52004PC0389

Predlog UREDBO SVETA o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 1601/1999 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz žice iz nerjavnega jekla premera manj kot 1 mm s poreklom iz Indije

(predlozena s strani Komisije)

OBRAZLOITVENI MEMORANDUM

Komisija je 10. julija 2003 uvedla pospeseno revizijo v zvezi z izravnalno dajatvijo na uvoz zice iz nerjavnega jekla premera manj kot 1 mm s poreklom iz Indije.

Preiskava je pokazala, da bi bilo treba uvesti dokončno izravnalno dajatev na uvoz zadevnih izdelkov, ki jih proizvaja in izvaza vlagatelj, ki je zahteval zgoraj navedeno revizijo.

Zato se predlaga, da Svet sprejme prilozeni predlog za Uredbo, ki jo je treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije.

Predlog UREDBO SVETA o spremembah Uredbe Sveta (ES) st. 1601/1999 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz zice iz nerjavnega jekla premera manj kot 1 mm s poreklom iz Indije

SVET EVROPSKE UNIJE JE -

ob upostevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upostevanju Uredbe Sveta (ES) st. 2026/97 z dne 6. oktobra 1997 o zasčiti pred subvencioniranim uvozom iz drzav, ki niso članice Evropske skupnosti [1] (v nadaljnjem besedilu ''osnovna uredba''), in zlasti člena 20 Uredbe,

[1] UL L 288, 21.10.1997, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) st. 461/2004 (UL L 77, 13.3.2004, str. 12).

ob upostevanju predloga Komisije, ki ga je dala po posvetovanju s Svetovalnim odborom,

ob upostevanju naslednjega:

A. PREDHODNI POSTOPEK

(1) Svet je z Uredbo (ES) st. 1601/1999 [2] uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz zice iz nerjavnega jekla premera manj kot 1 mm (''zadevni izdelek), ki se uvrsča pod oznako KN ex 7223 00 19, s poreklom iz Indije. Ukrepi so bili sprejeti kot dajatev ad valorem v obsegu od 0 % do 42,9 % za posamezne izvoznike, s stopnjo 44,4 % za nesodelujoče izvoznike.

[2] UL L 189, 22.7.1999, str. 26.

B. SEDANJI POSTOPEK

1. Zahteva za revizijo

(2) Komisija je po uvedbi dokončnih ukrepov od enega indijskega proizvajalca, VSL Wires Limited ("vlagatelj"), prejela zahtevo za uvedbo pospesene revizije Uredbe (ES) st. 1601/1999 na podlagi člena 20 osnovne uredbe. Vlagatelj je trdil, da ni povezan z nobenim drugim izvoznikom zadevnega izdelka v Indiji. Trdil je tudi, da zadevnega izdelka v Skupnost ni izvazal v prvotnem obdobju preiskave (t. j. od 1. aprila 1997 do 31. marca 1998), pač pa sele po tem obdobju. Na podlagi zgoraj navedenega je zahteval določitev individualne stopnje dajatve za izdelek.

2. Uvedba pospesene revizije

(3) Komisija je preučila dokaze, ki jih je predlozil vlagatelj, in ugotovila, da so zadostni za utemeljitev uvedbe revizije v skladu z določbami člena 20 osnovne uredbe. Po tem ko se je Komisija posvetovala s Svetovalnim odborom in je zadevni gospodarski panogi Skupnosti dala moznost za pripombe, je z objavo v Uradnem listu [3] uvedla pospeseno revizijo Uredbe (ES) st. 1601/1999 v zvezi z zadevno druzbo in začela preiskavo.

[3] UL C 161, 10.7.2003, str. 3.

3. Zadevni izdelek

(4) Izdelek, ki je predmet sedanje revizije, je isti izdelek, kot ga obravnava Uredba (ES) st. 1601/1999, in sicer zica iz nerjavnega jekla premera manj kot 1 mm, ki vsebuje 2,5 mas. % ali več niklja, razen zice, ki vsebuje 28 mas. % ali več, vendar največ 31 mas. % niklja in 20 mas. % ali več, vendar največ 22 mas. % kroma.

4. Obdobje preiskave

(5) Preiskava subvencioniranja je zajela obdobje od 1. aprila 2002 do 31. marca 2003 ("obdobje preiskave za revizijo").

5. Zadevne stranke

(6) Komisija je vlagatelja in indijsko vlado ("IV") uradno obvestila o začetku postopka. Poleg tega je dala drugim strankam, ki jih to neposredno zadeva, moznost, da pisno predstavijo svoja stalisča in zahtevajo zaslisanje. Vendar Komisija ni prejela nobenih takih stalisč ali zahteve za zaslisanje.

(7) Komisija je vlagatelju poslala vprasalnik in v zahtevanem roku prejela popoln odgovor. Komisija je iskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo, ter opravila preveritveni obisk vlagateljevih prostorov.

C. OBSEG REVIZIJE

(8) Ker vlagatelj ni vlozil nobene zahteve za revizijo ugotovitev o skodi, se je revizija omejila na vprasanje subvencioniranja.

(9) Komisija je preučila iste subvencijske sheme, kot jih je ze analizirala v prvotni preiskavi. Preučila je tudi, ali je vlagatelj uporabil subvencijske sheme, ki naj bi po prvotni pritozbi dodeljevale ugodnosti, vendar je prvotna preiskava pokazala, da niso bile izkorisčene.

Kot zadnje je preučila se, ali je vlagatelj uporabil subvencijske sheme, ki so bile uvedene po koncu prvotnega obdobja preiskave, ali če je po tem obdobju prejel ad hoc subvencije.

D. REZULTATI PREISKAVE

1. Priznanje novega izvoznika

(10) Vlagatelj je zadovoljivo dokazal, da ni niti neposredno niti posredno povezan s katerim koli indijskim proizvajalcem - izvoznikom, za katerega veljajo izravnalni ukrepi v zvezi z zadevnim izdelkom.

(11) Preiskava je potrdila, da vlagatelj ni izvazal zadevnega izdelka v obdobju prvotne preiskave, t. j. od 1. aprila 1997 do 31. marca 1998.

(12) Ugotovljeno je bilo, da je vlagatelj realiziral samo eno prodajo v Skupnost, kar se je v resnici zgodilo avgusta 2001, t. j. po obdobju prvotne preiskave, vendar veliko pred obdobjem preiskave za revizijo.

(13) V odgovoru na vprasalnik je vlagatelj navedel samo eno pogodbo, ki je bila podpisana v obdobju preiskave za revizijo, vendar je preverjanje na kraju samem potrdilo, da prodaja ni bila nikoli realizirana. Zato vlagatelj ni prevzel nobene nepreklicne pogodbene obveznosti za izvoz v Skupnost.

(14) Vendar pa je bilo ugotovljeno, da je druzba v obdobju preiskave za revizijo realizirala znaten obseg izvozne prodaje v druge drzave, kar je omogočilo izračun dodeljenih koristi, ki jih je ustvarila subvencionirana izvozna prodaja, ker se taksne koristi dodeljujejo ne glede na namembni kraj te prodaje.

S tem v zvezi se je Komisija odločila, da preveri vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za namene preiskave pospesene revizije, da bi izračunala visino subvencije, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, z dodelitvijo tega zneska za celotni zadevni prihodek od izvoza vlagatelja v obdobju preiskave za revizijo.

2. Subvencioniranje

(15) Na podlagi informacij, pridobljenih iz odgovora vlagatelja na vprasalnik Komisije, je bilo preiskanih naslednjih pet shem:

- shema ''Duty Entitlement Passbook'',

- shema oprostitve davka na dohodek,

- shema ''Export Promotion Capital Goods",

- cone izvozne proizvodnje/izvozno usmerjene cone .

3. Shema ''Duty Entitlement Passbook'' (DEPB)

Splosno

(16) Ugotovljeno je bilo, da je vlagatelj koristil ugodnosti iz te sheme v obdobju preiskave za revizijo. DEPB je uporabil na poizvozni osnovi. Podroben opis sheme je v odstavku 4.3 Izvozne in uvozne politike (Obvestilo st. 1/2002-07 z dne 31. marca 2002 Ministrstva za gospodarstvo in industrijo indijske vlade).

V okviru te sheme lahko vsak upravičeni izvoznik zaprosi za posojila, ki se izračunajo kot odstotek vrednosti izvozenih končnih izdelkov. Indijske oblasti so taksne DEPB stopnje na podlagi standardnih input/output normativov (SION) določile za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom. Potrdilo o visini odobrenega posojila se izda avtomatično.

Shema DEPB na poizvozni osnovi za uporabo taksnih posojil dovoljuje nadomestitev carin za vsak naslednji uvoz (npr. surovin ali industrijskega blaga), razen za blago, za katerega veljajo uvozne omejitve ali prepovedi. Tako uvozeno blago se lahko proda na notranjem trgu (predmet davka na promet) ali se uporabi kako drugače.

Posojila DEPB so prosto prenosljiva. Dovoljenje DEPB velja 12 mesecev od datuma izdaje.

(17) Značilnosti DEPB se od prvotne preiskave niso spremenile. Shema predstavlja subvencijo, v zakonodaji pogojeno z izvozno dejavnostjo, in jo je mogoče pridobiti le z izvazanjem,, in zato je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da se v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe steje za specifično in se proti njej lahko uvede izravnalni ukrep.

Izračun visine subvencije

(18) Ugotovljeno je bilo, da je vlagatelj vsa posojila DEPB prenesel na svojo povezano druzbo Viraj Alloys Ltd. Enake prakse so se drzale tudi druge tri povezane indijske druzbe vlagatelja, t. j. Viraj Forgings Ltd, Viraj Impoexpo Ltd in Viraj Profiles Ltd. Preiskava je potrdila, da je Viraj Alloys Ltd. dobavitelj surovin za vse prej omenjene druzbe in je uporabil njihova prenesena posojila DEPB za dajatev prosti uvoz.

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je izvoz zadevnega izdelka potekal prek več povezanih druzb. Ob upostevanju dejstva, da imajo lastniki vlagatelja nadzor nad vsemi temi povezanimi druzbami prek razsirjenega sistema lastnistva delnic in da povezane druzbe sodelujejo pri nekaterih vidikih proizvodnje in distribucije zadevnega izdelka, se je zdelo ustrezno vse te druzbe obravnavati kot enega samega prejemnika ugodnosti.

Zato je visina subvencije po shemi DEPB temeljila na znesku vseh posojil, odobrenih v dovoljenjih za vlagatelja kot tudi za njegove povezane druzbe. Glede na to, da subvencija ni bila odobrena s sklicem na izvozene količine, je bila visina subvencije dodeljena za celotni prihodek od izvoza vlagatelja in njegovih povezanih druzb v skladu z določbami člena 7(2) osnovne uredbe.

Končno je bilo ugotovljeno, da je imela druzba VSL Wires Limited korist od te sheme v obdobju preiskave za revizijo in je pridobila subvencije v visini 12,7 %.

4. Shema oprostitve davka na dohodek (ITES)

Splosno

(19) Ugotovljeno je bilo, da je vlagatelj imel koristi po tej shemi in zlasti po Oddelku 80HHC indijskega Zakona o davku na dohodek.

Indijski Zakon o davku na dohodek iz leta 1961 določa osnovo za oprostitve, ki jih druzbe lahko zahtevajo ob pobiranju davkov. Med oprostitvami, ki jih druzbe lahko zahtevajo, so tiste iz Oddelkov 10A (uporabljajo se za druzbe, ki so v conah proste trgovine), 10B (uporabljajo se za druzbe, ki so izvozno naravnane enote) in 80HHC (uporabljajo se za druzbe, ki izvazajo blago) Zakona. Da bi imela druzba korist od ITES, mora podati ustrezno zahtevo, ko vlaga napoved za odmero davka davčnim organom. Davčno leto traja od 1. aprila do 31. marca in napoved za odmero davka je treba vloziti do 30. novembra prihodnjega leta. V tem primeru je obdobje preiskave za revizijo sovpadlo z davčnim in finančnim letom od 1. aprila 2002 do 31. marca 2003.

(20) Značilnosti ITES se od prvotne preiskave niso spremenile. Med prvotno preiskavo je bilo ugotovljeno, da je ITES subvencija, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, ker IV prenese finančni prispevek na druzbo tako, da se odreče vladnemu prihodku v obliki neposrednih davkov na dobiček od izvoza, ki bi ga sicer prejela, če druzba ne bi zahtevala oprostitve davka na dohodek. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da se ITES po Oddelku 80HHC postopoma odpravlja od finančnega leta 2000-2001 do finančnega leta 2004-2005, ko noben dobiček od izvoza ne bo več oprosčen davka na dohodek. V obdobju preiskave za revizijo je bilo le 50 % dobička od izvoza oprosčeno davka na dohodek.

(21) Subvencija je v zakonodaji pogojena z izvozno dejavnostjo v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe, saj izvzema samo dobičke od izvozne prodaje, in se zato steje za specifično.

Izračun visine subvencije

(22) Korist, ki jo je imel vlagatelj, je bila izračunana na podlagi razlike med visino davkov, ki bi jih bilo sicer treba plačati z oprostitvijo ali brez nje v obdobju preiskave za revizijo. Stopnja davka na dohodek, vključno z davkom na dohodek pravnih oseb in dodatnimi dajatvami, ki se je uporabljala v tem obdobju, je znasala 36,75 %. Da bi se ugotovila celotna korist vlagatelja in glede na to, da so tudi tri z vlagateljem povezane druzbe v obdobju preiskave za revizijo izvazale zadevne izdelke (glej uvodno izjavo (18) zgoraj), je bila visina subvencije ugotovljena z upostevanjem oprostitev od davka na dohodek po Oddelku 80HHC za vlagatelja, Viraj Forgings Ltd, Viraj Impoexpo Ltd in Viraj Profiles Ltd. Glede na to, da subvencija ni bila odobrena s sklicem na izvozene količine, je bila visina subvencije dodeljena za celotni prihodek od izvoza vlagatelja in njegovih povezanih druzb v skladu z določbami člena 7(2) osnovne uredbe. Na tej osnovi je bilo ugotovljeno, da je VSL Wires Limited po tej shemi prejel subvencije v visini 1,4 %.

5. Shema ''Export Promotion Capital Goods" (EPCGS)

(23) Ugotovljeno je bilo, da vlagatelj ni uporabil sheme EPCGS.

6. Cone izvozne proizvodnje /Izvozno usmerjene cone

(24) Ugotovljeno je bilo, da vlagatelj ni bil v EPZ in EOU, zato te sheme ni uporabil.

7. Druge sheme

(25) Ugotovljeno je bilo, da vlagatelj ni uporabil novih subvencijskih shem, ki so bile uvedene po koncu prvotnega obdobja preiskave, niti ni po tem času prejel ad hoc subvencij.

8. Visina subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep

(26) Ob upostevanju zgornjih dokončnih ugotovitev, povezanih s posameznimi zgoraj opisanimi shemami, je visina subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep, za vlagatelja naslednja:

>TABELPOSITION>

E. SPREMEMBA UKREPOV V REVIZIJI

(27) Na podlagi rezultatov preiskave se zagovarja stalisče, da mora za uvoz zice iz nerjavnega jekla premera manj kot 1 mm v Skupnost, ki jo je proizvedel in izvozil VSL Wires Limited, veljati raven izravnalne dajatve v visini posameznih subvencij, ugotovljenih za to druzbo v obdobju preiskave za revizijo.

(28) Zato je treba Uredbo (ES) st. 1601/1999 ustrezno spremeniti.

F. OBVESTILO O UKREPIH IN NJIHOVO TRAJANJE

(29) Komisija je vlagatelja in IV obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala predlagati spremembe Uredbe Sveta (ES) st. 1601/1999. Hkrati jima je dala tudi razumen rok, v katerem sta lahko predlozila svoje pripombe.

(30) V odgovor na obvestilo o ukrepih je vlagatelj trdil, da je DEPB na poizvozni osnovi shema nadomestnega odpusta/povračila, ki jo je Komisija napačno ocenila v smislu obsega subvencije in visine izravnalne koristi. Trdil je, da je Komisija napačno ocenila koristi po tej shemi, ker je mogoče za subvencijo steti le povračilo presezne dajatve, in da Komisija ni preiskovala praktičnega delovanja sistema.

Komisija je ponovno sklenila (glej na primer Uredbo Sveta (ES) st. 1338/2002 [4] in zlasti uvodne izjave (14) do (20)), da DEPB na poizvozni osnovi ni shema povračila ali nadomestnega povračila, ker ni v skladu z nobeno od določb prilog I do III osnovne uredbe v povezavi z njenim členom 2(1)(ii). Shema ne predpisuje obveznosti, da se sme uvazati samo blago, ki se porabi pri proizvodnji izvozenega blaga (Priloga II k osnovni uredbi), kar bi zagotovilo, da bi bile zahteve Priloge I(i) izpolnjene. Poleg tega ni nobenega sistema, s katerim bi bilo mogoče preveriti, ali se uvozeno blago dejansko porabi v proizvodnem procesu. Prav tako ta shema ni shema nadomestnega povračila, saj se za uvozeno blago ne zahteva, da je enake kakovosti in enakih lastnosti kakor doma nabavljeni vlozki, ki so bili uporabljeni pri proizvodnji izvozenega blaga (Priloga III osnovne uredbe). In končno, proizvajalci - izvozniki so upravičeni do koristi v okviru DEPB ne glede na to, ali vlozke sploh uvazajo.

[4] UL L 196, 25.7.2002, str. 1.

V vlagateljevem primeru je preiskava potrdila, da je surovine dajatev prosto uvozila ena od njegovih povezanih druzb z uporabo prenesenih posojil DEPB vseh povezanih druzb, ki so se pridobila od izvoza različnih izdelkov. Kljub temu ni bilo mogoče ugotoviti povezave med posojili vsake druzbe in dejansko uvozenim blagom iz ene same povezane druzbe, ki je bila zadolzena za uvoz surovin. Poleg tega IV ni imela nobenega sistema, s katerim bi lahko preverila, katero uvozeno blago je bilo dejansko uporabljeno za kateri izdelek in katera druzba ga je uporabila. Ker torej ne velja zgornja izjema od opredelitve subvencije, je izravnalna korist visina skupnega posojila po tej shemi. Iz teh razlogov zahtevka ni mogoče sprejeti.

Vlagatelj je tudi trdil, da "sluzbe Komisije niso odpisale uvoznih dajatev od stroskov, zaradi česar so izračuni subvencije nepravilni in pretirani". V tem smislu je treba omeniti, da se je od vlagatelja vnaprej in na podlagi polozaja, opisanega v uvodni izjavi (18) zgoraj, zahtevalo, da predlozi posojila iz DEPB na poizvozni osnovi za svoj celotni izvoz, realiziran v obdobju preiskave za revizijo. Prav tako se je vlagatelja zaprosilo, da predlozi te informacije za celoten izvoz, ki so ga realizirale njegove povezane druzbe v enakem obdobju, skupaj s podrobnostmi o morebitnih pristojbinah za vloge ali drugih stroskih, ki so nastali ob pridobivanju posojil. Toda vlagatelj ni navedel nobenih takih podrobnosti in ni mogel zagotoviti taksnih informacij med preverjanjem na kraju samem. Zato zaradi pomanjkanja slehernih ustreznih informacij visine subvencije, kakor je bila ugotovljena v uvodni izjavi (18) zgoraj, ni mogoče prilagoditi za znesek taksnih stroskov.

(31) Ta revizija ne vpliva na datum prenehanja veljavnosti Uredbe Sveta (ES) st. 1601/1999 na podlagi člena 18(1) osnovne uredbe -

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Preglednica iz člena 1(2) Uredbe Sveta (ES) st. 1601/1999 se spremeni, tako da se doda naslednje:

>TABELPOSITION>

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh drzavah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik