5.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 164/91

1.

ponovno izreka podporo lizbonski strategiji, katere izvajanje je prednostna politična strategija Evropske unije do leta 2010;

2.

z veseljem sprejema uvrstitev lizbonske strategije med prednostne naloge Evropske komisije v petletnem obdobju 2005-2009;

3.

poudarja, da je za dosego lizbonskih ciljev (4) potrebna celovita strategija, v katero morajo biti vključene vse države članice in katere cilj je povečanje gospodarske rasti in ustvarjanje novih delovnih mest, zlasti s pospeševanjem strukturnih reform za spodbujanje konkurenčnosti in inovacij ter z dokončno vzpostavitvijo notranjega trga; s posodobitvijo evropskega socialnega modela z naložbami v človeške vire ter z bojem proti socialni izključenosti; z ustvarjanjem pogojev za zdrav razvoj gospodarstva ter z ugodnimi obeti za gospodarstvo s pravilnim odmerjanjem makroekonomskih politik; s spodbujanjem na znanju temelječega gospodarstva s pomočjo politik, ki bi bile bolje prilagojene potrebam informacijske družbe ter potrebam raziskav in razvoja; s krepitvijo regionalne kohezije v Evropski uniji (5);

4.

poudarja, da predlogi na tem področju ne morejo uspeti brez aktivnih in strateških prizadevanj za spodbujanje pravic in enakosti med moškimi in ženskami na vseh področjih življenja;

5.

pozdravlja zavezo Komisije, da predlaga cilje in inštrumente nove kohezijske politike, ki bo skladna z lizbonsko strategijo, toda ostaja prepričan, da se ta zaveza ne more udejanjiti, če Evropska unija temu ne nameni ustreznih sredstev;

6.

poudarja poziv Evropske komisije evropskim lokalnim in regionalnim skupnostim, naj v okviru politike strukturnih skladov sodelujejo pri pripravi projektov, ki bodo omogočili to politiko uskladiti z lizbonsko strategijo (6);

7.

meni, da so strukturne politike Skupnosti prvovrsten primer dodatne vrednosti evropske politike. Investiranje EU na področja raziskav in razvoja, v čezmejne izmenjave ter v infrastrukturne projekte poteka v smislu partnerskega pristopa, zajetega v lizbonski strategiji, z namenom povečati rast, konvergenco, konkurenčnost in trajnostni razvoj;

8.

poziva evropske institucije, da se osredotočijo na učinkovito izvajanje že sprejetih sklepov in se izogibajo uvajanju novih procesov ali opredeljevanju novih ciljev. Na lizbonsko strategijo se ne sme sklicevati vsevprek ob vsakršni novi zakonodajni pobudi Skupnosti; te morajo kljub vsemu imeti pravno podlago v Pogodbah ter biti skladne s pravili dobrega upravljanja.

9.

obžaluje, da je pristop Komisije osredotočen izključno na razmerje med centralnimi oblastmi državami članicami ter da lokalne in regionalne oblasti ne morejo neposredno sodelovati pri komuniciranju na Evropski ravni. Priprava nacionalnih akcijskih načrtov in njihovo izvajanje je skorajda izključno v rokah držav članic; glede na to, da je eden od razlogov za zamudo pri izvajanju lizbonske agende pomanjkanje dejanskega decentraliziranega pristopa, ponavlja svojo zahtevo po intenzivnejšem in bolj decentraliziranem izvajanju lizbonske strategije, v skladu s sklepi Evropskega sveta v Lizboni, ki navajajo, da bo „pristop (pri izvajanju lizbonske strategije), v skladu z načelom subsidiarnosti, povsem decentraliziran; Unija, države članice, regionalne in lokalne skupnosti, socialni partnerji ter civilna družba bodo dejavno vključeni v razne oblike partnerstev  (7)“;

10.

meni, da tako strukturne reforme kot vzpostavitev notranjega trga, potrebne za uresničitev lizbonskih ciljev, ne smejo potekati na račun socialne kohezije in jih morajo zato spremljati znatne ekonomske, socialne in izobraževalne naložbe;

11.

poudarja, da je uresničitev ciljev lizbonske strategije možna le, če sprejeti ukrepi omogočajo največjo možno raven udeležbe državljanov Evrope v evropskem gospodarstvu in priporoča, da spodbujanje aktivne udeležbe državljanov v gospodarstvu ter odprava ovir, ki to preprečujejo, postaneta načelo vsake ekonomske politike;

12.

opozarja, da je posodobitev evropskega socialnega modela z naložbami v človeške vire in preprečevanjem socialne izključenosti osnova za izvajanje lizbonske strategije. Odbor regij je zaskrbljen nad dejstvom, da sporočilo Komisije ne omenja nadaljevanja boja proti socialni izključenosti.

13.

ocenjuje, da mora razprava o prihodnji socialni agendi potekati v okviru razprave o oživitvi lizbonske strategije in da je treba nacionalna prizadevanja usmeriti v ustvarjanje novih delovnih mest ter v boj proti oviram za zaposlovanje, zaradi katerih so nesorazmerno prizadete zlasti ženske, starejše osebe, nekvalificirani delavci pa tudi priseljenci. Poleg tega je za povečanje zaposlenosti in izboljšanje delovnih mest treba še precej narediti za to, da bi evropski trg dela dejansko spodbujal mobilnost;

14.

priporoča, da se skrb za okolje vključi v vse politike;

15.

ponavlja svoje zavzemanje za to, da se vsem trem stebrom lizbonske strategije — ekonomskemu, socialnemu in okoljskemu — nameni enako pozornost, tako da je kakovost življenja še naprej osrednja skrb;

16.

poudarja temeljno vlogo podjetništva in inovacij; poziva k zmanjšanju birokracije, s čimer bi spodbudili podjetništvo, ter k izvedbi informacijskih kampanj, usmerjenih v podporo podobe podjetnikov, odpravo stigmatiziranja zaradi neuspeha in utrjevanje evropskega podjetniškega duha;

17.

ocenjuje, da je glavna šibkost lizbonske strategije njeno izvajanje, zlasti na ravni držav članic. Da bi stanje izboljšali, mora lizbonski proces postati bolj ciljno usmerjen, preglednejši in demokratičnejši. Odbor regij zato podpira zahtevo (8) po uvedbi informacijske kampanje na evropski ravni, z namenom, da bi evropske državljane seznanili z lizbonsko agendo in s tem, kako ta lahko vpliva na njihovo vsakdanje življenje;

18.

v primeru, da bi Svet sprejel predlog Komisije, da se na ravni vsake države članice imenuje „gospa“ ali „gospod Lizbona“, brez da bi s tem ustvarjali nove upravne strukture, slednje poziva, naj tesno sodelujejo s teritorialnimi skupnostmi;

19.

obžaluje, da Komisija ne predvideva ne primerjalnega ocenjevanja ne razvrščanja, kar otežuje ocenjevanje in primerjanje prizadevanj za reformo v državah članicah. Razvrščanje in analiza obstoječih prednosti in slabosti na nacionalni in, po potrebi, tudi na regionalni ravni, bi povečala tekmovalnost in pritisk v prid doseganja znatnega napredka pri izvajanju reform.

20.

pozdravlja predlog Komisije, da sedanjo množico letnih poročil nadomesti eno samo letno strateško poročilo; in vabi države članice, naj v pripravo nacionalnih načrtov vključijo lokalne in regionalne skupnosti, tako da bodo upoštevane posebnosti in prednostne naloge lokalnih in regionalnih skupnosti pri izvajanju lizbonske strategije;

21.

obžaluje, da strategija Komisije ni uspela vključiti lokalnih in regionalnih oblasti in da sodelovanje, ki se je razvilo v tem okviru, poteka v glavnem na medvladni ravni. Zato zahteva, da Komisija pripravi predlog za reformo odprte metode usklajevanja, tako da bodo vključene lokalne in regionalne oblasti. Odbor regij prav tako vabi Komisijo, da se, v duhu bele knjige o dobrem upravljanju, z Odborom regij posvetuje preden izda mnenja, ki jih predvideva ta člen;

22.

ponavlja, da se je Komisija v svoji pobudi za boljšo pripravo zakonov obvezala, da bo razvila instrument analize družbenih, ekonomskih in okoljskih vplivov predlogov zakonskih aktov ter da bo vsakemu predlogu priložila tudi oceno njegovega vpliva z vidika subsidiarnosti. Odbor regij z zanimanjem pričakuje te korake;

23.

trdi, da EU ne bo dosegla potrebne ravni rasti, zaposlenosti in socialne kohezije, če makro-ekonomski okvir držav članic ne bo usklajen z lizbonsko strategijo in če ne bo prišlo do izboljšanja koherentnosti ekonomskih instrumentov Skupnosti;

24.

se strinja s ciljem, da mora Pakt stabilnosti in rasti, v skladu z določbami Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (9), v večji meri upoštevati trajanje učinkov stanja gospodarstva ter proračunsko izvedljivost; meni, da bi morala biti „celovita ocena“, ki jo navaja člen 104.6 PES, natančneje opredeljena, vključevati bi morala upoštevanje trajanje naložb javnih organov, povezanih z izvajanjem lizbonske strategije; in predlaga revizijo Pakta stabilnosti in rasti, da bi postal bolj prožen in da bi upošteval različne ekonomske stvarnosti držav članic EU. To pa mora potekati brez škode za disciplino kriterijev pakta in brez izključevanja določenih vrst izdatkov iz izračuna proračunskega primanjkljaja;

25.

odobrava predlog Evropske komisije za povečanje zneska finančnih sredstev, namenjenih razvoju čezevropskih omrežij, s tem da imajo posebno prednost čeznacionalni projekti, ki spodbujajo intemodalnost in uporabo trajnih prevoznih sredstev, saj bo to olajšalo soočanje s problemi naraščanja prometa in trgovanja;

26.

se veseli dejstva, da je Komisija prepoznala skrbi, ki jih je izrazil zlasti Odbor regij (10) glede uporabe načela države izvora v osnutku direktive o storitvah (11);

27.

obžaluje, da Komisija ne omenja konkretnega spremljanja bele knjige o storitvah splošnega pomena (12);

28.

ocenjuje, da se je pri državnih pomočeh treba nujno osredotočiti na ovrednotenje za Skupnost pomembnih horizontalnih ciljev, kot so: zaposlovanje, regionalni razvoj, okolje, izobraževanje in raziskave, zlasti s spodbujanjem inovativnih majhnih in srednje velikih podjetij. Namesto da si prizadeva za količinsko zmanjšanje državnih pomoči, se mora EU osredotočiti na izboljšanje sistema državnih pomoči, da bi lahko dolgoročno zagotovila kakovostno izvajanje storitev;

29.

podpira tudi uvedbo analiz vplivov, s ciljem bolje opredeliti državne pomoči, ki imajo majhen učinek na konkurenco in na trgovanje na ravni EU, lahko pa zapolnijo obstoječe tržne vrzeli, prispevajo k razvoju zaostalih regij ter spodbujajo podjetništvo. Na koncu Odbor regij spodbuja Komisijo, naj nadaljuje prizadevanja za to, da bi lokalnim in regionalnim skupnostim omogočila večjo pravno varnost ter večjo preglednost pri financiranju in upravljanju storitev splošnega pomena;

30.

podpira poziv Komisije za ustanovitev inovacijskih polov na regionalni in lokalni ravni, ki bi inovativna majhna in srednje velika podjetja, univerze ter ustrezne finančne in poslovne strukture povezali v mrežo;

31.

podpira predlog za sklenitev pakta znanja, ki naj bi obnovil skupno zavezo Unije in držav članic, da bodo razvijale raziskave, inovacije in izobraževanje. Cilj pakta bi bil združiti različne na znanje vezane programe ter določiti končen seznam količinsko opredeljenih ciljev, v uresničevanje katerih bi bili vključeni akterji s področja politike znanja v Evropi; predlaga, da države članice v prihodnje namenijo 3 % svojega BDP za raziskave; ter poziva vse ravni oblasti, naj uvedejo ukrepe, s katerimi bi študente privabili k raziskavam;

32.

poudarja posebno pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri udejanjanju celovitega koncepta izobraževanja in vseživljenjskega učenja za doseganje družbe znanja. Tako inovativnost na področju poklicne etike kot učenje tujih jezikov, ki je bistveno za povečanje mobilnosti, sta temeljna elementa tega koncepta.

33.

opozarja, da je bistveni element lizbonske strategije raznolikost davčnih instrumentov in poziva države članice, naj oblikujejo konkurenčne davčne ugodnosti, da bi povečale naložbe v zasebni sektor, zlasti v raziskave;

34.

podpira vzpostavitev evropskega pakta za mladino, ki bi se osredotočil na probleme brezposelnosti ter na socialno in poklicno vključevanje;

35.

poziva k pripravi evropskega programa o staranju prebivalstva, ki bi izkoristil znanje in izkušnje najstarejšega evropskega prebivalstva;

36.

ocenjuje, da lizbonska strategija ne more uspeti, če se Evropska unija na mednarodni ravni ne zavzame za upravljanje globalizacije s pomočjo učinkovitejših in pravičnejših pravil glede konkurence, socialnih pravic, okolja in intelektualne lastnine.

37.

verjame, da priseljevanje iz tretjih držav lahko pomeni priložnost za novo dinamiko in nove ideje v evropskem gospodarstvu in daje vse priznanje Evropski komisiji, ker se je obvezala, da bo predlagala boljši pristop k zakonitemu priseljevanju.

38.

zadolži svojega predsednika, da to resolucijo preda Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu, Svetu ter luksemburškemu in britanskemu predsedstvu.