oblikovanje kazalnikov in skupnih metodologij, zbiranje, razvijanje in razširjanje podatkov in statistik, seminarji, konference in srečanja strokovnjakov, organizacija javnih kampanj in dogodkov, oblikovanje in vzdrževanje spletnih strani, priprava in razširjanje informativnega gradiva, podpora pri vzpostavljanju in upravljanju mrež nacionalnih strokovnjakov, dejavnosti analiz, spremljanja in vrednotenja;

- ukrepi, ki zagotavljajo finančno podporo za posebne projekte, ki so v interesu Skupnosti, pod pogoji, določenimi v letnih delovnih programih;

- ukrepi, ki zagotavljajo finančno podporo za dejavnosti nevladnih organizacij ali drugih subjektov pod pogoji, določenimi v letnih delovnih programih;

4.3. Subsidiarnost in sorazmernost

Predlog je bil zasnovan ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe ES in priloženega protokola. Glede subsidiarnosti ta program ne namerava posegati na področja nacionalnih programov, ki jih oblikujejo nacionalni organi v posamezni državi članici, temveč se osredotočiti na področja, kjer se lahko doseže evropska dodana vrednost. V tem obsegu se lahko šteje, da velika večina dejavnosti, ki jih podpira program, dopolnjuje nacionalne ukrepe in skuša v največji možni meri izkoristiti sinergijo iz ukrepov, ki se izvajajo na mednarodni in regionalni ravni.

Glede sorazmernosti pa je bil predlog za novi program zasnovan tako, da je do največje možne mere poenostavljen ne le z vidika oblike ukrepa – v zakonodajnem besedilu so opredelitve ukrepov kar najbolj posplošene – temveč tudi z vidika upravnih in finančnih zahtev, ki se bodo uporabljale za njihovo izvajanje. Komisija je skušala najti ustrezno ravnovesje med prilagodljivostjo in enostavnostjo uporabe na eni strani ter med jasnostjo namena in ustreznimi finančnimi in postopkovnimi zaščitnimi ukrepi na drugi strani.

Na podlagi smernic, navedenih v protokolu o uporabi obeh načel, je jasno, da imajo problemi, ki jih skuša reševati ta program, nadnacionalne vidike in zato bo navedeno ukrepanje na ravni Skupnosti imelo večje koristi od ukrepov na ravni države članice.

4.4. Poenostavitev in racionalizacija

Predlagani pristop bo prispeval h ključnemu cilju poenostavljanja instrumentov tako s pravnega vidika kot vidika upravljanja ter cilju racionalizacije sestave proračuna. Prav tako bo povečal skladnost in doslednost med instrumenti in preprečil njihovo podvojevanje. Eden izmed primerov je vključiti v program predhodno ločene ukrepe za spodbujanje usposabljanja sodnikov na posebnem področju evropske zakonodaje o konkurenci. Čeprav bodo za obvladovanje prihodnjih širitev potrebni dodatni človeški viri, se bo dosegla boljša razporeditev človeških virov z ukinitvijo manjših proračunskih postavk (vezanih na obsežne človeške vire) in z združitvijo obstoječih programov v enoten, skladen in racionaliziran program. To bo privedlo do večje sorazmernosti med zneski izdatkov in upravnimi stroški za njegovo upravljanje.

Končni uporabnik bo prav tako imel koristi od predlagane racionalizacije, saj le-ta povečuje obseg, jasnost in skladnost instrumentov. Za možne upravičence bo predložitev vloge za financiranje enostavnejša zaradi standardiziranega pristopa in usklajenih določb izvajanja.

Komisija lahko sklene, da del nalog izvrševanja proračuna prenese na agencije, ki jih ureja pravo Skupnosti, iz člena 54(2)(a) finančne uredbe. Te agencije imenuje Komisija v skladu z določbami členov 55 in 56 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 in člena 37 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002. Komisija analizira skladnost z načeli ekonomičnosti, učinkovitosti in racionalnosti. Pred prenosom pooblastil Komisija zagotovi na podlagi predhodne ocene, da je ustanovitev agencij v skladu z dobrim finančnim poslovodenjem.

Predlagani novi instrument nadaljuje pristop, ki ga je Komisija določila za politične in finančne izzive po letu 2007. Namen je dopolniti, poenostaviti in racionalizirati obstoječe instrumente ter zagotoviti potrebno prilagodljivost za soočanje z novimi cilji in nemoteno odzivanje na novi pravni okvir, ki bo vzpostavljen z začetkom veljavnosti Ustavne pogodbe.

5. Proračunske posledice

Stroški splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ za obdobje 2007–2013 znašajo 543 milijonov EUR; temu posebnemu programu bo dodeljen naslednji znesek: 109,3 milijona EUR.

2005/0040 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi posebnega programa „Civilno pravosodje“ za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 61(c) in člena 67(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[56],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[57],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[58],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evropska skupnost si je zastavila cilj ohranjanja in razvijanja območja svobode, varnosti in pravice, na katerem je zagotovljen prost pretok oseb. Zato mora Skupnost med drugim sprejeti ukrepe na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, ki so potrebni za pravilno delovanje notranjega trga.

(2) Po predhodnih programih, kot sta projekta Grotius[59] in Robert Schuman[60], je Uredba Sveta (ES) št. 743/2002[61] za obdobje 2002 do 2006 določila splošni okvir Skupnosti za dejavnosti, ki bodo olajšale izvajanje pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah.

(3) Evropski svet, ki je 4. in 5. novembra 2004 zasedal v Bruslju, je sprejel Haaški program „Krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji“.

(4) Ambiciozne cilje iz Pogodbe in Haaškega programa je treba uresničiti z vzpostavitvijo prilagodljivega in učinkovitega programa, ki bo olajšal načrtovanje in izvajanje.

(5) Program o civilnem pravosodju bi moral določiti pobude Komisije v skladu z načelom subsidiarnosti, ukrepe za podporo organizacijam, ki spodbujajo in olajšujejo pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah, ter ukrepe za podporo posebnim projektom.

(6) Splošni program na področju civilnega pravosodja za izboljšanje medsebojnega razumevanja pravnih in pravosodnih sistemov držav članic bo prispeval k odpravljanju ovir pri pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah, kar bo izboljšalo delovanje notranjega trga.

(7) Danska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki za Dansko ni zavezujoč niti ga ni dolžna uporabljati.

(8) Treba je sprejeti tudi ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter izvesti potrebna dejanja za izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev.

(9) Ta sklep določa za celotno trajanje programa finančni okvir, ki v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka[62] predstavlja glavni referenčni okvir za proračunski organ.

(10) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev programa o civilnem pravosodju in jih zaradi obsega ali učinkov pobude laže doseže Skupnost, ukrepe lahko sprejme Skupnost v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(11) Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[63], v nadaljnjem besedilu „finančna uredba“, in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[64], ki ščiti finančne interese Skupnosti, je treba uporabljati ob upoštevanju načel enostavnosti in doslednosti pri izbiri proračunskih instrumentov, omejitev števila primerov, kjer je Komisija neposredno odgovorna za njihovo izvajanje in upravljanje, ter zahtevane sorazmernosti med zneskom sredstev in upravnim bremenom, povezanim z njihovo uporabo.

(12) Finančna uredba zahteva, da se določi temeljni akt za pokrivanje donacij za poslovanje.

(13) Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[65] na podlagi svetovalnega postopka iz člena 3 navedenega sklepa. Ker program nima znatnega vpliva na proračun Skupnosti, je to primerno –

SKLENILA:

Člen 1

Oblikovanje programa

1. Ta sklep vzpostavlja posebni program „Civilno pravosodje“, v nadaljnjem besedilu „program“, v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“, ki naj bi prispeval h krepitvi območja svobode, varnosti in pravice.

2. Program zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Člen 2

Splošni cilji

1. Splošni cilji tega programa so:

(a) Spodbujati pravosodno sodelovanje s ciljem prispevati k oblikovanju dejanskega evropskega območja pravice v civilnih zadevah, ki bi temeljil na vzajemnem priznavanju in medsebojnem zaupanju.

(b) Spodbujati prilagajanje obstoječih pravosodnih sistemov držav članic Evropski uniji, ozemlju brez mejnih kontrol, z enotno valuto ter prostim pretokom oseb, storitev, blaga in kapitala.

(c) Izboljšati vsakodnevno življenje posameznikov in podjetij tako, da se jim omogoči uveljavljanje pravic po vsej Evropski uniji, zlasti s pospeševanjem dostopa do pravnega varstva.

(d) Izboljšati stike med pravnimi, pravosodnimi in upravnimi organi ter pravnimi poklici in pospeševati usposabljanje članov sodstva.

2. Splošni cilji programa brez poseganja v cilje in pooblastila Evropske skupnosti prispevajo k razvoju politik Skupnosti, zlasti k oblikovanju sodnega območja.

Člen 3

Posebni cilji

Posebni cilji programa so:

(a) Pospeševati pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah, namenjeno:

- zagotavljanju pravne varnosti in lažjega dostopa do pravnega varstva;

- s spodbujanjem medsebojnega priznavanja sodnih odločb in sodb;

- z odpravljanjem ovir, ki nastajajo zaradi razlik v civilnem pravu in civilnih postopkih, ter s spodbujanjem potrebnega prilagajanja zakonov;

- z zagotavljanjem ustreznega pravosodja tako, da se preprečijo spori o pristojnosti.

(b) Izboljšati medsebojno razumevanje pravnih in pravosodnih sistemov držav članic v civilnih zadevah ter pospeševati in krepiti delovanje mrež, medsebojno sodelovanje, izmenjavo in razširjanje informacij, izkušenj in najboljših praks.

(c) Zagotoviti zanesljivo izvajanje, pravilno in konkretno uporabo ter vrednotenje instrumentov Skupnosti na področjih pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah.

(d) Izboljšati obveščanje o pravnih sistemih v državah članicah in dostop do pravnega varstva.

(e) Spodbujati usposabljanje sodnega in pravosodnega osebja na področju prava Unije in Skupnosti.

(f) Vrednotiti splošne pogoje, ki so potrebni za razvijanje medsebojnega zaupanja, vključno s kakovostjo pravosodja.

(g) Omogočati delovanje Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je bila ustanovljena z Odločbo Sveta št. 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah[66].

Člen 4

Ukrepi

Za uresničevanje splošnih in posebnih ciljev iz členov 2 in 3 bo ta program podpiral naslednje oblike ukrepov:

(a) posebne ukrepe Komisije, kot so študije in raziskave, javnomnenjske raziskave in statistični pregledi, oblikovanje kazalnikov in skupnih metodologij, zbiranje, razvijanje in razširjanje podatkov in statistik, seminarji, konference in srečanja strokovnjakov, organizacija javnih kampanj in dogodkov, oblikovanje in vzdrževanje spletnih strani, priprava in razširjanje informativnega gradiva, podpora pri vzpostavljanju in upravljanju mrež nacionalnih strokovnjakov, dejavnosti analiz, spremljanja in vrednotenja; ali

(b) posebne nadnacionalne projekte v interesu Skupnosti, ki so jih predložile najmanj tri države članice pod pogoji iz letnih delovnih programov; ali

(c) podporo dejavnostim nevladnih organizacij ali drugih subjektov, ki si prizadevajo za cilj v splošnem evropskem interesu v skladu s splošnimi cilji programa pod pogoji iz letnih delovnih programov.

Člen 5

Sodelovanje

Pri ukrepih programa lahko sodelujejo naslednje države, v nadaljnjem besedilu „sodelujoče države“:

(a) Pridružene države kandidatke EU in države zahodnega Balkana, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces v skladu s pogoji iz pridružitvenih sporazumov ali njihovih dodatnih protokolov, ki se nanašajo na sodelovanje v programih Skupnosti, ki so ali bodo sklenjeni s temi državami.

(b) Projekti lahko vključujejo strokovnjake iz Danske, držav kandidatk, ki ne sodelujejo v tem programu, če bi to prispevalo k njihovim pripravam na pristop, ali iz drugih tretjih držav, ki ne sodelujejo v tem programu, če bi to ustrezalo cilju projekta.

Člen 6

Ciljne skupine

Program je med drugim namenjen pravosodnim delavcem, nacionalnim organom in državljanom Unije na splošno.

Člen 7

Dostop do programa

Ta program je odprt za sodelovanje institucij in javnih ali zasebnih organizacij, vključno s strokovnimi organizacijami, univerzami, raziskovalnimi inštituti in inštituti za pravno in pravosodno usposabljanje pravosodnih delavcev, nevladne organizacije držav članic.

„Pravosodni delavci“ so med drugim sodniki, tožilci, odvetniki, pravni zastopniki, akademsko in znanstveno osebje, uradniki ministrstev, uradniki sodišč, sodni izvršitelji, sodni tolmači in drugi poklicni delavci, povezani s pravosodjem na področju civilnega prava.

Člen 8

Vrste intervencij

1. Financiranje Skupnosti ima lahko naslednji pravni obliki:

- donacije,

- pogodbe o javnih naročilih.

2. Donacije Skupnosti se dodelijo na podlagi pozivov k oddaji predlogov, razen v upravičenih izjemnih in nujnih primerih ali kadar lastnosti upravičenca pri posameznem ukrepu ne dopuščajo druge možnosti, in se zagotavljajo v obliki donacij za poslovanje in donacij za ukrepe. Najvišja stopnja sofinanciranja bo navedena v letnih delovnih programih.

3. Izdatki so poleg tega predvideni za spremljevalne ukrepe na podlagi pogodb o javnih naročilih, v tem primeru se nakup storitev in blaga financira iz sredstev Skupnosti. To bo med drugim krilo izdatke za obveščanje in komunikacijo, pripravo, izvajanje, spremljanje, preverjanje in vrednotenje projektov, politik, programov in zakonodaje.

Člen 9

Izvedbeni ukrepi

1. Komisija izvaja pomoč Skupnosti v skladu s finančno uredbo, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

2. Za izvajanje programa Komisija v okviru omejitev splošnih ciljev iz člena 2 sprejme letni delovni program, v katerem opredeli svoje posebne cilje, tematske prednostne naloge, opiše spremljevalne ukrepe iz člena 8 in po potrebi sestavi seznam drugih ukrepov.

3. Letni delovni program bo sprejet v skladu s postopkom iz člena 10(2).

4. Postopki vrednotenja in oddaje javnih naročil v zvezi z donacijami za ukrepe med drugim upoštevajo naslednja merila:

(a) usklajenost z letnim delovnim programom, splošnimi cilji iz člena 2 in ukrepi iz členov 3 in 4, sprejetimi na različnih področjih;

(b) kakovost predlaganega ukrepa glede njegove zasnove, organizacije, predstavitve in pričakovanih rezultatov;

(c) znesek, zahtevan za financiranje Skupnosti, in njegovo ustreznost glede na pričakovane rezultate;

(d) vpliv pričakovanih rezultatov na splošne cilje iz člena 2 in na ukrepe iz členov 3 in 4, sprejete na različnih področjih.

5. Vloge za donacije za poslovanje iz člena 4(3) se ocenijo ob upoštevanju:

- doslednosti s cilji programa;

- kakovosti načrtovanih dejavnosti;

- verjetnega multiplikacijskega učinka teh dejavnosti v javnosti;

- geografskega vpliva dejavnosti, ki se izvajajo;

- vključenosti državljanov v organizacijo zadevnih organov;

- razmerja med stroški in koristjo predlagane dejavnosti.

Člen 10

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov držav članic in mu predseduje predstavnik Komisije, v nadaljnjem besedilu „odbor“.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 11

Dopolnjevanje

1. Iskale se bodo sinergije in dopolnjevanje z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s posebnim programom Kazensko pravosodje v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ ter s splošnima programoma „Varnost in varstvo svoboščin“ ter „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“. Statistični element obveščanja na področju civilnega pravosodja se bo razvijal v sodelovanju z državami članicami, po potrebi z uporabo statističnega programa Skupnosti.

2. Za izvajanje ukrepov, ki izpolnjujejo cilje obeh programov, si program lahko deli sredstva z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s posebnim programom Kazensko pravosodje v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“.

3. Dejavnosti, ki se financirajo v okviru tega sklepa, ne prejemajo pomoči za isti namen na podlagi drugih finančnih instrumentov Skupnosti. Upravičenci iz tega sklepa Komisiji pošljejo informacije o sredstvih, prejetih iz proračuna Skupnosti in drugih virov, pa tudi o tekočih vlogah za sredstva.

Člen 12

Proračunska sredstva

1. Proračun za izvajanje tega instrumenta je določen v višini 109,3 milijona EUR za obdobje iz člena 1.

2. Proračunska sredstva, dodeljena za ukrepe, predvidene v tem programu, se vključijo v letna dodeljena sredstva splošnega proračuna Evropske unije. Razpoložljiva letna dodeljena proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančne perspektive.

Člen 13

Spremljanje

1. Upravičenec za kateri koli ukrep, ki se financira s programom, predloži tehnična in finančna poročila o napredovanju dela. V treh mesecih od zaključka ukrepa predloži tudi končno poročilo. Komisija določi obliko in vsebino poročil.

2. Brez poseganja v revizije, ki jih izvaja Računsko sodišče v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi revizijskimi organi ali službami na podlagi člena 248 Pogodbe, ali kakršen koli pregled, opravljen v skladu s členom 279(c) Pogodbe, lahko uradniki in drugi uslužbenci Komisije na kraju samem izvedejo preglede ukrepov, ki se financirajo v okviru programa, vključno s pregledi vzorcev.

3. Pogodbe in sporazumi, ki izhajajo iz tega sklepa, urejajo zlasti spremljanje in finančni nadzor s strani Komisije (ali katerega koli predstavnika, ki ga pooblasti Komisija), po potrebi na kraju samem, in revizije Računskega sodišča.

4. Upravičenec do finančne pomoči pet let po zadnjem plačilu za kateri koli ukrep hrani vso dokazno dokumentacijo o izdatkih za ukrep, tako da je na voljo Komisiji.

5. Komisija na podlagi rezultatov poročil in pregledov vzorcev iz odstavkov 1 in 2 po potrebi prilagodi obseg ali pogoje dodelitve prvotno odobrene finančne pomoči in časovni razpored plačil.

6. Komisija stori tudi vse potrebno, da preveri, ali se financirani ukrepi izvajajo primerno in v skladu z določbami tega sklepa in finančne uredbe.

Člen 14

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1. Komisija zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, zaščitijo finančni interesi Skupnosti z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufiji, korupciji in katerimi koli drugimi nezakonitimi dejavnostmi, z izvajanjem učinkovitih pregledov in z izterjavo neutemeljeno plačanih zneskov, v primeru odkritja nepravilnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 in (Euratom, ES) št. 2185/96 ter Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1073/1999.

2. Za ukrepe Skupnosti, ki se financirajo v okviru tega programa, se Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95 in Uredba (Euratom, ES) št. 2185/96 uporabljata v primeru kakršne koli kršitve določb zakonodaje Skupnosti, vključno s kršitvami pogodbenih obveznosti, sklenjenih na podlagi programa, ki izhajajo iz dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki z neupravičenimi postavkami izdatkov ogroža ali bi lahko ogrožal splošni proračun Evropskih skupnosti ali proračune, s katerimi upravljajo Skupnosti.

3. Komisija lahko zmanjša, začasno ustavi ali izterja odobreni znesek finančne pomoči za ukrep, če ugotovi nepravilnosti, vključno z neskladnostjo z določbami tega sklepa ali s posamezno odločbo, pogodbo ali sporazumom o odobritvi zadevne finančne podpore, ali če se izkaže, da je bil ukrep spremenjen, ne da bi se zahtevala odobritev Komisije, tako da je v nasprotju z vrsto ali pogoji izvajanja projekta.

4. Če roki niso upoštevani ali če napredovanje pri izvajanju ukrepa upravičuje le del dodeljene finančne pomoči, Komisija zahteva od upravičenca, da v določenem roku predloži pripombe. Če upravičenec ne poda zadovoljivega odgovora, lahko Komisija ukine preostalo finančno pomoč in zahteva vračilo že plačanih zneskov.

5. Vsako nepravilno izplačano plačilo se vrne Komisiji. Vsem zneskom, ki niso bili pravočasno vrnjeni pod pogoji iz finančne uredbe, se prištejejo obresti.

Člen 15

Vrednotenje

1. Zaradi spremljanja izvajanja dejavnosti v okviru programa se bo program redno spremljal.

2. Komisija zagotovi redno, neodvisno, zunanje vrednotenje programa.

3. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu:

(a) vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja tega programa najkasneje do 31. marca 2011;

(b) sporočilo o nadaljevanju tega programa najkasneje do 30. avgusta 2012;

(c) poročilo o naknadnem vrednotenju najkasneje do 31. decembra 2014.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije . Uporablja se od 1. januarja 2007.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

FINANCIAL STATEMENT

LEGISLATIVE FINANCIAL STATEMENT

1. NAME OF THE PROPOSAL:

Programme “Fundamental Rights and Justice“

Proposal for a Council Decision establishing the programme “Criminal justice” for the period 2007-2013

Proposal for a decision of the European Parliament and the Council establishing the programme “Civil justice” for the period 2007-2013

Proposal for a Council Decision establishing the programme “Fundamental Rights and Citizenship” for the period 2007-2013

Proposal for a decision of the European Parliament and the Council establishing the programme “Fight against violence (Daphne) and drugs prevention and information” for the period 2007-2013

2. ABM / ABB FRAMEWORK

1804 – Citizenship and Fundamental Rights

1806 – Establishing a genuine European area in criminal in civil matters

1807 – Coordination in the field of drugs

3. BUDGET LINES

3.1. Budget lines (operational lines and related technical and administrative assistance lines (ex- B.A lines)) including headings:

Financial Perspectives 2007-2013: Heading 3.

3.2. Duration of the action and of the financial impact:

2007-2013

3.3. Budgetary characteristics ( add rows if necessary ):

Budget line | Type of expenditure | New | EFTA contribution | Contributions from applicant countries | Heading in financial perspective |

Criminal Justice | Non-comp | Diff | NO | NO | Yes | No 3 |

Civil Justice | Non-comp | Diff | NO | NO | Yes | No 3 |

Fundamental Rights and Citizenship | Non-comp | Diff | NO | No | Yes | No 3 |

Fight against violence (Daphne) and drugs prevention and information | Non-comp | Diff | NO | Yes* | Yes | No 3 |

*: the programme shall be open to the participation of the EFTA states, subject to the EEA Agreement, in accordance with its provisions.

4. SUMMARY OF RESOURCES

4.1. Financial Resources

4.1.1. Summary of commitment appropriations (CA) and payment appropriations (PA)

EUR million (to 3 decimal places)

…………………… | f |

TOTAL CA including co-financing | a+c+d+e+f |

4.1.2. Compatibility with Financial Programming

X Proposal is compatible with next financial programming 2007-2013

( Proposal will entail reprogramming of the relevant heading in the financial perspective.

( Proposal may require application of the provisions of the Interinstitutional Agreement[67] (i.e. flexibility instrument or revision of the financial perspective).

4.1.3. Financial impact on Revenue

( Proposal has no financial implications on revenue

X Proposal has financial impact – the effect on revenue is as follows:

Contribution from EFTA/EEE States: 2,19 % (2004 figures)

EUR million (to one decimal place)

Prior to action | Situation following action |

Total number of human resources | 37,5 | 40 | 44 | 47,5 | 51 | 54 | 54 |

5. CHARACTERISTICS AND OBJECTIVES

5.1. Need to be met in the short or long term

5.1.1. Civil Justice

The promotion and the protection of fundamental rights demand the establishment of a genuine European area of justice. In such an area competent judicial authorities co-operate effectively, and citizens have a better access to justice and are neither prevented nor discouraged from exercising their rights by incompatibilities and complexities of the legal systems, judicial decisions circulate freely among the Member States on the basis of the principle of mutual recognition of judicial decisions, and the good functioning of the judiciary is constantly improved.

The challenge for the Union will be to respond to citizens’ expectations for effective solutions to their practical problems. This will imply in particular:

- as the acquis grows, increased efforts of monitoring of its application by the Member States, including through modern means such as databases of case law;

- further legislative action to address the new issues mentioned above, and to improve the ease of access to and efficiency of justice;

- a need to address mutual recognition in a wider sense, including recognition of decisions and documents other than those issued by judicial authorities;

- strengthening of mechanisms for providing information to the public and promote training of and exchanges between practitioners on the implications of the instruments for cooperation in this area;

- further measures to promote understanding and use of common tools and procedures amongst practitioners.

5.1.2. Criminal Justice

The challenge for the Union will be to respond to citizens’ expectations for effective solutions to their practical problems. This will imply in particular:

- as the acquis grows, increased efforts of monitoring of its application by the Member States, including through modern means such as databases of case law;

- further legislative action to address the new issues mentioned above, and to improve the ease of access to and efficiency of justice;

- a need to address mutual recognition in a wider sense, including recognition of decisions and documents other than those issued by judicial authorities;

- strengthening of mechanisms for providing information to the public and promote training of and exchanges between practitioners on the implications of the instruments for cooperation in this area;

- legislative measures to put in place and develop common tools for cooperation. This implies inter alia on the one hand more efficient mechanisms of exchange of information between Member States on criminals, in particular on convicted persons by setting up a computerised mechanism to exchange information on criminal records, and on the other hand, to improve standards for certain procedures such as rules on evidence collection and rules on the protection of individuals involved in criminal proceedings, whether they are the accused, witnesses or victims;

- further measures to promote understanding and use of common tools and procedures amongst practitioners.

5.1.3 Fundamental Rights and Justice

The aim of this specific programme of the programme “Fundamental Rights and Justice” is to develop significantly the two existing preparatory actions (promotion of fundamental rights and the support to civil society) introducing new objectives such as the fight against racism, xenophobia and anti-semitism namely through the promotion of an inter-faith and a multicultural dialogue at EU level.

The support to civil society in the field of fundamental rights will be enlarged to cover all Member States while the present preparatory action only covers the ten new Member States.

A special focus will be put on the rights deriving from the citizenship of the Union, recognised as fundamental rights by the Charter, namely to encourage democratic participation.

A significant increase in the financial envelope is planned to reflect the increasing importance of these issues and to respond positively to civil society actors.

5.1.4 Fight against violence (Daphne) and drugs prevention and information

The main challenges facing the Union in relation to tackling drugs over the period of the next financial perspectives can be defined as follows:

- information and research, including the continuation of the work of the European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCDDA);

- drug demand reduction since demand feeds the growth of the drugs phenomenon: education, prevention and harm-reduction programmes;

- drug supply reduction, to stop trafficking and drug-related criminality, in particular as concerns new synthetic drugs and their chemical precursors, as well as combating money-laundering;

- enhanced cooperation with third countries concerning drug abuse control and drug demand reduction.

- further legislative activity will be needed in line with new and developing forms of drugs, for example to bring new forms of drugs under established control mechanisms.

Fight against violence (Daphne programme)

The mid term and the final report on the Daphne programme (2000 – 2003) show that organisations have gained from their participation in European partnerships. Bringing associations to work together resulted in more effective programming and better use of resources.

The Daphne programme can thus be seen as successful in mobilising the civil society resulting in partnerships and alliances that are working together for more comprehensive European policies on violence.

The final report of the Daphne programme (2000 – 2003) revealed that there was some room to improvement such as the creation of a helpdesk and an increased focus on dissemination. The Daphne II programme was thus adapted to conform to the finding of that report.

As these changes to the structure of the programme are quite recent, no significant changes need to be introduced.

5.2. Value-added of Community involvement and coherence of the proposal with other financial instruments and possible synergy

The European Union added value will be achieved by:

- preparing the ground for the emergence of common strategies and legislation in this field;

- implementing EU policy objectives and their application in national policies;

- supporting the transposition of European Union legislation's and its application in a uniform way through Europe;

- promoting the co-operation and co-ordination mechanisms between Member States;

- cooperating with civil society organisations at European level.

Criteria for evaluation

A set of common evaluation criteria will be used through all specific programmes to evaluate the success of the interventions regarding the European Union added value in relation with the type of effect described above. Example of criteria could be:

- To support only activities needed at European Union level to sustain European Union objectives, European Union laws and European Union implementation mechanism;

- To support activities which will be complementary with those financed at national level;

- To reinforce national exchanges at European Union level, generating synergy effects and economies of scale;

- To involve actively Member States representatives and other relevant stakeholders in the implementation of the programme in order to maximise complementarities with existing activities.

Subsidiarity and proportionality

As far as subsidiarity is concerned the present programme focuses on areas where European added value can be demonstrated and therefore is designed to respect the principles of subsidiarity and proportionality set out in Article 5 of the EC Treaty and its accompanying Protocol.

As far as proportionality is concerned, the new programme proposal has been designed to incorporate the maximum feasible extent of simplification in terms not only of the form of the action but also in terms of the administrative and financial requirements that will apply to their implementation. The programme has been designed to strike to find the right balance between flexibility and ease of use on the one hand, and clarity of purpose and appropriate financial and procedural safeguards on the other.

Complementarity with other Community interventions

The present programme aims at contributing to the establishment of an area of freedom, security and justice. A complementarity with other programmes may thus be possible.

A non exhaustive list of areas of convergence can be mentioned:

- The draft of the present programme took into account the Programme on Active Citizenship and the Youth programme to ensure that no overlap situations existed. In any case, particular attention will be paid to the implementation of those programmes to avoid such situations and to coordinate the results.

- The draft of the present programme took into account the Programme for Employment and Social Security - PROGRESS to ensure that no overlap situations existed. Particular attention will be paid to the implementation of the programme to avoid such situations and to coordinate the results.

- The current proposal is complementary to some actions under the 7th framework programme. Synergies will be actively promoted whenever possible, namely as regards the application of research results.

- Special attention will be paid to the programmes implemented by in the field of Information Society, related with safe use of Internet and fighting its abuse, in particular as regards sensitive groups (e.g. children).

- The current proposal will also seek to complement the work of EU Agencies active in these policy fields (EUMC, EMCDDA, Eurojust), as well as with the action of other international organisations acting in the field of fundamental rights, drugs action, fight against violence and judicial cooperation.

Regular exchanges of information and active collaboration around projects under other Community programmes will take place, in order to improve and capitalise upon internal coherence, and between the Commission and other national and international authorities/organisations, to improve external coherence.

Complementarities with interventions on Freedom, Security and Justice

These interventions have a common goal of establishing an area of freedom, security and justice where basic human rights are respected. Each of the programmes is designed to address particular aspects which are a critical part of the creation of such an area in the EU, given the integration of national economies and the goal of ensuring free movement of people as well as goods, services and capital between countries. As such, they tackle issues affecting freedom, security and justice which arise from the creation of economic and monetary union and the abolition of internal borders and which can only be effectively addressed at EU level. These issues are to do with cooperation, harmonisation, coordination of activities, the exchange and sharing of critical information and best practices and techniques, and establishing solidarity mechanisms for sharing the costs involved in pursuing common and agreed objectives in an equitable way.

They are reflected in the objectives set out in The Hague Programme adopted by the European Council in November 2004, which include: guarantying fundamental human rights throughout the EU, establishing minimum procedural safeguards and common access to justice, extending the mutual recognition of judicial decisions, fighting organised cross-border crime and the threat of terrorism, ensuring protection in accordance with international treaties to those in need, and regulating migration flows and controlling the external borders of the EU. Each of the programmes is aimed at pursuing these objectives in a complementary way without duplicating activities.

The activities under the programme “Fundamental Rights and Justice”, therefore, are designed to further fundamental human rights and ensure a common level of access to justice across the EU, and are accordingly complementary to activities under the other two programmes which reinforce this objective. In particular, they are directly complementary to the measures, under the Solidarity programme to improve the integration of migrants into EU society as well as to establish uniform procedures for dealing with asylum-seekers and, under the Security programme, to enhance protection of witnesses and victims of crime as well as to combat the trafficking of people.

They are also complementary, if less directly, with activities under the Security programme to strengthen cooperation between police forces and law enforcement authorities as well as between bodies involved in combating the threat of terrorism. The freedom of EU citizens to enjoy their fundamental rights, therefore, is contingent on them feeling secure and being adequately protected against criminal activity or terrorist attack.

5.3. Objectives, expected results and related indicators of the proposal in the context of the ABM framework

General objectives | Specific objectives | Operational objectives |

To promote the development of a European society based on the European Union citizenship and respectful of the fundamental rights as enshrined in the Charter of Fundamental Rights. | To promote the Charter of Fundamental Rights and to inform citizens of their rights as Union citizens and to encourage them to participate actively in the democratic life of the Union. | To support awareness-raising actions. |

To monitor regularly the situation of fundamental rights in the European Union and its Member States using the Charter of Fundamental Rights as the guiding document and to obtain opinions on specific questions related to fundamental rights when necessary. | To prepare regular reports or opinions on the situation of fundamental rights in the EU. |

To explain the consequences of the insertion of the Charter of Fundamental Rights into the Constitution and of the European Union’s accession to the European Convention of Human Rights. | To support information campaigns in these fields. |

To fight against anti-semitism, racism and xenophobia and to strengthen civil society in the field of fundamental rights. | To support NGO and other bodies from civil society to enhance their capability to participate actively in the development of the European Union. To fight against anti-semitism, racism and xenophobia by promoting a better understanding and improved tolerance throughout the European Union. To promote peace and fundamental rights namely through an interfaith and multicultural dialogue at EU level. | To have open, transparent and regular dialogue with civil society. To support awareness-raising actions. To provide financial support for the activities of non-governmental organisations or other entities pursuing an aim of general European interest. To undertake studies and analyses in these fields. |

To promote judicial cooperation with the aim of contributing to the creation of a genuine European area of justice in civil and criminal matters. | To adapt the existing judicial system in Member States to the European Union being a territory without border controls, with a single currency, free circulation of persons, services, goods and capital, based on mutual recognition and mutual confidence. | To improve mutual knowledge of Member States’ legal and judicial systems in civil and criminal matters and to promote and strengthen networking, mutual cooperation, exchange and dissemination of information, experience and best practices. To ensure the sound implementation, the correct and concrete application and the evaluation of Community instruments in the areas of judicial cooperation in civil and commercial matters and in criminal matters. |

To improve the daily life of individuals and businesses by enabling them to assert their rights throughout the European Union, notably by fostering access to justice. | To improve information on the legal systems in the Member States and access to justice. |

To improve the contacts between legal, judicial and administrative authorities and the legal professions, and to foster the training of the members of the judiciary. | To promote the training in Union matters of the judiciary and judicial staff. To evaluate the general conditions necessary to develop mutual confidence, including the quality of justice. To support the operative work of the European judicial network in civil and commercial matters created by Council Decision of 28 May 2001 (2001/470/CE). To develop a European computerised system of exchange of information on criminal records and to support studies to develop other types of exchange of information. |

To contribute to the setting up of an area of freedom, security and justice by combating violence and by informing on and preventing drug use. | To protect citizens against violence and to attain a high level of health protection, well being and social cohesion. | To prevent and combat all forms of violence occurring in the public or the private domain, against children, young people and women To provide support for victims and groups at risk. To assist and encourage NGO and other organisations active in this field. To disseminate the results obtained under the two Daphne programmes including their adaptation, transfer and use by other beneficiaries or in other geographical areas. To identify and enhance actions contributing to positive treatment of people at risk of violence. |

To prevent and reduce drug use, dependence and drug related harms. | To involve civil society in the implementation and development of the European Union’s Drugs Strategy and Action plans. To monitor, implement and evaluate the implementation of specific actions under the Drugs Action Plans 2005 – 2008 and 2009 – 2012. |

To promote transnational and awareness-raising actions in the areas identified above. | To set up multidisciplinary networks; to ensure the expansion of the knowledge base, the exchange of information and the identification and dissemination of good practice, including through training, study visits and staff exchange. To develop and implement awareness-raising actions targeted at specific audiences to promote the adoption of zero tolerance towards violence and to encourage support for victims and the reporting of violence. To raise awareness of the health and social problems caused by drug abuse and to encourage an open dialogue with a view to promoting a better understanding of the drug phenomenon. |

5.4. Method of Implementation

Show below the method(s) chosen for the implementation of the action.

X Centralised Management

X Directly by the Commission

ٱ Indirectly by delegation to:

ٱ Executive Agencies

ٱ Bodies set up by the Communities as referred to in art. 185 of the Financial Regulation

ٱ National public-sector bodies/bodies with public-service mission

ٱ Shared or decentralised management

ٱ With Member states

ٱ With Third countries

ٱ Joint management with international organisations (please specify)

Relevant comments:

In order to achieve the full objectives of the programme under the provisions of the Current Treaty, it has been decided to split into 4 legal instruments relating to 4 different legal bases. As stated in Mr. Vitorino’s Communication to the Commission (SEC(2004) 1195, 28.9.2004) the actions proposed are provided through the current Treaties. The legal bases required to establish the programmes have been limited in number as far as the current Treaties allow, while within and across the new programmes common delivery, management and implementation mechanisms are set in place.

In order to achieve the general and specific and operational objectives, each programme within the programme “Fundamental Rights and Justice” envisages a range of actions, such as:

- Specific actions taken by the Commission, such as, studies and research, opinion polls and surveys, the formulation of indicators and common methodologies, collection, development and dissemination of data and statistics, seminars, conferences and experts meetings, organisation of public campaigns and events, development and maintenance of websites, preparation and dissemination of information materials, support to and animation of networks of national experts, analytical, monitoring and evaluation activities;

- Actions providing financial support for specific projects of Community interest under the conditions set out in the annual work programmes;

- Actions providing financial support for the activities of non-governmental organisations or other entities under the conditions set our in the annual work programmes;

- Operative grants to entities identified in a legal basis.

Methods of implementation:

The above mentioned type of actions may be financed either by

- A service contract following a call for tenders

- A subsidy following a call for proposals.

- Subsidies to a body pursuing an aim of general European interest, without a call for proposal.

The Commission will implement the above actions in accordance with the annual work programme to be adopted. The Commission will implement this programme and may have recourse to technical and/or administrative assistance to the mutual benefit of the Commission and of the beneficiaries, for example to finance outside expertise on a specific subject.

The Commission may decide to entrust part of the budget implementation to an executive agency, as referred to in Article 54, (2) (a) of the Financial Regulation. These agencies shall be designated by the Commission in conformity with the provisions of the Financial Regulation and more specifically with the principles of economy, effectiveness and efficiency. Before proceeding to implement the delegation, the Commission shall ensure, by mean of a prior assessment that the creation of agencies is in compliance with sound financial management.

6. MONITORING AND EVALUATION

6.1. Monitoring system

A comprehensive monitoring system will be set-up in order to regularly follow up the implementation of the activities carried out under each specific programme. This system should allow for the collection of information relating to the financial implementation and to the physical outputs of the programme, across the types of action and the target groups included in the programme. The information will be collected at project level - indeed, for any action financed by the programme, the beneficiary shall submit technical and financial reports on the progress of the work, as well as a final report after the completion of the action. The precise configuration of the monitoring system, as well as the type of indicators to be set-up will be the object of further study in the process leading to the implementation of the programme. Indeed, a study on delivery mechanisms and related cost-effectiveness aspects is foreseen to take place during 2005.

According to legal requirements and Commission’s evaluation policy, the programme will be evaluated at mid-term to assess its continuing relevance and draw useful lessons for the remainder of its implementation. A review of the programme may take place then, if considered necessary. A final evaluation will take place at the end of the programming period to assess the results of the programme and advise on its follow-up. These reports will be prepared under the responsibility of the Commission, and shall be submitted to the European Parliament and the Council.

6.2. Evaluation

6.2.1. Ex-ante evaluation

Cfr. Extended Impact Assessment on the programme “Fundamental Rights and Justice”.

6.2.2. Measures taken following an intermediate/ex-post evaluation (lessons learned from similar experiences in the past)

Cfr. Extended Impact Assessment on the programme “Fundamental Rights and Justice”.

6.2.3. Terms and frequency of future evaluation

The timetable set in the proposal is as follows:

- no later than 31 March 2011, the Commission shall submit to the European Parliament and the Council an interim evaluation report on the results obtained and the qualitative and quantitative aspects of the implementation of this programme;

- no later than 30 August 2012, the Commission shall submit to the European Parliament and the Council a Communication on the continuation of this programme;

- no later than 31 December 2014, the Commission shall submit to the European Parliament and the Council an ex post evaluation report.

7. ANTI-FRAUD MEASURES

The Commission shall ensure that, when actions financed under the present programme are implemented, the financial interests of the Community are protected by the application of preventive measures against fraud, corruption and any other illegal activities, by effective checks and by the recovery of the amounts unduly paid and, if irregularities are detected, by effective, proportional and dissuasive penalties, in accordance with Council Regulations (EC, Euratom) No 2988/95 and (Euratom, EC) No 2185/96, and with Regulation (EC) No 1073/1999 of the European Parliament and of the Council.

For the Community actions financed under this programme, the notion of irregularity referred to in Article 1, paragraph 2 of Regulation (EC, Euratom) No 2988/95 shall mean any infringement of a provision of Community law or any breach of a contractual obligation resulting from an act or omission by an economic operator, which has, or would have, the effect of prejudicing the general budget of the Communities or budgets managed by them, by an unjustifiable item of expenditure.

Contracts and agreements shall provide in particular for supervision and financial control by the Commission (or any representative authorized by it) and audits by the Court of Auditors, if necessary on-the-spot.

8. DETAILS OF RESOURCES

8.1. Objectives of the proposal in terms of their financial cost (Prix 2004)

Commitment appropriations in EUR million (to 3 decimal places)

Other staff financed by art. XX 01 04/05 |

TOTAL | 37,5 | 40 | 44 | 47,5 | 51 | 54 | 54 |

8.2.2. Description of tasks deriving from the actio n

Task N° | Title | Description | Number |

MANAGEMENT |

1 | Management | 2 |

POLICY DEFINITION AND PROGRAMMING |

2 | Policy Making | Definition of strategy, legal base,… | 3 |

3 | Programme definition | Establishment of annual work programme (i.e. financing decision) and interservice consultation | 0,5 |

4 | Interface with relevant EC programmes & actions | interservice coordination in order to ensure complementarity-synergy with other policies | 1 |

5 | Interface with other Institutions and Member States | Interface Council, EP ensuring the appropriate reporting, information, questions, briefing requests | 0,5 |

6 | Information and Communication | 1. Information and publicity activities 2. EUROPA Web site | 0,5 |

7 | Committee interface - chair & secretariat | 1 |

8 | Budgeting | APS,PDB,AAR,BIP,RAL - Preparation - Follow-up - Reporting | 0,5 |

PROGRAMME : RECEPTION, SELECTION AND AWARD OF PROJECTS, FINANCIAL AND LEGAL COMMITMENTS |

9 | Preparation Calls for proposals | 1,5 |

10 | Reception and evaluation proposals/multi-annual and annual programmes | (also involves staff involved in 12,13,14 and 15) | 9 |

11 | Award decisions | 0,5 |

12 | Financial Commitment | Preparation, maintenance and closure of all financial commitments + sub consequent amendments | 1,5 |

13 | Legal Commitment | Preparation, Signature, Closure of all juridical commitments + sub consequent amendments | 4 |

PROGRAMME : MONITORING OF PROJECTS |

14 | Payments - Initiation | Preparation and Processing of all Prefinancing, Intermediate and Final Payments (including verification supporting docs) | 3 |

15 | Project Monitoring | Receipt and assessment of reports , requests for information, project visits | 4 |

PROCUREMENT, CONTROL AND AUDIT |

16 | Ex- ante verification of transactions, setting up of control standards | Setting up appropriate control standards | 2 |

17 | Financial Audit | Ex-post Audit of expenditure / implementation | 2 |

18 | Internal audit | Verification of compliance with ICS | 1 |

19 | Procurement procedures | Drafting, procedures and authorisation of procurement procedures for projects and technical assistance (evaluation, studies,…) , including JPC, Helpdesk procurement procedures | 2 |

20 | Reporting | Report of Authorising Officer, RAA, relations with Court of Auditors… | 1 |

SUPPORT SERVICES |

21 | Filing and Archiving | Database, digital and hardcopy filing | 1 |

22 | Programme Evaluation | Ex ante - Mid term - Final evaluation | 1,5 |

23 | IT Support | Specific development of IT Tools related to monitoring and implementation | 2 |

OVERHEAD |

24 | Administration (Overhead) | CIS, Translations, HRM, Logistics,… | 9 |

TOTAL | 54 |

8.2.3. Sources of human resources (statutory )

(When more than one source is stated, please indicate the number of posts originating from each of the sources)

( Posts currently allocated to the management of the programme to be replaced or extended

( Posts pre-allocated within the APS/PDB exercise for year n

( Posts to be requested in the next APS/PDB procedure

( Posts to be redeployed using existing resources within the managing service (internal redeployment)

( Posts required for year n although not foreseen in the APS/PDB exercise of the year in question

8.2.4. Other Administrative expenditure included in reference amount (XX 01 04/05 – Expenditure on administrative management)

EUR million (to 3 decimal places)

Missions | 20*1000 + 10*3000 | 50.000 |

Meetings & Conferences | 5*30000 | 150.000 |

Compulsory meetings | 2*15000 | 30.000 |

Non-compulsory meetings | 1*40000 | 40.000 |

Studies & consultations | 2*150000 | 300.000 |

Information systems | 1*100000 | 100.000 |

[1] COM(2004) 101.

[2] „Gradimo našo skupno prihodnost: Politični izzivi in proračunska sredstva razširjene Unije za obdobje 2007–2013“ - COM(2004) 101, 10.2.2004.

[3] „Svoboda je povezovalno načelo, skupni imenovalec evropskega projekta. Vendar brez varnosti, brez sistema zakonodaje in pravosodja, ki ga ljudje priznavajo, se uveljavljanja svobode in spoštovanja demokratičnih vrednot ne da zagotoviti. Evropsko območje svobode, varnosti in pravice tako daje jamstvo za načela demokracije in spoštovanje človekovih pravic. Kot ključni element evropskega državljanstva je skupno priznavanje teh načel, ki so sedaj vključena v Listino o temeljnih pravicah, temelj vključevanja za vsakogar, ki živi v Uniji.“, „Projekt za Evropsko unijo“ - COM(2002) 247.

[4] Člen I-9(2) Pogodbe o Ustavi za Evropo določa, da Unija pristopi k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta pristop ne vpliva na pristojnosti Unije, opredeljene v Ustavi.

[5] UL L 151, 10.6.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1652/2003 (UL L 245, 29.9.2003, str. 33).

[6] COM(2004) 693, 25.10.2004.

[7] UL L 174, 27.6.2001, str. 25.

[8] UL L 63, 6.3.2002, str. 1. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2003/659/PNZ (UL L 245, 29.9.2003, str. 44).

[9] UL L 36, 12.2.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1651/2003 (UL L 245, 29.9.2003, str. 30).

[10] UL L 341, 30.12.1994, str. 7.

[11] COM(2004) 101, 10.2.2004.

[12] COM(2004) 487, 14.7.2004.

[13] COM(2002) 169, 27.3.2002.

[14] COM(2004) 824, 14.12.2004.

[15] COM(2002) 599, 4.11.2002.

[16] COM(2002) 707, 22.10.2004.

[17] UL C […], […], str. .

[18] UL C […], […], str. .

[19] UL C […], […], str. .

[20] UL C […], […], str. .

[21] UL C 364, 18.12.2000, str. 1.

[22] UL C 59, 23.2.2001, str. 307.

[23] UL C 77 E, 28.3.2002, str. 126.

[24] UL L 34, 9.2.2000, str. 1.

[25] UL L 143, 30.4.2004, str. 1.

[26] COM(2004) 707.

[27] UL L 165, 3.7.2003, str. 31.

[28] COM(2005) 45, 14.2.2005.

[29] UL C 172, 18.6.1999, str. 1.

[30] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[31] UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

[32] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[33] COM(2004) 101, 10.2.2004.

[34] COM(2004) 487, 14.7.2004.

[35] UL C , , str. .

[36] UL C , , str. .

[37] UL C , , str. .

[38] UL C , , str. .

[39] UL C 364, 18.12.2000, str. 1.

[40] COM(2003) 609, 15.10.2003.

[41] UL C 172, 18.6.1999, str. 1.

[42] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[43] UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

[44] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[45] COM(2004) 101, 10.2.2004.

[46] COM(2004) 487, 14.7.2004.

[47] UL C […], […], str. .

[48] UL C […], […], str. .

[49] UL L 203, 1.8.2002, str. 5.

[50] UL C 172, 18.6.1999, str. 1.

[51] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[52] UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

[53] COM(2004) 101, 10.2.2004.

[54] COM(2004) 487, 14.7.2004.

[55] COM(2005) 34, 9.2.2005.

[56] UL C […], […], str. […].

[57] UL C […], […], str. […].

[58] UL C […], […], str. […].

[59] UL L 287, 8.11.1996, str. 3.

[60] UL L 196, 14.7.1998, str. 24.

[61] UL L 115, 1.5.2002, str. 1.

[62] UL C 172, 18.6.1999, str. 1.

[63] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[64] UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

[65] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[66] UL L 174, 27.6.2001, str. 25.

[67] See points 19 and 24 of the Interinstitutional agreement.