52005DC0107

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 7.6.2005

KOM(2005) 107 končno

AKCIJSKI NAČRT DRŽAVNIH POMOČI

Manjša in bolje usmerjena državna pomoč: časovni načrt za reformo državnih pomoči 2005–2009 (Dokument o posvetovanju) (predložen s strani Komisije) {SEC(2005) 795

Uvod 3

I. Posodobljena politika državnih pomoči v okviru Lizbonske strategije za rast in delovna mesta 4

I.1 Razlogi za politiko državnih pomoči: zakaj EU potrebuje politiko državnih pomoči? 4

I.2 Novi izzivi za politiko državnih pomoči ES 5

I.3 Kako se soočiti z novimi izzivi? 6

II. Osredotočenje na ključne prednostne naloge 10

II.1 Osredotočenje na inovacije in R&R z namenom krepitve družbe znanja 10

II.2 Ustvarjanje boljše poslovne klime in spodbujanje podjetništva 11

II.3 Vlaganje v človeški kapital 11

II.4 Visoka kakovost storitev splošnega gospodarskega pomena 12

II.5 Boljše določanje prednostnih nalog s poenostavitvijo in konsolidacijo 12

II.6 Osredotočena politika regionalne pomoči 13

II.7 Spodbujanje okoljsko trajnostne prihodnosti 14

II.8 Vzpostavitev sodobne prometne in energetske infrastrukture ter infrastrukture informacijske in komunikacijske tehnologije 14

III. Posodobitev praks in postopkov državnih pomoči 15

III.1 Boljše upravljanje – deljena odgovornost z državami članicami 15

III.2 Manj birokracije ter bolje usmerjeno izvrševanje in spremljanje 16

III.3 Prilagoditev postopkovnih pravil razširjeni Evropski uniji 17

III.4 Celovit pregled ostalih dokumentov 18

III.5 Vzpostavitev in vrednotenje nove prakse za prihodnost 19

UVOD

1. Posebni izzivi v tem trenutku zahtevajo temeljito reformo politike državnih pomoči . Čas je, da Komisija v sodelovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi zagotovi, da bodo pravila glede državnih pomoči bolje prispevala k trajnostni rasti, konkurenčnosti, socialni in regionalni koheziji ter varstvu okolja.

2. Ta akcijski načrt je dokument o posvetovanju , ki predstavlja okvirni časovni načrt za reformo državnih pomoči v obdobju 2005-2009, ki ga bo Komisija izvajala v tesnem sodelovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi.

3. Vse pripombe v zvezi s tem akcijskim načrtom, ki bodo službam Komisije predložene pred 15. septembrom 2005, bodo dobrodošle. Poleg tega bodo tudi zainteresirane strani sodelovale pri pripravi vsakega konkretnega predloga.

4. Pripombe lahko pošljete Evropski komisiji s pripisom Reforma državnih pomoči po elektronski pošti na STATEAIDGREFFE@CEC.EU.INT ali po pošti na:

DG Competition

State Aid Register

SPA 3, office 6/5

B-1049 Bruselj

Belgium.

I. POSODOBLJENA POLITIKA DRžAVNIH POMOčI V OKVIRU LIZBONSKE STRATEGIJE ZA RAST IN DELOVNA MESTA

I.1 Razlogi za politiko državnih pomoči: zakaj EU potrebuje politiko državnih pomoči?

5. Vse od podpisa Rimske pogodbe leta 1957 je bila politika državnih pomoči sestavni del konkurenčne politike in Evropska komisija je bila zadolžena za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence zaradi dodeljevanja državnih pomoči s strani držav članic.

6. Konkurenčna politika temelji na ideji, da tržno usmerjeno gospodarstvo zagotavlja najboljše jamstvo za izboljšanje življenjskih razmer v EU v korist državljanov, kar je eden od glavnih ciljev Pogodbe EU. Delujoči trgi so bistveni dejavnik pri zagotavljanju dobrin, ki jih potrošniki želijo pridobiti po nizkih cenah. Poleg tega je konkurenca bistvena za povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, saj ustvarja okolje, v katerem so učinkovite in inovativne družbe ustrezno nagrajene.

7. Nadzor državnih pomoči izhaja iz potrebe po ohranitvi enakih konkurenčnih pogojev za vsa podjetja, ki delujejo na enotnem evropskem trgu, ne glede na državo članico, v kateri so ustanovljena. Posebno pozornost je treba nameniti tistim ukrepom državne pomoči, ki nekaterim podjetjem dajejo neupravičene selektivne prednosti in tržnim silam preprečujejo ali jih zadržujejo, da bi nagradile najkonkurenčnejša podjetja, s čimer se zmanjšuje tudi splošna evropska konkurenčnost. Prav tako lahko vodijo h koncentraciji tržne moči v rokah nekaterih podjetij, na primer, ko morajo družbe brez državne pomoči (npr. tuja podjetja) zmanjšati svoj tržni delež ali pa kadar je državna pomoč namenjena vzpostavitvi vstopnih omejitev. Zaradi takšnega izkrivljanja konkurence se lahko kupci soočajo z višjimi cenami, nižjo kakovostjo blaga in manjšim številom inovacij.

8. Poleg tega se je treba zavedati, da državna pomoč ni brezplačna . Državna pomoč prav tako ni čudežna rešitev, ki bi nemudoma rešila vse težave. Na koncu morajo državno pomoč financirati davkoplačevalci, poleg tega pa so tu še oportunitetni stroški. Dodeljevanje pomoči podjetjem pomeni odvzem financiranja drugim področjem politike. Državna sredstva so omejena in potrebna za številne bistvene namene, kot so izobraževalni sistem, zdravstveni sistem, nacionalna varnost, socialna zaščita in drugo. Zato se morajo države članice odločati pregledno in opredeliti prednostne ukrepe.

9. Člen 87 Pogodbe ES prepoveduje vsako pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršno koli vrsto pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, kolikor prizadene trgovino med državami članicami. Pogodba je Komisiji zaupala nalogo, da spremlja obstoječe in predlagane ukrepe državne pomoči v državah članicah z namenom, da se znotraj Skupnosti prepreči izkrivljanje konkurence in trgovine v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi. Odgovorna je, da zagotovi ohranitev enakih konkurenčnih pogojev med državami članicami, ne glede na njihove različne ravni sredstev in različno tradicijo državnih intervencij na trgu.

10. Pogodba izrecno dopušča izjeme v zvezi s prepovedjo državnih pomoči, kadar bi predlagane sheme pomoči lahko imele ugoden vpliv na Unijo na splošno. Državna pomoč se lahko šteje za združljivo s Pogodbo pod pogojem, da izpolnjuje jasno opredeljene cilje skupnega interesa ter ne izkrivlja konkurence in trgovine znotraj Skupnosti v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Včasih so lahko ukrepi državne pomoči učinkovito orodje pri doseganju ciljev skupnega interesa. Popravijo lahko tržne nepopolnosti, s čimer izboljšajo delovanje trgov in okrepijo evropsko konkurenčnost. Ne glede na to, ali popravijo tržne nepopolnosti, pa lahko pripomorejo tudi k spodbujanju na primer socialne in regionalne kohezije, trajnostnega razvoja ter kulturne raznolikosti.

11. Vendar pa je treba državno pomoč uporabljati le takrat, kadar je pojmovana kot primeren instrument za uresničitev natančno določenega cilja, kadar ustvarja ustrezne spodbude, kadar je sorazmerna in v čim manjšem obsegu izkrivlja konkurenco. Zato je ocena združljivosti državne pomoči namenjena predvsem tehtanju negativnih učinkov pomoči na konkurenco in njenih pozitivnih učinkov v smislu skupnega interesa.

12. Horizontalna pravila o državnih pomočeh načeloma vključujejo vse sektorje, vendar pa imajo nekateri sektorji zelo posebna pravila; zaradi posebnega značaja pravil, ki urejajo sektorje kmetijstva, ribištva, premogovništva in prometa, veljajo posebna pravila. Čeprav je treba načela iz akcijskega načrta uporabljati za vse sektorje, reforma ne obravnava teh pravil. Prav tako je treba upoštevati cilje Pogodbe EURATOM in obveznosti v zvezi s Svetovno trgovinsko organizacijo.

I.2 Novi izzivi za politiko državnih pomoči ES

13. Trenutno se politika državnih pomoči sooča z novimi izzivi, ki zahtevajo ukrepe. Evropski svet je novembra 2004 jasno poudaril potrebo po novem zagonu tako imenovane Lizbonske strategije. V Sporočilu Komisije zasedanju Evropskega sveta spomladi 2005 „Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta, nov začetek za Lizbonsko strategijo“ je bil že določen nov lizbonski akcijski program, v katerem igra nadzor državnih pomoči pomembno vlogo.

14. Evropski svet je na zasedanju marca 2005 pozval „države članice k nadaljevanju prizadevanj za zmanjšanje splošne ravni državnih pomoči, pri čemer se dopuščajo tržne nepopolnosti. To gibanje mora spremljati prerazporejanje pomoči za podporo nekaterim horizontalnim ciljem, kot so raziskave in inovacije ter optimizacija človeškega kapitala. Reforma regionalne pomoči bi morala tudi spodbujati visoko raven investicij in zagotavljati zmanjšanje razlik v skladu z lizbonskimi cilji“.

15. Politika državnih pomoči varuje konkurenco na enotnem trgu in je tesno povezana s številnimi cilji skupnega interesa, kot so storitve splošnega gospodarskega pomena, regionalna in socialna kohezija, zaposlovanje, raziskave in razvoj, varstvo okolja ter zaščita in spodbujanje kulturne raznolikosti. Sama po sebi in s krepitvijo drugih politik mora prispevati k temu, da bi Evropa postala privlačnejša za naložbe in zaposlovanje, k izgradnji znanja in inovacij za rast ter k ustvarjanju novih in boljših delovnih mest.

16. Širitev leta 2004 je po obsegu največja doslej. To poudarja potrebo po prilagoditvah politike državnih pomoči in boljšem upravljanju za zagotavljanje učinkovitega nadzora v razširjeni Uniji.

17. Poleg tega sta naraščajoča zahtevnost in število dokumentov , ki jih postopoma sprejema Komisija, ustvarila potrebo po racionalizaciji politike državnih pomoči in večji osredotočenosti na oblike pomoči, ki najbolj izkrivljajo, ter po bolj predvidljivem in uporabnikom prijaznejšem nadzoru državnih pomoči, s čimer bi se zmanjšala pravna negotovost in upravna obremenitev za Komisijo in države članice. Prav tako se morajo države članice močneje zavezati, da bodo izvajale pravila glede državnih pomoči. Končno obstaja tudi potreba po večji preglednosti in posredovanju pravne pomoči o politiki državnih pomoči, da bi se lahko podjetja, akademska javnost, strokovnjaki na področju konkurence, potrošniki in širša javnost vključili in delovali proti nezakonitim pomočem, zlasti prek nacionalnih sodišč.

I.3 Kako se soočiti z novimi izzivi?

18. Za soočenje z novimi izzivi je treba temeljito spremeniti veljavna pravila glede državnih pomoči tako z vsebinskega kot postopkovnega vidika. Vsaka učinkovita presoja učinkov dodelitve ali razdelitve državne pomoči mora upoštevati njihov dejanski prispevek k skupno dogovorjenim in politično želenim ciljem. Cilj je predstaviti celovit in dosleden paket reform, ki temelji na naslednjih dejavnikih:

- manj državnih pomoči in njihova boljša usmerjenost

- nadgrajen gospodarski pristop

- učinkovitejši postopki, boljše izvajanje, večja predvidljivost in povečana preglednost

- deljena odgovornost med Komisijo in državami članicami: Komisija ne more izboljšati pravil in praks glede državnih pomoči brez učinkovite podpore držav članic in njihove polne zaveze, da bodo izpolnjevale svoje obveznosti v zvezi s priglasitvijo vseh načrtovanih pomoči in ustrezno izvajale pravila.

19. Za izpolnjevanje svojih obveznosti v okviru Pogodbe se Komisija poslužuje gospodarskih in pravnih analiz, v nekaterih primerih, da ugotovi, ali ukrep pomeni državno pomoč (npr. uporaba načela investitorja v tržnem gospodarstvu ali ovrednotenje upravičenosti nekaterih ukrepov glede na naravo ali splošno shemo davčnega sistema), zlasti pa, da določi, kdaj se državna pomoč lahko šteje za združljivo s Pogodbo. Pri presoji, ali se lahko ukrep pomoči šteje za združljiv s skupnim trgom, Komisija tehta pozitivne učinke ukrepa pomoči (izpolnitev cilja skupnega interesa) z njegovimi potencialnimi negativnimi stranskimi učinki (izkrivljanje konkurence in trgovine). Pred vsako izvedbo načrtovanega ukrepa morajo države članice v zvezi s tem predložiti potrebne dokaze.

20. Komisija bo nadaljevala razvijanje meril za presojo združljivosti pomoči, zlasti z analizami posebnih sektorjev. Na splošno je pozitiven učinek pomoči odvisen od tega, i) kako natančno je bil opredeljen sprejeti cilj skupnega interesa (pa naj bo socialni, regionalni, gospodarski ali kulturni), ii) ali je državna pomoč primeren instrument za reševanje problemov v primerjavi z drugimi instrumenti politike in iii) ali pomoč ustvarja potrebne spodbude in je sorazmerna. Po drugi strani je stopnja izkrivljanja, ki jo ustvarja pomoč, na splošno odvisna od: i) postopka izbire upravičencev in pogojev za odobritev pomoči, ii) značilnosti trga in upravičencev ter iii) višine in vrste pomoči. Pazljivo je treba spremljati na primer, ali je pomoč za prestrukturiranje ali pomoč za naložbe, ki je dodeljena velikim podjetjem, jasno usmerjena v cilj skupnega interesa, saj takšni ukrepi običajno znatno vplivajo na konkurenco in trgovino.

21. Da bi se kar najbolje prispevalo k ponovnemu zagonu Lizbonske strategije za rast in delovna mesta, bo Komisija, če je to primerno, okrepila svoj gospodarski pristop k analizi državnih pomoči . Gospodarski pristop je instrument za boljše osredotočenje in usmerjenost nekaterih državnih pomoči k ciljem ponovno spodbujene Lizbonske strategije.

22. Pogostejša uporaba nadgrajenega gospodarskega pristopa omogoča zagotovitev ustreznega in preglednejšega vrednotenja izkrivljanja konkurence in trgovine v povezavi z ukrepi državne pomoči. Ta pristop lahko prispeva tudi k ugotavljanju razlogov, zakaj trg sam ne doseže želenih ciljev skupnega interesa, in posledično k ovrednotenju koristi ukrepov državne pomoči pri doseganju teh ciljev.

23. Eden izmed ključnih elementov v zvezi s tem je analiza tržnih nepopolnosti , kot so eksternalije, nepopolne informacije ali težave z usklajevanjem, ki so lahko razlogi, zaradi katerih trgi ne dosegajo želenih ciljev skupnega interesa, zlasti ciljev gospodarskega značaja. V navedenih primerih bo opredelitev zadevnih tržnih nepopolnosti prispevala k boljši oceni, ali je državna pomoč upravičena in sprejemljiva, ali je to najustreznejša rešitev in kako jo je treba izvajati za doseganje želenega cilja, ne da bi se izkrivljala konkurenca v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom.

Državna pomoč v okviru Lizbonske strategije

Konkurenca je osnovni pogoj za učinkovitost gospodarstva, da se v korist evropskih državljanov sprosti evropski potencial rasti. V tem okviru „učinkovitost“ pomeni obseg optimizacije blaginje na določenem trgu ali v gospodarstvu na splošno. „ Tržna nepopolnost “ je posledično stanje, v katerem trg ne vodi h gospodarsko učinkovitemu rezultatu. Tržne nepopolnosti imajo različen izvor in zlasti:

- Eksternalije : eksternalije se pojavijo, kadar udeleženci ne upoštevajo v celoti posledic svojih dejanj za druge udeležence v družbi. Udeležencem na trgu včasih ni treba plačati polne cene družbi za svoja dejanja (negativne eksternalije), kot na primer pri onesnaževanju zaradi industrijske dejavnosti. Udeleženci na trgu so lahko tudi nezmožni v celoti izkoristiti ugodnosti svojih dejanj (pozitivne eksternalije), kot na primer na področju raziskav in inovacij.

- Javne dobrine : javne dobrine so dobrine, ki so koristne za družbo, vendar pa navadno niso tržno urejene, saj je težko, če ne nemogoče, posamezniku prepovedati uporabo dobrin (in ga tako prisiliti, da zanje plača). Tako je lahko pri državni obrambi in nekaterih vrstah javne radiotelevizije.

- Nepopolne informacije : nepopolne informacije lahko vodijo k transakcijskim stroškom, agencijskim stroškom, moralnemu tveganju ali antiselekciji, kar na drugi strani vodi k nezadovoljivim tržnim rezultatom. Zelo znan primer nepopolnih informacij lahko najdemo na finančnem trgu, kjer imajo na novo ustanovljena podjetja navadno težave pri iskanju ustreznega financiranja.

- Težave z usklajevanjem : trgi so lahko neučinkoviti tudi v primeru težav z usklajevanjem med udeleženci na trgu. Težave z usklajevanjem se lahko pojavijo na primer na področju vzpostavitve standardov, prometne infrastrukture ali inovacij.

- Tržna moč : Drug razlog, zakaj trg ne vodi k učinkovitemu rezultatu, je obstoj tržne moči, na primer v primeru monopola.

Če trgi ne dosežejo gospodarske učinkovitosti, se lahko države članice ali Unija odločijo posredovati, da bi popravile tržne nepopolnosti. Nekatere izmed zgoraj navedenih razmer se lahko rešijo z normativnimi ali drugimi sredstvi. V nekaterih primerih pa lahko države članice predvidijo uporabo državne pomoči. Obstoj tržne nepopolnosti je zato pomemben razlog, ki upravičuje državno pomoč.

Vendar pa ni dovolj, da je državna pomoč usmerjena v natančno opredeljeno tržno nepopolnost. Preden se zatečemo k državni pomoči, ki je običajno le „druga najboljša“ rešitev za doseganje optimalne dodelitve sredstev, je treba preveriti, ali bi lahko drugi ukrepi, ki manj izkrivljajo, popravili tržno nepopolnost. Državna pomoč mora biti ustrezen instrument politike in mora biti zasnovana tako, da učinkovito rešuje tržne nepopolnosti z ustvarjanjem spodbujevalnega učinka in s tem, da je sorazmerna Poleg tega državna pomoč ne bi smela izkrivljati konkurence v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom.

V okviru ponovnega zagona Lizbonske strategije je Evropski svet pozval države članice k upoštevanju tržnih nepopolnosti. Poleg tega si je treba prizadevati tudi za zagotavljanje socialne in ekonomske kohezije ter trajnostnega razvoja.

II. OSREDOTOčENJE NA KLJUčNE PREDNOSTNE NALOGE

II.1 Osredotočenje na inovacije in R&R z namenom krepitve družbe znanja

24. Prihodnji gospodarski razvoj Evrope je odvisen od njene sposobnosti ustvarjanja in razvijanja visokokakovostnih, inovativnih sektorjev, ki temeljijo na raziskovanju in so sposobni konkurirati z najboljšimi na svetu. Ta prednostna naloga znanja in inovacij je bila jasno poudarjena v Sporočilu spomladanskemu zasedanju Evropskega sveta.

25. S tem v zvezi bo Komisija v letu 2005 sprejela Sporočilo o državnih pomočeh in inovacijah , ki bo proučilo potrebo in možnost prilagoditve veljavnih pravil z namenom vzpostavitve ustreznih okvirnih pogojev za pospeševanje inovacij v EU. To bo dopolnilo Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost. Inovativnost je povezana s procesom, ki znanje in tehnologijo povezuje z izkoriščanjem tržnih priložnosti za nove ali izboljšane izdelke, storitve in poslovne procese (v primerjavi s tistimi, ki so že na voljo na skupnem trgu), ter procesom, ki vključuje določeno stopnjo tveganja. Ta proces lahko ovirajo tržne nepopolnosti (v glavnem eksternalije, javne dobrine in nepopolne informacije, ki vodijo k neučinkovitemu razširjanju, nezadostnemu financiranju in slabi usklajenosti na trgu dela). Državna pomoč je lahko upravičena, kadar je potrebna za povečanje inovativnih spodbud in ne vodi k izpodrivanju zasebnih pobud ali k nelojalni konkurenci.

26. Vade mecum Komisije o inovacijah je pokazal, da že obstajajo številne možnosti dodeljevanja pomoči za tržne nepopolnosti, ki ovirajo inovativne dejavnosti, dodal pa je tudi, da bi se lahko pravila vseeno izpopolnilo. Proučile se bodo dodatne možnosti, ki bodo zajemale ukrepe za pospešitev inovacij v skupnem interesu. Posebna pozornost bo npr. namenjena posebnemu položaju malih in srednje velikih podjetij, vlogi posrednikov (npr. grozdi, tehnološki centri) in visoko strokovno usposobljenim raziskovalcem, ki delajo na področju inovacij. Posebne spremembe, predlagane v Sporočilu, se bodo izvedle po pregledu zadevnih pravil.

27. Poleg tega bo Komisija glede na lizbonske in barcelonske cilje spremenila okvir Skupnosti za raziskave in razvoj . Ta ponovni pregled bo skušal tudi bolje upoštevati prednostne naloge politike Skupnosti za R&R, kot so spodbujanje čezmejnega raziskovalnega sodelovanja, javno-zasebna raziskovalna partnerstva, razširjanje rezultatov raziskav in pomembni raziskovalni projekti v skupnem evropskem interesu. Državna pomoč za R&R lahko državam članicam omogoči, da se osredotočijo na tržne nepopolnosti in zagotovijo prave spodbude za večje investiranje industrije v R&R. Ponovni pregled okvira Komisije bo temeljil na pristopu, ki bolje odraža interaktiven industrijski inovacijski proces, ki lahko obenem upošteva tudi stalne povratne informacije s trga.

28. Okvir bi moral prav tako upoštevati vedno večji pomen javno-zasebnih partnerstev na področju R&R. Zlasti bi moral določati ustrezne predpise glede raziskav, ki potekajo v sodelovanju, vključno z lastništvom, dostopom do pravic intelektualne lastnine, pridobljenih pri teh projektih, in njihovim koriščenjem. Poleg tega bo med ponovnim pregledom treba proučiti potrebo po odobritvi pomoči za razširjanje. Komisija bo proučila tudi možnost razširitve obsega uporabe okvira, da se zajamejo tiste vrste pomoči za posamezne inovativne dejavnosti, ki jih še ne urejajo obstoječe smernice ali predpisi, s čimer bo ustvarila okvir za R&R in inovacije . Če bo Komisija poleg tega lahko uvedla jasna in splošna merila skladnosti na osnovi izkušenj, bo nekatere ukrepe pomoči izvzela iz obveznosti priglasitve Komisiji.

II.2 Ustvarjanje boljše poslovne klime in spodbujanje podjetništva

29. Potrebni so nujni ukrepi za izboljšanje poslovne klime, zlasti z zmanjšanjem celotnega upravnega bremena, poenostavitvijo zakonodaje in izboljšanjem njene kakovosti, omogočanjem hitre ustanovitve novih podjetij in ustvarjanjem podjetništvu naklonjenega okolja.

30. Komisija bo k lažjemu in hitrejšemu ustanavljanju novih podjetij prispevala s ponovnim pregledom Sporočila o rizičnem kapitalu . Cilj ponovnega pregleda bo prispevanje k podjetniški kulturi in nadaljnje spodbujanje investicij v obliki rizičnega kapitala, zlasti v korist na novo ustanovljenih, mladih in inovativnih MSP, če to ustrezno rešuje opredeljene tržne nepopolnosti. Komisija se bo osredotočila predvsem na potrebo po nadaljnjem povečanju prožnosti pravil, s čimer bi se upoštevala raznolikost, zlasti glede stopnje varnih investicijskih tranš, za katere se domneva obstoj tako imenovane „vrzeli lastniških sredstev“.

II.3 Vlaganje v človeški kapital

31. Doseganje visoke stopnje zaposlenosti, trajnostna rast ter ekonomska in socialna kohezija so ključni cilji Skupnosti. Evropska strategija zaposlovanja, ki je temeljni kamen spremenjene Lizbonske strategije, spodbuja visoko stopnjo zaposlenosti, hkrati pa kvalificirano, usposobljeno in prilagodljivo delovno silo. To zahteva znatna vlaganja v človeški kapital. Državna pomoč je v tem okviru lahko upravičena, kadar je potrebna za ustvarjanje pravih spodbud za delodajalce k zaposlovanju večjega števila delavcev, zlasti tistih, ki s težavo vstopijo na trg dela in na njem tudi ostanejo, ter za zagotavljanje ustreznega usposabljanja delavcev. Poleg tega pomenita krepitev prilagodljivosti in izboljšanje spretnosti delavcev in podjetij na splošno ter izboljšanje kakovosti izobraževanja in usposabljanja ključ do večje sposobnosti EU, da predvideva, sproža in se prilagaja vse hitrejšim gospodarskim spremembam.

32. Obe uredbi o skupinskih izjemah za pomoči za usposabljanje in zaposlovanje prenehata veljati konec leta 2006. Komisija namerava poenostaviti in konsolidirati te skupinske izjeme v okviru uredbe o splošni skupinski izjemi ob upoštevanju zgoraj določenih načel.

II.4 Visoka kakovost storitev splošnega gospodarskega pomena

33. Zagotavljanje učinkovitih in visoko kakovostnih storitev splošnega gospodarskega pomena (SSGP) je ključna sestavina evropske socialne države in je bistvenega pomena za zagotavljanje socialne in teritorialne kohezije, tudi na področju izobraževanja, usposabljanja in kulture, ter za izvajanje učinkovitega državljanstva. Visoko kakovostne SSGP prispevajo tudi h konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Države članice imajo visoko stopnjo diskrecije pri odločanju, ali in na kakšen način bodo financirale opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena. Zaradi preprečevanja izkrivljanja konkurence pa bi morala odobrena nadomestila omogočiti opravljanje javnih storitev, ne da bi to vodilo k prekomernim kompenzacijam in neupravičenemu izkrivljanju konkurence.

34. Bela knjiga o storitvah splošnega pomena je napovedala, da bo Komisija sprejela zakonodajna besedila, da bi določila več smernic v zvezi s tem načelom. Da bi povečala pravno varnost, bo Komisija sprejela odločbo na podlagi člena 86(3) in smernice, v katerih bo opredelila, pod katerimi pogoji so nadomestila javnih storitev, ki predstavljajo državno pomoč, združljiva s Pogodbo. Odločba Komisije bi določila izjeme od obveznosti priglasitve za manjša nadomestila. Za bolnišnice in gradnjo socialnih stanovanj bi morali veljati posebni pogoji. Komisija bo zaradi upoštevanja razvoja sodne prakse Evropskih sodišč prilagodila direktivo o preglednosti.

II.5 Boljše določanje prednostnih nalog s poenostavitvijo in konsolidacijo

35. Zaradi boljšega upravljanja in lažjega dodeljevanja pomoči, ki je nedvomno skladna s Pogodbo, bo Komisija izdala uredbo o splošni skupinski izjemi , s katero bo izvzela nekatere kategorije pomoči iz obveznosti priglasitve Komisiji. Uredba bo temeljila na načelu, da bi se morala politika državnih pomoči osredotočiti na oblike pomoči, ki najbolj izkrivljajo konkurenco, in da bi morala določiti jasne „pozitivne“ in „negativne“ prednostne naloge.

36. Svet je Komisiji z uredbo o podelitvi pooblastil omogočil, da izvzame nekatera področja, na katerih lahko opredeli splošna merila skladnosti, kar naj bi vodilo k enakim razlagam v različnih državah članicah. Komisija je pod določenimi pogoji pristojna izvzeti pomoč, povezano z MSP, R&R, okoljem, zaposlovanjem, usposabljanjem in regionalnim razvojem. V splošnih skupinskih izjemah namerava Komisija poenostaviti in konsolidirati obstoječe skupinske izjeme (usposabljanje, MSP in zaposlovanje) in vključiti večje število izjem , zlasti glede pomoči za podporo MSP in R&R. Kategorije pomoči, ki jih je mogoče jasno opredeliti, lahko sodijo v področje uporabe uredbe o skupinskih izjemah, medtem ko lahko za druge oblike pomoči, ki jih ni mogoče vnaprej natančno opredeliti, smernice predstavljajo bolj prilagodljiv instrument.

37. Komisija bo proučila tudi možnost vključitve nekaterih kategorij pomoči, kot so regionalna in okoljska državna pomoč ter pomoč za reševanje MSP, pri čemer bo obravnavala težave zaradi kumulacije različnih oblik pomoči. Na podlagi ekonomskih analiz in izkušenj bo Komisija obravnavala tudi izvzetje višjih zneskov pomoči v primerjavi s sedanjimi. Vendar pa se bo to zgodilo pod pogojem večje odgovornosti držav članic pri izpolnjevanju pravil in meril , ki jih določajo skupinske izjeme.

38. Zaradi upoštevanja gospodarskega razvoja bo poleg tega zvišan prag, do katerega lahko države članice dodelijo pomoč de minimis brez nadaljnjih posebnih zahtev.

II.6 Osredotočena politika regionalne pomoči

39. Kakor je Komisija jasno izrazila v svojem Sporočilu spomladanskemu zasedanju Evropskega sveta, se v celoti zavezuje k trajnostnemu razvoju ter k sodobnemu in naprednemu evropskemu socialnemu modelu. Ta zaveza velja tudi za politiko državnih pomoči.

40. V tem okviru je zlasti kohezija pomembna sestavina Lizbonske strategije: zmanjševanje razlik med regijami Evrope predstavlja faktor stabilnosti in ogromen potencial rasti. Predhodne širitve so pokazale, da obstajajo možnosti za razvoj, ki bo prinesel koristi tako bogatejšim kot revnejšim regijam. Politika državnih pomoči lahko k takšnemu pozitivnemu rezultatu prispeva tako, da med regijami prepreči škodljivo tekmovanje za subvencije in ustvarja prave spodbude za rast in delovna mesta v najmanj razvitih regijah in drugod.

41. Da bi se upoštevalo sedemletni razvoj od sprejetja zadnjih smernic leta 1998, zlasti pa širitev, je treba posodobiti politiko Komisije na področju regionalne pomoči. Komisija je začela pregled smernic Skupnosti o regionalni pomoči in namerava dopolniti večsektorski okvir za regionalno pomoč, namenjeno večjim investicijskim projektom. Ta ponovni pregled bo upošteval tudi tretje kohezijsko poročilo, ki predlaga, da se organizacija prihodnje kohezijske politike osredotoči na tri glavne cilje: a) konvergenco; b) regionalno konkurenčnost in zaposlovanje; ter c) evropsko ozemeljsko sodelovanje. Ti cilji služijo tudi kot osnova predlogom Komisije za predpise o strukturnih skladih.

42. Glede na potrebo po zmerni uporabi pomoči za naložbe velikim podjetjem, da se ohrani njena učinkovitost pri spodbujanju splošne dolgoročne konkurenčnosti z zmanjšanjem regionalnih razlik, se lahko ta oblika pomoči v glavnem osredotoča na najmanj razvite regije.

43. Regionalno pomoč je treba obravnavati v okviru dodatnih možnosti dodeljevanja pomoči za horizontalne namene, predvidene v tem sporočilu, zlasti za ukrepe pomoči, ki so bolj neposredno povezani z uresničevanjem Lizbonske agende. Treba bo proučiti, ali je treba ohraniti regionalne bonuse iz obstoječih horizontalnih besedil in v kakšnem obsegu.

44. Komisija bo proučila tudi, katere ravni pomoči se lahko upravičijo zunaj najmanj razvitih regij, kakšni bi morali biti diferenciali pomoči, katere kategorije podjetij bi morala biti upravičene do pomoči in do katere kategorije pomoči. Vse navedeno bo državam članicam dalo zadostno prilagodljivost za razvoj politik na nacionalni ravni za spodbujanje regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja ter evropskega ozemeljskega sodelovanja in hkratno uresničevanje skupnega cilja „manj in bolje usmerjene pomoči“.

II.7 Spodbujanje okoljsko trajnostne prihodnosti

45. Varstvo okolja je samo po sebi bistvenega pomena. Lahko je tudi vir konkurenčne prednosti Evrope, saj daje možnost za inovacije, nove trge in večjo konkurenčnost prek učinkovitosti sredstev in investiranja.

46. Smernice Skupnosti o državnih pomočeh na področju varstva okolja se uporabljajo do leta 2007. V letu 2005 bo Komisija začela obravnavati načine in sredstva, s katerimi bi se lahko bolje spopadla z izzivi in možnostmi, ki jih ustvarja trajnostni razvoj, kakor je določeno z Lizbonsko strategijo in strategijami o trajnostnem razvoju, zlasti s ciljem zagotavljanja popolnega ponotranjanja okoljskih stroškov. Komisija bo zlasti skušala spodbuditi ekološko inovativnost in izboljšave produktivnosti z ekološko učinkovitostjo v skladu z akcijskim načrtom za okoljske tehnologije (Environmental Technologies Action Plan – ETAP). Nekateri ukrepi bi lahko bili izvzeti iz obveznosti priglasitve pomoči tudi na osnovi splošnih skupinskih izjem.

II.8 Vzpostavitev sodobne prometne in energetske infrastrukture ter infrastrukture informacijske in komunikacijske tehnologije

47. Lizbonski akcijski načrt poudarja, da je sodobna prometna in energetska infrastruktura ter infrastruktura informacijske in komunikacijske tehnologije na celotnem ozemlju EU predpogoj za izkoriščanje prednosti ponovno okrepljene Lizbonske strategije. Zato poziva države članice, da izpolnijo svoje zaveze glede naložb v prometna in energetska omrežja. Države članice se vedno bolj poslužujejo javno-zasebnih partnerstev za izgradnjo infrastruktur. Zaradi ocene javnih sredstev, udeleženih v javno-zasebnih partnerstvih, je zato pomembno, da so pravila o državnih pomočeh jasna. V širšem smislu so javni organi zaradi nedavnega odprtja trgov, ki jih je prej nadzorovala država, vedno bolj vključeni v številne trge. To lahko sproži pravna vprašanja v zvezi z uporabo pravil o državnih pomočeh. Komisija bo v zvezi s tem proučila potrebo po izdaji navodil.

III. POSODOBITEV PRAKS IN POSTOPKOV DRžAVNIH POMOčI

III.1 Boljše upravljanje – deljena odgovornost z državami članicami

48. V praksah in postopkih politike državnih pomoči obstajajo trenutno določene pomanjkljivosti , ki se odražajo v dolgih časovnih okvirih za obravnavanje zadev. Do določene mere je vzrok teh zamud v številnih obveznih zahtevah v postopkovni uredbi Sveta št. 659/1999 (npr. jezikovni pogoji in zahteve objavljanja) in če ukrepi ne bodo sprejeti, se bo ta časovni okvir zaradi širitve verjetno še povečal. Daljši časovni okviri so povsem nesprejemljivi ob upoštevanju, da je možno doseči kompromis med trajanjem postopka in zagotovitvijo učinkovitega nadzora ter istočasno varovati pravice tretjih oseb.

49. Kadar je v okviru trenutnih postopkovnih predpisov to mogoče, bo Komisija v kratkem času izboljšala svojo notranjo prakso in administracijo ter povečala učinkovitost, izvajanje in spremljanje. Ker bo uspeh odvisen tudi od praks v državah članicah, si bodo morale tudi te prizadevati za povečanje učinkovitosti in preglednosti politike državnih pomoči ter za njeno boljše izvajanje.

50. Komisija bo obravnavala pripravo smernic najboljše prakse po posvetovanju z državami članicami in javnostjo o tem, kako bi lahko izboljšali postopke za boljše upravljanje nadzora državnih pomoči. Zlasti bo poskusila uvesti bolj predvidljive roke, jasne vmesne stopnje v postopku in zagotoviti večjo preglednost z dostopom do podatkov na internetu. Komisija bo tudi zmanjšala zamude s spodbujanjem boljše kakovosti priglasitev in z zmanjševanjem nepopolnih priglasitev z bolj sistematično uporabo odredb o predložitvi podatkov, ki zahtevajo, da države članice v določenem roku priskrbijo popolne informacije.

51. Medtem ko je Komisija pristojna za sprejetje podrobnih pravil o državnih pomočeh, je uspešno izvajanje pravil in postopkov v veliki meri odvisno od držav članic. V okviru širitve so pregled ukrepov državne pomoči izvajali neodvisni nadzorni organi v novih državah članicah. To je bila dragocena izkušnja, ki bi jo bilo treba upoštevati pri nadaljnjem sodelovanju med Komisijo in vsemi državami članicami. V tej zvezi bo Komisija proučila, ali bi lahko neodvisni organi v državah članicah Komisiji pomagali pri izvajanju nalog v smislu uveljavljanja pravil o državnih pomočeh (odkrivanje in začasna izterjava nezakonite pomoči, izvršitev odločb o vračilu).

III.2 Manj birokracije ter bolje usmerjeno izvrševanje in spremljanje

52. Smernice najboljše prakse skupaj s splošnimi skupinskimi izjemami in višji prag de minimis bodo predvidoma zmanjšali čas, ki je potreben, da Komisija sprejme svoje odločitve, in upravno breme držav članic. Vendar pa bi morale države članice aktivneje sodelovati , da bi zagotovile popolno spoštovanje pogojev glede izjem in da bi se potrebne informacije hranile v skladu z zadevnimi pravili, da bi Komisija v primeru dvomov ali pritožb lahko preverila združljivost.

53. Učinkovitost in verodostojnost nadzora državnih pomoči predpostavljata ustrezno izvrševanje odločb Komisije, zlasti glede vračila nezakonito dodeljene in nezdružljive državne pomoči. Nedavne izkušnje so pokazale, da izvajanje odločb o vračilu s strani držav članic ni zadovoljivo in da poleg tega države članice včasih nepravilno izvajajo pogojne ali pozitivne odločbe. Zato bo Komisija:

- skušala doseči kratkoročnejše in učinkovitejše izvajanje odločb o vračilu, kar bo zagotovilo enako obravnavanje vseh upravičencev. V ta namen bo Komisija natančneje spremljala izvrševanje odločb o vračilu s strani držav članic. Vračilo je treba izvajati v skladu z nacionalnimi postopki. Če pa se izkaže, da vračilo ni bilo izvedeno kratkoročno in učinkovito, bo Komisija aktivneje sprožala postopke zaradi neskladnosti po členih 88(2), 226 in 228 Pogodbe

- zahtevala večjo preglednost splošnih načel nadzora državnih pomoči in proučila vzpostavitev mreže organov za državne pomoči ali kontaktnih točk, da bi pospešila pretok informacij in izmenjavo najboljših praks

- spodbujala pravno pomoč, ozaveščanje in razumevanje nadzora državnih pomoči na vseh stopnjah, da bi organom, ki pomoč dodeljujejo, pomagala oblikovati ukrepe, ki so združljivi s pravili Pogodbe.

54. Komisija bo pospešila svoje spremljanje izpolnjevanja pogojev s strani držav članic, določenih v odločbah o državnih pomočeh, vključno s spoštovanjem določb uredb o skupinskih izjemah. Prav tako bo države članice spodbujala, da se udeležijo primerjalnih analiz, da se preveri, ali državna pomoč dosega cilj in ali je najustreznejša oblika državne intervencije za dane cilje. To bi se lahko izvajalo v sodelovanju z nacionalnimi računskimi sodišči.

55. Komisija se bo lotila tudi posredovanja pravne pomoči , da bi spodbudila zainteresirane strani, da se prepričajo o polnem spoštovanju pravil o državnih pomočeh. Člen 88(3) ES ima neposreden učinek in nacionalne sodnike pooblašča, da prekinejo in začasno izterjajo nezakonito dodeljeno pomoč pred odobritvijo s strani Komisije. Zasebna tožba pred nacionalnim sodiščem bi zato lahko zagotovila večjo disciplino na področju državnih pomoči. Prav tako bi se lahko okrepilo ozaveščenost revizorjev podjetij, nacionalnih tržnih regulatorjev in nacionalnih računskih sodišč. V ta namen je Komisija sprožila raziskavo, ki se osredotoča na dva glavna vidika uveljavitve zakonodaje državnih pomoči na nacionalni ravni: vlogo nacionalnih sodišč pri varstvu pravic, podeljenih zainteresiranim stranem, zlasti konkurentom upravičencev do nezakonite pomoči, in izvrševanje negativnih odločb na nacionalni ravni, zlasti tistih z obveznostjo vračila.

56. Nacionalni sodniki bi lahko odigrali pomembnejšo vlogo tudi na področju nadzorovanja, ali ukrepi, za katere se šteje, da sodijo med skupinske izjeme ali pod prag de minimis in zato niso bili priglašeni Komisiji, dejansko izpolnjujejo potrebna merila. Po potrebi bo Komisija proučila možnost ponovnega pregleda obvestila o sodelovanju med nacionalnimi sodišči in Komisijo na področju državnih pomoči, zlasti, ali je treba njegovo področje uporabe razširiti na druge nacionalne organe.

III.3 Prilagoditev postopkovnih pravil razširjeni Evropski uniji

57. Komisija bo proučila vse možne ukrepe za zmanjšanje upravnih stroškov in izboljšanje postopkovnih pravil, zlasti za zmanjšanje časovnega obdobja, potrebnega za obravnavo primerov, za katere je Komisija začela postopek, za zagotovitev jasne spodbude za izpolnjevanje obveznosti priglasitve ukrepov pomoči in za povečanje učinkovitosti, nadzora in izvajanja. V tem okviru namerava Komisija v letu 2007 predložiti dokument o posvetovanju, ki se bo obravnaval skupaj z državami članicami in bi lahko privedel do predloga za spremembo Uredbe Sveta št. 659/1999 (postopkovna uredba).

58. Možnosti, ki bi se lahko proučile, so npr.:

- Komisija bi lahko povečala uporabo interneta, da bi prihranila čas in povečala preglednost. Komisija bi se lahko tudi zavezala skrajšati trajanje svojih preiskav, če bi države članice zagotovile dobro sodelovanje, če bi se postopki začeli v primeru dvoma in če bi se lahko negativne odločbe sprejele v primeru, da v določenem roku niso bile predložene vse pomembne informacije. Poleg tega bi se lahko ponovno pregledali upravni postopki in jezikovna vprašanja, kot so zahteve v zvezi s prevajanjem.

- Za zagotovitev ustrezne priglasitve ukrepov pomoči bi se lahko razširil obseg uporabe odredb o vračilu, tako da bi uveljavili sistematično prehodno vračilo nepriglašene pomoči, in za države članice bi lahko uvedli neke vrste svarilni mehanizem za nepriglašene ukrepe. Lahko bi se na primer izvajali redni pregledi evidenc držav članic o priglasitvah. Če se izkaže, da država članica ni ustrezno priglasila svoje državne pomoči, bi Komisija lahko sprožila postopek zaradi neskladnosti v smislu členov 226 in 228 Pogodbe ter zahtevala kazni.

- Da bi se dosegla večja učinkovitost , bi se lahko natančneje določilo razpravo o ustreznih ukrepih in njihovo oblikovanje. Komisija bi poleg tega lahko okrepila posvetovanje udeležencev na trgu in zbiranje pomembnih sektorskih informacij s pomočjo novih instrumentov, ki podeljujejo dodatne preiskovalne pristojnosti. Prav tako bi lahko bil predviden pisni postopek svetovalnega odbora za državno pomoč.

59. Poleg tega bo Komisija ocenila potrebo po razširitvi področja uporabe Uredbe Sveta št. 994/98, ki Komisiji omogoča skupinsko izjemo za dodatne vrste ukrepov, npr. pomoč za ohranitev kulture in dediščine. V tem okviru namerava Komisija pojasniti vlogo in uporabo skupinskih izjem in smernic ter proučiti možnost, da se skupinskim izjemam ne da le pozitivnega učinka, ki ga že imajo, temveč v nekaterih primerih tudi negativni učinek. To bi pomenilo, da bi nekatera merila za izvzetje od priglasitve bila tudi merila za združljivost pomoči, ki bi nacionalnim sodiščem omogočala neposredno uporabo skupinskih izjem, da bi razglasila ne samo združljivost, temveč tudi nezdružljivost določene pomoči.

III.4 Celovit pregled ostalih dokumentov

60. Komisija je proučila potrebo po ponovnem pregledu vseh dokumentov Komisije, ki se nanašajo na dodeljevanje državnih pomoči. V zadnji fazi reforme se bo Komisija usmerila na ponovni pregled ostalih dokumentov, kjer bo to potrebno, tako da se bodo dosledno in povsod uporabljala ista načela pri vseh instrumentih državnih pomoči.

61. V teh okvirih bo Komisija ponovno pregledala Sporočilo o zavarovanju za kratkoročne izvozne kredite in metodologijo za izračun referenčnih in vračilnih stopenj. Leta 2009 bo pred iztekom novih smernic o pomoči za reševanje in prestrukturiranje, objavljenih leta 2004, Komisija začela obravnavati potrebe po spremembi nekaterih obstoječih določb smernic. Zlasti bo upoštevala spremembe politike regionalne pomoči, povezanost z različnimi nacionalnimi stečajnimi postopki in pravila o socialni zaščiti delovne sile podjetij, ki se prestrukturirajo.

62. Medijske, avdiovizualne storitve, kreativna industrija in kulturni sektor kot celota imajo visok potencial v smislu inovacij, konkurenčnosti, rasti in ustvarjanja delovnih mest. Prav tako so ključni za ohranjanje in spodbujanje bogate kulturne in jezikovne raznolikosti v EU. Pri proučevanju vprašanj v zvezi z državnimi pomočmi v teh sektorjih Komisija v celoti upošteva ustrezne določbe Pogodbe (zlasti členov 151(4) in 87(3)(d)) in Protokol o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah, ki je priloga Amsterdamski pogodbi, ter odraža posebne javne interese, povezane s temi dejavnostmi. V tem smislu bo ponovno proučila svoje Sporočilo o uporabi pravil glede državnih pomoči za storitve javne radiotelevizije. Zlasti z razvojem novih digitalnih tehnologij in internetnih storitev so se pojavila nova vprašanja glede področja uporabe dejavnosti storitev javne radiotelevizije. Prav tako bo proučila ponovni pregled Sporočila o nekaterih pravnih vidikih kinematografskih in drugih avdiovizualnih del (Sporočilo o kinematografiji). Poleg tega in na osnovi svojih izkušenj iz tega področja bi lahko Komisija od Sveta zahtevala razširitev področja uporabe uredbe o podelitvi pooblastil, tako da bi tudi kinematografi lahko koristili skupinsko izjemo.

63. Poleg tega bo Komisija intenzivno razmislila o načinih dodeljevanja državnih pomoči podjetjem. Nekateri ukrepi pomoči so bolj pregledni od drugih; nekateri so bolj neposredno usmerjeni proti točno določenim ciljem. V zvezi s tem se porajajo vprašanja o učinkovitosti in izkrivljajočih učinkih različnih oblik pomoči. Zato bo Komisija izdala dokument o posvetovanju o elementu pomoči v različnih oblikah pomoči , da bi zbrala mnenja držav članic in podjetij. Dokument o posvetovanju bi lahko navajal, ali naj bo Komisija do posameznih vrst pomoči sistematično strožja kot do drugih.

64. Kot dopolnitev tega splošnega pregleda bo Komisija ponovno proučila svoje Obvestilo o državni pomoči v obliki jamstev , da bi vključila svoje izkušnje in ocenila, ali je treba veljavna pravila in merila spremeniti. V istem okviru bo Komisija proučila spremembo svojega Obvestila o uporabi pravil državnih pomoči za ukrepe, povezane z neposredno obdavčitvijo podjetij , objavljenega leta 1998, zlasti da bi preverila, ali ga je treba razširiti na posredno obdavčitev.

65. Komisija bo tudi odločila, ali je okvir za državno pomoč ladjedelništvu še vedno potreben ali pa bi moral biti ta sektor preprosto urejen s horizontalnimi pravili.

66. Po sklenitvi dogovora glede nove uredbe Sveta o razvoju podeželja, ki se pričakuje junija 2005, bo Komisija pričela s pregledom veljavnih posebnih ukrepov državne pomoči v kmetijskem sektorju. Osnutki predlogov bodo pravočasno predstavljeni, tako da bo formalno sprejetje mogoče v letu 2006, uporaba pa od 1. januarja 2007 naprej.

III.5 Vzpostavitev in vrednotenje nove prakse za prihodnost

67. Po dokončanem obsežnem ponovnem pregledu državnih pomoči se bo Komisija lotila vrednotenja, da bi zagotovila ustreznost novih pravil in prakse politike državnih pomoči v korist evropskih državljanov. Po potrebi bodo predlagani novi ukrepi.

68. Slika 1 ponazarja pregled časovnega načrta 2005-2009 z okvirno razdelitvijo na tri faze.

Slika 1: Časovni načrt 2005-2009 (okvirno)

Spremembe | 2005/2006 | 2007/2008 | 2009 |

Substanca | Načrt reforme državnih pomoči 2005-2009 Smernice regionalne pomoči Splošne skupinske izjeme (MSP, zaposlovanje, usposabljanje, R&R, de minimis, regionalna pomoč, okolje) Sporočilo o obrestnih merah Smernice za R&R in inovacije Sporočilo o zavarovanju kratkoročnih kreditov Sporočilo o rizičnem kapitalu Odločba in smernice o storitvah splošnega gospodarskega pomena ter direktiva o preglednosti Smernice na področju okolja Okvir za državno pomoč ladjedelništvu | Ocena/sprememba smernic o pomoči za reševanje in prestrukturiranje. Obvestilo o državnih pomočeh v obliki jamstev Sporočilo o neposredni obdavčitvi podjetij Sporočilo o državni pomoči za javno radiotelevizijo Možne dodatne skupinske izjeme | Ocena reforme in ponovni pregled obstoječih pravil o državnih pomočeh |

Dokumenti o posvetovanju | Sporočilo o inovacijah | Dokument o posvetovanju glede možne spremembe Uredbe Sveta 659/99. Dokument o posvetovanju glede različnih oblik pomoči |

Postopek | Smernice o notranjih najboljših praksah Spodbujanje posredovanja pravne pomoči na področju državnih pomoči. Povečanje nadzora odločb in vračil Možni predlog za spremembo Uredbe Sveta št. 994/98 (uredba o podelitvi pooblastil) | Možni predlog za spremembo Uredbe Sveta 659/99 (postopkovna uredba) Obvestilo o sodelovanju med nacionalnimi sodišči in Komisijo na področju državnih pomoči |

69. Slika 2 ponazarja pregled pričakovanih večjih sprememb strukture pravil o državnih pomočeh

Slika 2: PRIČAKOVANE VEČJE SPREMEMBE STRUKTURE

[pic]

* * *[pic][pic][pic]

De minimis

regionalna pomoč

Skupinske izjeme

zaposlovanje, R&R, okolje,

dejavnostmi), usposabljanje

povezano z inovacijskimi,

kapitalom in pomočjo,

MSP (vključno z rizičnim

Splošne skupinske izjeme:

gospodarskega pomena

Storitve splošnega

De minimis

Skupinske izjeme

MSP

Usposabljanje

Zaposlovanje

gospodarskega pomena

Storitve splošnega

Smernice, okviri, itd,

R&R

Regionalna pomoč

Okolje

Rizični kapital

Reševanje in prestrukturiranje

pomena

Storitve splošnega gospodarskega

Smernice, okviri, itd,

R&R

Regionalna pomoč

Okolje

Rizični kapital

Večje investicije

Reševanje in prestrukturiranje

Prihodnja srtuktura

Sedanja struktura