„0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A B C D E F G H J K L M N P R S T U V W X Y Z“.

PRILOGA 1

LISTI (1) ZA SVETLOBNE VIRE LED

Listi za zadevne kategorije svetlobnih virov LED in skupina, v katero je ta kategorija uvrščena, z omejitvami za uporabo te kategorije, se uporabljajo, kot so navedeni v Resoluciji R.E.5 ali njenih poznejših revizijah, ki veljajo v času vložitve vloge za homologacijo svetlobnega vira LED.

(1)  Od 22. junija 2017 so listi za svetlobne vire LED seznam in skupina kategorij svetlobnih virov z omejitvami uporabe za to kategorijo ter njihovimi številkami lista vključeni v Resolucijo R.E.5 s simbolom ECE/TRANS/WP.29/2016/111.

PRILOGA 2

PRILOGA 3

PRIMER NAMESTITVE HOMOLOGACIJSKE OZNAKE

(glej odstavek 2.4.4)

Zgornja homologacijska oznaka na svetlobnem viru LED pomeni, da je bil svetlobni vir homologiran v Združenem kraljestvu (E11) pod homologacijsko kodo 0A01. Prvi znak homologacijske kode pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 128 (*1) v njegovi prvotni obliki.

(*1)  Sprememba homologacijske številke ni potrebna.

PRILOGA 4

METODA MERJENJA ELEKTRIČNIH IN FOTOMETRIČNIH ZNAČILNOSTI

Meritve na svetlobnih virih LED vseh kategorij z integriranim hladilnim telesom se opravljajo pri temperaturi okolja 23 ± 2 °C v mirnem ozračju. Pri teh meritvah je treba ohraniti najmanjši prazen prostor, kot je določeno na podatkovnih listih.

Meritve na svetlobnih virih LED vseh kategorij z določeno temperaturo Tb se opravljajo s stabiliziranjem točke Tb pri določeni temperaturi, navedeni na podatkovnem listu za kategorijo.

Če je najvišja preskusna temperatura določena v zadevnem podatkovnem listu v Prilogi 1, je treba opraviti dodatne meritve pri povišanih temperaturah v skladu z metodo iz odstavka 5 te priloge.

1.   SVETLOBNI TOK

1.1   Meritev svetlobnega toka z integracijsko metodo se opravi

1.2   Vrednosti svetlobnega toka, izmerjene po

morajo izpolnjevati zahteve glede najmanjših in največjih vrednosti.

V primeru (a) mora biti ta vrednost med 100 in 80 odstotki vrednosti, izmerjene po 1 minuti, razen če ni v podatkovnem listu določeno drugače.

1.3   Meritve morajo biti opravljene pri ustrezni preskusni napetosti ter pri najmanjših in največjih vrednostih ustreznega območja napetosti. Naslednje odstopanje svetlobnega toka pri mejnih vrednostih intervala dovoljenega odstopanja ne sme biti preseženo, razen če so na podatkovnem listu določene strožje zahteve.

2.   NORMIRANA SVETILNOST/SKUPNI SVETLOBNI TOK

2.1   Meritve svetilnosti se začnejo

2.2   Meritve morajo biti opravljene pri ustrezni preskusni napetosti.

2.3   Normirana svetilnost preskusnega vzorca se izračuna tako, da se porazdelitev svetilnosti, izmerjena v skladu z odstavkoma 2.1 in 2.2 te priloge, deli s svetlobnim tokom, izmerjenim v skladu z odstavkom 1.2 te priloge.

2.4   Skupni svetlobni tok preskusnega vzorca se izračuna v skladu z oddelkom 4.3 publikacije CIE 84-1989 z integriranjem vrednosti svetilnosti, izmerjenih v skladu z odstavkoma 2.1 in 2.2, v stožcu, ki obdaja prostorski kot.

3.   BARVA

Barva oddane svetlobe, izmerjena pod enakimi pogoji, kot je opisano v odstavku 1.1 te priloge, mora biti v obeh primerih znotraj zahtevanih barvnih omejitev.

4.   PORABA ENERGIJE

4.1   Meritev porabe energije se opravi pod enakimi pogoji, kot je opisano v odstavku 1.1 te priloge, in na podlagi zahtev iz odstavka 3.3.3 tega pravilnika.

4.2   Meritve porabe energije morajo biti opravljene pri ustrezni preskusni napetosti.

4.3   Dobljene vrednosti morajo izpolnjevati zahteve glede najmanjših in največjih vrednosti ustreznega podatkovnega lista.

5.   FOTOMETRIČNE MERITVE, ČE JE DOLOČENA NAJVIŠJA PRESKUSNA TEMPERATURA

5.1   Temperatura in razpon temperature

5.1.1   Fotometrične meritve iz odstavkov 5.3, 5.4 in 5.5 se opravijo pri povišanih temperaturah T v razmikih, ne večjih od 25 °C, ob nepretrganem delovanju svetlobnega vira LED.

5.1.1.1   Pri svetlobnih virih kategorije z integriranim hladilnim telesom je razpon temperature določen s temperaturo okolja (23 ± 2 °C), povišano do vključno najvišje preskusne temperature, kot je določena v zadevnem podatkovnem listu v Prilogi 1, pri čemer je treba ohraniti najmanjši prazen prostor iz zadevnega podatkovnega lista in po vsakem povišanju temperature okolja pustiti, da svetlobni vir deluje 30 minut.

5.1.1.2   Pri svetlobnih virih LED kategorije, za katero je določena temperatura Tb, je razpon temperature določen s temperaturo Tb iz zadevnega podatkovnega lista, povišano do vključno najvišje preskusne temperature iz zadevnega podatkovnega lista v Prilogi 1, pri čemer je treba pred vsako meritvijo temperaturo na točki Tb stabilizirati.

5.2   Napetost

Meritve morajo biti opravljene pri ustrezni preskusni napetosti.

5.3   Smer meritve svetilnosti in koordinate barv

Vse vrednosti svetilnosti in koordinate barv v razponu temperature iz odstavka 5.1 je mogoče meriti v eni in isti smeri. Ta smer je taka, da svetilnost pri vseh meritvah presega 20 cd.

5.4   Vrednosti svetlobnega toka pri povišanih temperaturah

Vrednosti svetlobnega toka pri povišanih temperaturah T v razponu iz odstavka 5.1 se lahko izračunajo s popravkom vrednosti svetlobnega toka, izmerjenega v skladu z odstavkom 1.2 te priloge, z razmerjem svetilnih vrednosti iz odstavka 5.3 in vrednostjo svetilnosti, izmerjeno pri:

5.5   Barvno odstopanje

Barvno odstopanje je največje odstopanje barvnih točk (določenih s koordinatama kromatičnosti x, y) pri povišanih temperaturah T v razponu iz odstavka 5.1 od barvne točke (x0, y0) pri:

(*1)  Največje odstopanje svetlobnega toka pri mejnih vrednostih dovoljenega odstopanja se izračuna tako, da se kot referenca uporabi svetlobni tok, izmerjen pri preskusni napetosti. Obnašanje svetlobnega toka med preskusno napetostjo in mejnimi vrednostmi območja napetosti mora biti skoraj enotno.

PRILOGA 5

MINIMALNE ZAHTEVE ZA POSTOPKE NADZORA KAKOVOSTI, KI JIH OPRAVI PROIZVAJALEC

1.   SPLOŠNO

Zahteve glede skladnosti se štejejo za izpolnjene z vidika fotometričnih, geometrijskih, vizualnih in električnih lastnosti, če se upoštevajo določena dovoljena odstopanja za proizvodnjo svetlobnih virov LED z zadevnega podatkovnega lista v Prilogi 1 in zadevnega podatkovnega lista za podnožja.

2.   MINIMALNE ZAHTEVE ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI, KI GA OPRAVI PROIZVAJALEC

Proizvajalec ali imetnik homologacijske oznake v skladu z določbami tega pravilnika v ustreznih časovnih presledkih izvaja preskuse za vsak tip svetlobnega vira LED.

2.1   Vrsta preskusov

Preskusi skladnosti teh specifikacij vključujejo njihove fotometrične, geometrijske in optične značilnosti.

2.2   Metode, ki se uporabljajo pri preskusih

2.2.1   Preskusi se na splošno izvajajo v skladu z metodami iz tega pravilnika.

2.2.2   Za uporabo odstavka 2.2.1 te priloge se zahteva redno umerjanje preskusne naprave in njena skladnost z meritvami, ki jih izvede pristojni organ.

2.3   Vrsta vzorčenja

Vzorci svetlobnih virov LED se naključno izberejo iz proizvodnje enotne serije. Enotna serija pomeni vrsto svetlobnih virov LED istega tipa, ki je opredeljen v skladu s proizvodnimi metodami proizvajalca.

2.4   Pregledane in zabeležene značilnosti

Svetlobni viri LED se pregledajo in rezultati preskusa se zabeležijo glede na skupine značilnosti iz preglednice 1 v Prilogi 6.

2.5   Merila sprejemljivosti

Proizvajalec ali imetnik homologacije je odgovoren za izvedbo statistične študije rezultatov preskusa, da izpolni zahteve za preverjanje skladnosti proizvodnje iz odstavka 4.1 tega pravilnika.

Skladnost je zagotovljena, če v ustrezni skupini značilnosti iz preglednice 1 v Prilogi 6 raven sprejemljive neskladnosti ni presežena. To pomeni, da število svetlobnih virov LED, ki niso skladni z zahtevo za katero koli skupino značilnosti katerega koli tipa svetlobnega vira LED, ne presega mejnih vrednosti iz ustreznih preglednic 2, 3 ali 4 v Prilogi 6.

Opomba: Vsaka posamezna zahteva za svetlobni vir LED se obravnava kot značilnost.

PRILOGA 6

VZORČENJE IN RAVNI SKLADNOSTI ZA PROIZVAJALČEVE ZAPISE O PRESKUSIH

Preglednica 1

Značilnosti

Meje sprejemljivosti, ki temeljijo na različnem številu rezultatov preskusa za vsako skupino značilnosti, so navedene v preglednici 2 kot največja dovoljena raven neskladnosti. Meje temeljijo na ravni sprejemljivosti z 1-odstotno neskladnostjo, če je verjetnost sprejemljivosti vsaj 0,95.

Preglednica 2

Meje sprejemljivosti, ki temeljijo na različnem številu rezultatov preskusa za vsako skupino značilnosti, so navedene v preglednici 3 kot največja dovoljena raven neskladnosti. Meje temeljijo na ravni sprejemljivosti z 6,5-odstotno neskladnostjo, če je verjetnost sprejemljivosti vsaj 0,95.

Preglednica 3

Meje sprejemljivosti, ki temeljijo na različnem številu rezultatov preskusa za vsako skupino značilnosti, so navedene v preglednici 4 kot odstotek rezultatov, če je verjetnost sprejemljivosti vsaj 0,95.

Preglednica 4

(*1)  Ocena na splošno zajema serijsko izdelane svetlobne vire LED iz posameznih tovarn. Proizvajalec lahko združi zapise o istem tipu iz več tovarn, če vse uporabljajo enak sistem zagotavljanja in upravljanja kakovosti.

(*2)  Pri svetlobnem viru LED z več svetilnimi funkcijami veljajo podatki skupine značilnosti (mere, moč, barva in svetlobni tok) za vsak posamezni element.

PRILOGA 7

MINIMALNE ZAHTEVE ZA PREGLEDE NAKLJUČNIH VZORCEV, KI JIH OPRAVI HOMOLOGACIJSKI ORGAN

1.   Splošno

Zahteve glede skladnosti se štejejo za izpolnjene z vidika fotometričnih, geometrijskih, vizualnih in električnih lastnosti, če se upoštevajo določena dovoljena odstopanja za proizvodnjo svetlobnih virov LED z zadevnega podatkovnega lista v Prilogi 1 in ustreznega podatkovnega lista za podnožja.

2.   Skladnost serijsko izdelanih svetlobnih virov LED se ne izpodbija, če so rezultati skladni s Prilogo 8 k temu pravilniku.

3.   Če rezultati niso skladni s Prilogo 8 k temu pravilniku, se skladnost izpodbija in od proizvajalca se zahteva uskladitev proizvodnje z zahtevami.

4.   Če se uporabi odstavek 3. te priloge, se v dveh mesecih iz zadnje proizvodne serije naključno izbere dodatni vzorec, ki vključuje 250 svetlobnih virov LED.

PRILOGA 8

SKLADNOST, POTRJENA S PREGLEDOM NAKLJUČNIH VZORCEV

O potrditvi ali zavrnitvi skladnosti se odloča glede na vrednosti iz preglednice 1. Pri vsaki skupini značilnosti se svetlobni viri LED sprejmejo ali zavrnejo glede na vrednosti iz preglednice (1).

(1)  Predlagani sistem je zasnovan za ocenjevanje skladnosti svetlobnih virov LED glede na sprejemljivo raven neskladnosti 1 % oziroma 6,5 % in temelji na načrtu dvojnega vzorčenja za običajno preverjanje iz publikacije IEC 60410: Načrti in postopki vzorčenja za preverjanje lastnosti.

(*1)  Svetlobni viri LED se pregledajo in rezultati preskusa se zabeležijo glede na skupine značilnosti iz preglednice 1 v Prilogi 6.

PRILOGA 9

METODA MERJENJA KONTRASTA SVETILNOSTI IN IZENAČENOSTI SVETILNOSTI SVETILNE POVRŠINE

1.   Z opremo za merjenje svetilnosti mora biti možno jasno ugotoviti, ali je kontrast svetilnosti svetilne površine nad ali pod zahtevano ravnjo za preskušani svetlobni vir LED.

Poleg tega mora imeti ta oprema ločljivost 20 μm ali manj na območju, ki ni večje od svetilne površine preskušanega svetlobnega vira LED. Če ima oprema ločljivost, manjšo od 10 μm, se izračuna aritmetično povprečje sosednjih vrednosti meritve svetilnosti, tako da predstavlja vrednost svetilnosti območja med 10 μm in 20 μm.

2.   Meritve svetilnosti območja se opravijo na enako oddaljeni mreži v obeh smereh.

3.   Območje 1a in območje 1b se opredelita na podlagi meritev svetilnosti območja, ki ga sestavlja nominalno polje svetlečega območja iz zadevnega podatkovnega lista v Prilogi 1, na vseh straneh povečanega za 10 % velikosti ustreznega polja (glej sliko 1). Vrednost L98 je 98. percentil vseh vrednosti teh meritev svetilnosti.

3.1   Območje 1a (svetilna površina) je najmanjši očrtani pravokotnik, ki ima enako orientacijo kot nominalno polje svetlečega območja in zajema vse meritve svetilnosti z vrednostjo 10 % ali več vrednost L98. Vrednost L1 je aritmetično povprečje vrednosti vseh meritev svetilnosti v območju 1a (glej sliko 2). Vrednost R0,1 je površinsko razmerje območja 1a, kjer vrednost svetilnosti presega 10 % vrednosti L1. Vrednost R0,7 je površinsko razmerje območja 1a, kjer vrednost svetilnosti presega 70 % vrednosti L1.

3.2   Območje 1b je najmanjši očrtani pravokotnik, ki ima enako orientacijo kot nominalno polje svetlečega območja in vsebuje vse meritve svetilnosti z vrednostjo 70 % ali več vrednosti L98.

4.   Območje 2 v obe smeri meri 1,5 krat toliko kot nominalno polje svetlečega območja iz zadevnega podatkovnega lista v Prilogi 1, njegov položaj pa je simetričen glede na nominalno polje svetlečega območja pri razdalji d0 = 0,2 mm do območja 1a, razen če ni v podatkovnem listu navedeno drugače (glej sliko 3). Vrednost L2 je aritmetično povprečje 1 % vseh izmerjenih vrednosti svetilnosti v območju 2, ki predstavljajo najvišje vrednosti.

Če je v zadevnem podatkovnem listu navedeno, da zastiranje ustvarja več kot ena stran območja 1a (svetilne površine), se za vse te strani po zgornjem postopku določi vrednost L2.

5.   Vrednosti kontrasta svetilnosti so enake razmerju med vrednostjo svetilnosti L1 območja 1a in vrednostjo svetilnosti L2 območij 2.

6.   Če je nominalno polje svetlečega območja iz zadevnega podatkovnega lista v Prilogi 1 razdeljeno na n območij (npr. n = 1 × 4), enaka razdelitev velja tudi za območje 1a.

6.1   Za vsako od n območij je vrednost L1,i (i = 1, …, n) aritmetično povprečje vrednosti vseh meritev svetilnosti v ustreznem območju.

6.2   Vrednost ΔL je največji relativni odmik vseh vrednosti svetilnosti L1,i od vrednosti svetilnosti L1.

ΔL = Max {(L1,i – L1)/L1; i = 1, …, n}

Slika 1

Povečanje nominalnega polja svetlečega območja

Nominalno polje svetlečega območja (velikost in položaj iz podatkovnega lista)

Meritve območja svetilnosti

Referenčna ravnina

Referenčna os

Slika 2

Opredelitev območij 1a in 1b

Območje 1a (zajema vse vrednosti ≥ 10 % L98)

Območje 1b (zajema vse vrednosti ≥ 70 % L98)

Referenčna ravnina

Referenčna os

Slika 3

Opredelitev območja 2

— 1,5 × mere nomilanega polja svetlečega območja

— razdalja d0 od straini zastiranja območja 1a

Območje 2

Referenčna ravnina

Referenčna os