This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52004PC0493
Proposal for a Regulation of the European Parliament and of the Council on the European Social Fund
Predlog uredba Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem Socialnem Skladu
Predlog uredba Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem Socialnem Skladu
/* KOM/2004/0493 končno - COD 2004/0165 */
Predlog uredba Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem Socialnem Skladu /* KOM/2004/0493 končno - COD 2004/0165 */ Predlog uredba Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu /* KOM/2004/0493 končno - COD 2004/0165 */
Bruselj, 14.7.2004 KOM(2004) 493 končno 2004/0165 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o Evropskem socialnem skladu (pred ložila Komisija ) OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM Novi izzivi za prihodnost ESS Evropski socialni sklad (ESS) prispeva k cilju ekonomske in socialne kohezije, določenem v členu 158 Pogodbe o ES, s podporo politikam in prednostnim nalogam, katerih namen je doseči napredek pri doseganju polne zaposlenosti, izboljšati kakovost in produktivnost pri delu ter spodbujati socialno vključenost in kohezijo, v skladu s smernicami in priporočili, določenimi v evropski strategiji zaposlovanja (ESZ). Da bi dosegel ta cilj, se mora ESS soočiti s tremi glavnimi izzivi: s precejšnjimi neskladji v zaposlovanju, socialnimi razlikami, vrzelmi na področju znanja in kvalifikacij ter pomanjkanjem delovne sile v razširjeni Uniji; s pospešenim gospodarskim in socialnim prestrukturiranjem zaradi globalizacije in razvoja gospodarstva, temelječega na znanju; z demografskimi spremembami, katerih posledici sta zmanjšanje in staranje delovne sile. Okrepitev povezav med ESS, evropsko strategijo zaposlovanja in dogovorjenimi cilji Unije v povezavi s socialno vključenostjo ter izobraževanjem in usposabljanjem Povezave med finančnim instrumentom Skupnosti in političnim okvirom Unije je potrebno v prihodnjem obdobju načrtovanja programov okrepiti tako, da bodo bolj prispevale k splošnim in posameznim ciljem zaposlovanja, določenim v lizbonski strategiji. V ta namen mora ESS podpreti politike držav članic, ki so strogo usklajene s smernicami in priporočili, določenimi v evropski strategiji zaposlovanja, ter z dogovorjenimi cilji Unije v zvezi s socialno vključenostjo ter izobraževanjem in usposabljanjem. Osnutek Uredbe ESS za obdobje 2007-2013 zagotavlja jasen okvir za intervencije ESS v celotni Uniji. V okviru „konvergenčnih“ ciljev in ciljev „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“ bo ESS zagotovil podporo in tako omogočil predvidevanje in obvladovanje gospodarskih in socialnih sprememb. Njegove intervencije se bodo osredotočile na štiri ključna področja za ukrepe, ki jih odobri Evropski svet: povečati prilagodljivost delavcev in podjetij; izboljšati dostop do zaposlitve, preprečevati brezposelnost, podaljšati delovno dobo in povečati udeležbo na trgu dela; okrepiti socialno vključenost s spodbujanjem vključevanja prikrajšanih ljudi v delo in z bojem proti diskriminaciji; spodbujati partnerstva za reformo na področjih zaposlovanja in vključenosti. V najmanj uspešnih regijah in državah članicah se bodo skladi osredotočili na spodbujanje strukturnega prilagajanja, rasti in ustvarjanja delovnih mest. V ta namen bo ESS v okviru konvergenčnih ciljev poleg izvajanja zgoraj omenjenih prednostnih nalog tudi podprl ukrepe za povečanje obsega in izboljšanje naložb v človeški kapital, zlasti z izboljšanjem vzgojno izobraževalnih sistemov, ter ukrepe, usmerjene v razvoj institucionalne usposobljenosti in učinkovitosti javne uprave na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Nadalje predlog močno poudarja prizadevanja Unije za odpravo neenakosti med ženskami in moškimi: posebni ukrepi, namenjeni ženskam, so povezani z močnim uveljavljanjem načel enakih možnosti za oba spola, da bi se tako povečala udeležba in napredek žensk v zaposlovanju. Prav tako bo v področje delovanja ESS vključeno tudi pospeševanje aktivnosti na področju inovacij in transnacionalnega sodelovanja, ki se bo izvajalo v okviru nacionalnih in regionalnih operativnih programov. V okviru „konvergenčnih“ ciljev in ciljev „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“ bo dal ESS prednost podpori transnacionalnega sodelovanja, vključno z izmenjavami izkušenj in najboljših praks v okviru Unije in skupnih ukrepov, ter, kjer je to primerno, zagotovil skladnost in dopolnjevanje ostalih transnacionalnih programov Skupnosti. Slednjič predlog pripisuje poseben pomen spodbujanju odgovornega vodenja. Vključevanje socialnih partnerjev je zlasti pomembno pri načrtovanju in izvajanju prednostnih nalog in postopkov Sklada. V ta namen bodo v okviru novega konvergenčnega cilja socialni partnerji vzpodbujani k aktivnemu sodelovanju pri ukrepih za usposabljanje ter k izvajanju skupnih dejavnosti na področjih politike, na katerih imajo odločilno vlogo. 2004/0165 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o Evropskem socialnem skladu EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti in zlasti člena 148 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije[1], ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2], ob upoštevanju mnenja Odbora regij[3], v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[4], ob upoštevanju naslednjega: Uredba (ES) št. […] o splošnih določbah o Strukturnih skladih in Kohezijskem skladu[5] oblikuje okvir za ukrepe Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada in določa zlasti cilje, načela in pravila glede partnerstva, načrtovanja programov, vrednotenja in upravljanja. Zato je potrebno določiti poslanstvo Evropskega socialnega sklada (v nadaljevanju „ESS“) glede na naloge, predpisane v členu 146 Pogodbe, in v smislu aktivnosti, ki jih izvajajo države članice in Skupnost, da bi razvile usklajeno strategijo za zaposlovanje, kot je to določeno v členu 125 Pogodbe. Zaradi jasnosti se Uredba (ES) št. 1784/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 1999 o Evropskem socialnem skladu[6] nadomesti. Določiti je potrebno posebne predpise glede vrste dejavnosti, ki se lahko financirajo iz ESS v okviru ciljev, določenih v Uredbi (ES) št. […] [o splošnih določbah o Strukturnih skladih in Kohezijskem skladu]. ESS naj podpira politike držav članic, ki so strogo usklajene s smernicami in priporočili, določenimi v okviru evropske strategije zaposlovanja in z dogovorjenimi cilji Skupnosti v zvezi s socialno vključenostjo ter izobraževanjem in usposabljanjem, da bi tako bolj prispeval k načrtom in ciljem, o katerih se je Evropski svet dogovoril v Lizboni in Göteborgu. Za lažje predvidevanje in obvladovanje sprememb v okviru cilja regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja se mora pomoč ESS osredotočiti zlasti na povečevanje prilagodljivosti delavcev in podjetij, izboljšanje dostopa do zaposlitve in udeležbe na trgu dela, okrepitev socialne vključenosti prikrajšanih ljudi in na boj proti diskriminaciji ter spodbujanje partnerstev za reformo. Poleg teh prednostnih nalog je v manj razvitih regijah in državah članicah – v okviru konvergenčnega cilja in z namenom povečati gospodarsko rast, izboljšati možnosti zaposlovanja za ženske in moške, ter kakovost in produktivnost pri delu – nujno potrebno povečati in izboljšati naložbe v človeški kapital in izboljšati institucionalno, administrativno in pravno usposobljenost, zlasti za pripravo in izvedbo reform ter uveljavljanje pravnega reda. Spodbujanje aktivnosti na področju inovacij in transnacionalnega sodelovanja je temeljna dimenzija, ki jo je potrebno vključiti v področje delovanja ESS. Pomembno je zagotoviti skladnost ukrepov ESS s politikami, določenimi v okviru evropske strategije zaposlovanja, in usmeriti podporo ESS na izvajanje smernic in priporočil za zaposlovanje. Smotrno in učinkovito izvajanje ukrepov, ki jih podpira ESS, temelji na odgovornem vodenju in partnerstvu med vsemi pomembnimi teritorialnimi in socialno-ekonomskimi udeleženci ter zlasti med socialnimi partnerji in ostalimi zainteresiranimi skupinami, tako na regionalni kot tudi na lokalni ravni. Države članice in Komisija morajo zagotoviti, da izvajanje prednostnih nalog, ki jih financira ESS v okviru konvergenčnih ciljev ter ciljev regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja, prispeva k spodbujanju enakosti in odpravi neenakosti med ženskami in moškimi; uveljavljanje načel enakosti med spoloma bi moralo biti združeno s posebnimi ukrepi za povečanje trajnostne udeležbe in napredka žensk v zaposlovanju. ESS naj prav tako podpira tehnično pomoč, s posebnim poudarkom na spodbujanje vzajemnega učenja z izmenjavo in razširjanjem izkušenj, prenosa najboljše prakse in na poudarjanje prispevka ESS k ciljem in prednostnim nalogam politike Skupnosti v povezavi z zaposlovanjem in socialno vključenostjo. Uredba (ES) št. […] [o splošnih določbah o Strukturnih skladih in Kohezijskem skladu] določa, da se upravičenost izdatkov določi na nacionalni ravni, z določenimi izjemami, za kar je potrebno določiti posebne predpise. Zato je potrebno določiti izjeme, povezane z ESS – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: Člen 1 Področje Ta uredba določa naloge Evropskega socialnega sklada („ESS“) in področje izvajanja pomoči glede na „konvergenčne“ cilje in cilje „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“, ki so določeni v členu 3 Uredbe (ES) št. […] ter vrste izdatkov, ki so upravičeni do pomoči. Člen 2 Naloga 1. ESS okrepi ekonomsko in socialno kohezijo s podporo politikam držav članic, katerih namen je doseči polno zaposlenost, izboljšati kakovost in produktivnost pri delu in spodbujati socialno vključenost ter zmanjšati regionalne razlike v zaposlovanju. ESS zlasti podpira ukrepe, usklajene s smernicami in priporočili, sprejetimi v okviru evropske strategije zaposlovanja. 2. Pri izvajanju nalog, navedenih v odstavku 1, ESS podpira prednostne naloge Skupnosti, kar zadeva potrebo po okrepitvi socialne kohezije, izboljšanju konkurenčnosti in spodbujanju k okolju prijazni gospodarski rasti. Zlasti upošteva cilje Skupnosti na področjih socialne vključenosti, izobraževanja in usposabljanja ter enakosti med moškimi in ženskami. Člen 3 Obseg pomoči 1. V okviru konvergenčnih ciljev ter ciljev regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja ESS podpira ukrepe v smislu naslednjih prednostnih nalog: (a) Povečanje prilagodljivosti delavcev in podjetij, zlasti s spodbujanjem: (i) povečanja obsega investicij s strani podjetij, zlasti MSP-jev, ter delavcev v človeške vire z razvijanjem in izvajanjem sistemov vseživljenjskega učenja in strategijami, ki zagotavljajo lažji dostop do izobraževanja nižje kvalificiranim in starejšim delavcem, preglednost izobrazbe in sposobnosti, razširjanje znanj s področja informacijsko komunikacijske tehnologije in upravljanje ter spodbujanje podjetništva in inovacij; (ii) predvidevanja in učinkovitega obvladovanja ekonomskih sprememb zlasti z oblikovanjem in razširjanjem inovativnih in bolj produktivnih oblik organizacije dela, vključno z boljšimi zdravstvenimi pogoji in varnostjo pri delu, prepoznavanjem prihodnjih zahtev za delo in znanja ter z oblikovanjem posebnih služb za zaposlovanje, usposabljanje in podporo delavcem v okviru prestrukturiranja podjetji in sektorjev. (b) Izboljšanje dostopa do zaposlitve iskalcem zaposlitve in neaktivnim osebam, preprečevanje brezposelnosti, podaljševanje delovne dobe in povečevanje udeležbe žensk in migrantov na trgu dela, zlasti s spodbujanjem: (i) posodabljanja in okrepitve institucij na trgu dela, zlasti zavodov za zaposlovanje; (ii) izvajanje aktivnih in preventivnih ukrepov za zagotavljanje zgodnjega prepoznavanja potreb in osebnega svetovanja, iskanja zaposlitve in mobilnosti, samozaposlovanja in ustanavljanja podjetij; (iii) posebnih ukrepov za povečanje obsega trajnostne udeležbe in napredka žensk v zaposlovanju, za zmanjšanje razlik med spoli na trgu delovne sile, vključno z odpravljanjem osnove za različne plače med spoloma, ukrepov za usklajevanje dela in privatnega življenja vključno z lažje dostopnim varstvom otrok in skrbjo za nepreskrbljene osebe; (iv) posebnih ukrepov za okrepitev socialnega vključevanja migrantov in povečanja njihove udeležbe v zaposlovanju, vključno z usmerjevalnim in jezikovnim izobraževanjem in potrjevanjem izobrazbe, pridobljene v tujini. (c) Okrepitev socialne vključenosti prikrajšanih ljudi in boj proti diskriminaciji, zlasti s spodbujanjem: (i) možnosti in načini vključevanja v zaposlovanje za prikrajšane ljudi, ljudi, ki so bili socialno izključeni, ljudi, ki so predčasno opustili šolanje, manjšine in ljudi, nezmožne za delo, s pomočjo zaposlitvenih ukrepov, tudi na področju socialnega gospodarstva, spremljevalnih ukrepov in ustrezne socialne podpore ter skrbstvenih storitev; (ii) raznolikosti na delovnem mestu in boja proti diskriminaciji pri nastopanju na trgu dela s pomočjo ozaveščanja in vključevanja lokalnih skupnosti ter podjetij. (d) Aktiviranje za reforme na področjih zaposlovanja in vključenosti, zlasti s spodbujanjem razvoja partnerstev in paktov s pomočjo mrežnega povezovanja pomembnih zainteresiranih strani na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. 2. V okviru kovergenčnega cilja ESS podpira ukrepe v smislu naslednjih prednostnih nalog: (a) Večanje obsega in izboljšanje naložb v človeški kapital, zlasti s spodbujanjem: (i) izvajanja reform na področju sistemov za izobraževanje in usposabljanje, zlasti z namenom izboljšati njihovo dovzetnost za potrebe po družbi, temelječi na znanju, povečati pomen začetnega izobraževanja in usposabljanja za trg dela ter nenehno nadgrajevati znanja učnega in drugega osebja; (ii) k večji udeležbi v izobraževanju in usposabljanju skozi vso življenjsko dobo, zlasti z ukrepi za doseganje zmanjšanja obsega predčasnih opustitev šolanja in večjih možnosti za dostop do začetnega poklicnega izobraževanja in izobraževanja odraslih; (iii) razvoja človeških virov na področju raziskav in inovacij, zlasti s pomočjo podiplomskih študijev in usposabljanja raziskovalcev ter s povezanimi mrežnimi aktivnostmi med visokošolskimi zavodi, raziskovalnimi centri in podjetji. (b) Okrepitev institucionalne usposobljenosti in učinkovitosti javne uprave in javnih služb na nacionalni, regionalni in lokalni ravni z namenom vključiti reforme in odgovorno vodenje, posebno na gospodarskem področju, na področju zaposlovanja, na socialnem, okoljskem in pravosodnem področju, zlasti s spodbujanjem: (i) dobrega načrtovanja, spremljanja in ocenjevanja politike in programov s študijami, statističnimi analizami in ekspertizami, podpore medresorskemu usklajevanju in dialoga med določenim delom javnosti in zasebnimi organi; (ii) usposabljanja za izvajanje politik in programov, vključno z upoštevanjem uveljavljanja zakonodaje, zlasti s pomočjo usposabljanja vodij in osebja ter posebne podpore ključnim službam, inšpektoratom in socialno ekonomskim udeležencem ter pomembnejšim nevladnim organizacijam. 3. Pri doseganju ciljev in izvajanju prednostnih nalog, določenih v odstavkih 1 in 2, ESS podpira spodbujanje in integracijo aktivnosti na področju inovacij ter transnacionalno in medregionalno sodelovanje, zlasti z izmenjavo informacij, izkušenj, končnih izsledkov raziskav in dobre prakse ter z oblikovanjem pristopov, ki se med sabo dopolnjujejo, in usklajenih ali skupnih ukrepov. 4. Pri izvajanju prednostne naloge socialne vključenosti, na katero se nanaša odstavek 2 (c)(i), lahko financiranje ukrepov v okviru Uredbe (ES) št. […] [ESRR] s strani ESS znaša največ 10% vrednosti obravnavane prednostne naloge. Člen 4 Skladnost in osredotočenost 1. Države članice in organi upravljanja zagotovijo, da je ukrep, ki ga podpira ESS, skladen, ter da nudi oporo izvajanju evropske strategije zaposlovanja. Zlasti zagotovijo, da ukrep, določen v strateškem referenčnem okviru in operativnih programih, spodbuja splošne in posamične cilje ter prednostne naloge strategije v vsaki državi članici in da podporo osredotoči zlasti na izvajanje priporočil za zaposlovanje, navedenih v členu 128(4) Pogodbe, kot tudi na izvajanje pomembnih ciljev Skupnosti na področju socialne vključenosti. 2. V okviru operativnih programov so viri usmerjeni v najpomembnejše potrebe in osredotočeni na tista področja politike, na katerih lahko ima podpora ESS velik učinek na doseganje ciljev programa. Da bi bila podpora ESS čimbolj učinkovita, operativni programi zlasti upoštevajo regije in kraje, ki se soočajo z najresnejšimi težavami, vključno z ogroženimi mestnimi in propadajočimi podeželskimi ter od ribištva odvisnimi področji. 3. Pomembni elementi letnega poročila držav članic iz člena 19 Uredbe (ES) št. […] [o splošnih določbah o Strukturnih skladih in Kohezijskem skladu] se posamično vključijo v ustrezne nacionalne akcijske načrte za zaposlovanje in nacionalne akcijske načrte za socialno vključenost. 4. Kvantificirani cilji in kazalci, izbrani za spremljanje izvajanja nacionalnega strateškega referenčnega okvirja, določenega v členu 18 Uredbe (ES) št. […] [o splošnih določbah o Strukturnih skladih in Kohezijskem skladu], so tisti, ki se uporabijo pri izvajanju evropske strategije zaposlovanja in v okviru dogovorjenih ciljev Skupnosti na področjih socialne vključenosti ter izobraževanja in usposabljanja. Kazalci za spremljanje operativnih programov so skladni s temi kvantificiranimi cilji. 5. Na podlagi opravljenih vrednotenj delovanja ESS se oceni tudi učinek ukrepov, ki jih podpira ESS, na izvajanje evropske strategije zaposlovanja in na cilje Skupnosti na področjih socialne vključenosti in izobraževanja ter usposabljanja v obravnavani državi članici. Člen 5 Odgovorno vodenje in partnerstvo 1. ESS spodbuja odgovorno vodenje in partnerstvo. Njegova podpora se oblikuje in izvaja na ustrezni teritorialni ravni s posebnim poudarkom na regionalni in lokalni ravni, v skladu z institucionalno ureditvijo vsake posamezne države članice. 2. Države članice in organi upravljanja vsakega operativnega programa zagotovijo vključenost socialnih partnerjev in zadostno posvetovanje z nevladnimi zainteresiranimi stranmi na primerni teritorialni ravni, pri načrtovanju, izvajanju in spremljanju podpore ESS. 3. Organi upravljanja vsakega operativnega programa zagotovijo zadostno udeležbo in dostop socialnih partnerjev do aktivnosti, ki se podpirajo v skladu s členom 2 te uredbe. V okviru „konvergenčnega“ cilja se vsaj 2% ESS dodeli usposabljanju in aktivnostim, ki jih skupaj izvajajo socialni partnerji, zlasti glede prilagodljivosti delavcev in podjetij, kot je to navedeno v členu 2(1)(a). 4. Organi upravljanja vsakega operativnega programa spodbujajo zadostno udeležbo in možnost dostopa nevladnih organizacij do podprtih aktivnosti, zlasti na področju socialne vključenosti in enakosti med ženskami in moškimi. 5. Kadar je odgovornost za izvajanje deljena, se lahko podpora v okviru programa zagotovi s pomočjo globalnih nepovratnih sredstev. Člen 6 Enakost spolov Države članice in organi upravljanja zagotovijo, da je v operativnih programih vključen opis načina, kako spodbujati enakost spolov pri načrtovanju, izvajanju in spremljanju, vključno z vsemi posebnimi kazalci, ter vrednotenju. Člen 7 Inovativnost V okviru vsakega operativnega programa države članice in organi upravljanja posvečajo posebno pozornost spodbujanju in integraciji aktivnosti na področju inovacij. Po posvetovanju z nadzornim odborom iz člena 47 Uredbe (ES) št […] [o splošnih določbah o Strukturnih skladih in Kohezijskem skladu] organ upravljanja izbere področja financiranja inovacij in določi primerne načine za izvedbo. Člen 8 Transnacionalno sodelovanje 1. Države članice in organi upravljanja zagotovijo, da se načrtovanje aktivnosti na področju transnacionalnega in regionalnega sodelovanja izvaja v obliki prednostne osi v okviru operativnega programa ali pa v obliki določenega operativnega programa. 2. Države članice z ustreznimi mehanizmi za koordinacijo zagotavljajo skladnost in povezljivost med ukrepi sklada in ukrepi, ki jih podpirajo drugi transnacionalni programi Skupnosti, zlasti na področju izobraževanja in usposabljanja, ter tako optimizirajo uporabo sredstev Skupnosti v podporo izobraževanju in vseživljenjskemu učenju. Člen 9 Tehnična pomoč Komisija pospešuje zlasti izmenjavo izkušenj, dejavnosti za povečanje ozaveščenosti, seminarje, mrežno povezovanje in medsebojne preglede za prepoznavanje in razširjanje dobrih praks in spodbuja vzajemno učenje z namenom razširiti obseg politike in prispevanja ESS k ciljem Skupnosti v povezavi z zaposlovanjem in socialno vključenostjo. Člen 10 Letna in končna poročila Letna in končna poročila o izvajanju iz člena 49 uredbe (ES) št. […] [o splošnih določbah o Strukturnih skladih in Kohezijskem skladu] vsebujejo tudi strnjeno poročilo o izvajanju: (a) ukrepov v zvezi z integracijo načela enakosti spolov in vseh ukrepov v zvezi s spoli; (b) ukrepov za okrepitev socialnega vključevanja in zaposlovanja migrantov; (c) ukrepov za okrepitev socialnega vključevanja in zaposlovanja manjšin; (d) inovativnih dejavnosti, vključno z utemeljitvijo izbire področij za inovacije, predstavitvijo njihovih rezultatov in njihovim razširjanjem in uveljavljanjem; (e) dejavnosti na področju transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja. Člen 11 Upravičenost do pomoči 1. ESS zagotovi podporo za financiranje javnih izdatkov v obliki individualnih ali globalnih nepovratnih sredstev, povratnih sredstev, znižanja obresti za posojila in mikro kreditov ter nakupa proizvodov in storitev v okviru javnih razpisov. 2. Podpora ESS ne financira naslednjih izdatkov: (a) vračljiv DDV; (b) obresti za dolgove; (c) nakup infrastrukture, premičnin, ki se amortizirajo, nepremičnin in zemljišč. 3. Ne glede na odstavek 2 tega člena, se pravila glede upravičenosti do podpore, določena v členu 6 Uredbe (ES) št. […] [o ESRR], uporabijo za ukrepe, ki jih sofinancira ESS in ki spadajo v okvir člena [2] [Uredbe o ESRR]. 4. Ne glede na nacionalna pravila glede upravičenosti do podpore lahko izdatki, prijavljeni v okviru operativnih programov, ki jih sofinancira ESS, vključujejo: (a) prejemke ali plače, ki jih udeležencem v projektu izplačajo tretje osebe in ki se odobrijo upravičencu pod pogojem, da takšna izplačila predstavljajo del nacionalnega javnega sofinanciranja projekta, v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili. (b) posredne stroške projekta, določene na podlagi pavšala, do 20 % neposrednih stroškov, prijavljenih za ta projekt, glede na vrsto projekta, kontekst izvajanja in lokacijo projekta. Člen 12 Predhodne določbe Ta uredba ne vpliva na nadaljnje izvajanje, spreminjanje in na celotno ali delno razveljavitev ukrepov, odobrenih s strani Sveta ali Komisije na podlagi Uredbe (ES) št. 1784/99, ki se uporablja do 1. januarja 2007. Zahtevki, predloženi v okviru Uredbe (EGS) št. 1784/94, ostajajo veljavni. Člen 13 Razveljavitev Uredba (ES) št. 1784/99 se razveljavi s 1. januarjem 2007. Sklicevanje na Uredbo (ES) št. 1784/99 se šteje kot sklicevanje na to uredbo. Člen 14 Klavzula o pregledu V skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe, Evropski parlament in Svet to uredbo pregledata najkasneje do 31. decembra 2013. Člen 15 Začetek veljavnosti Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije . Uporablja se od 1. januarja 2007. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, [….] Za Evropski Parlament Za Svet Predsednik Predsednik […] […] [1] UL C […], […], str. […]. [2] UL C […], […], str. […]. [3] UL C […], […], str. […]. [4] UL C […], […], str. […]. [5] UL L […], […], str. […]. [6] UL L 213, 13.8.1999, str. 5.