14.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 183/1

1.

Resolucijo Sveta o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) (1), ki priznava, da vsi mladi predstavljajo vir za družbo, in poudarja, da je treba s stalnim strukturiranim dialogom z mladimi in mladinskimi organizacijami zagotoviti spoštovanje pravice mladih do sodelovanja pri oblikovanju politik, ki jih zadevajo;

2.

Resolucijo Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 27. novembra 2012 (2) o pregledu strukturiranega dialoga z mladimi o sodelovanju mladih v demokratičnem življenju Evrope, v kateri je navedeno, da je socialno vključevanje splošna tematska prednostna naloga v evropskem sodelovanju na področju mladih za tretje 18-mesečno delovno obdobje (od 1. januarja 2013 do 30. junija 2014) –

3.

Strukturirani dialog je participativni proces, izid tretjega 18-mesečnega delovnega obdobja pa temelji na rezultatih, doseženih v okviru nacionalnih posvetovanj med irskim, litovskim in grškim predsedovanjem ter na konferencah EU o mladih v Dublinu marca 2013, Vilni septembra 2013 in Solunu marca 2014.

4.

Ministri, pristojni za mladino, so se na seji Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport maja 2013 (3) seznanili z glavnimi prednostnimi nalogami skupnih sklepov dublinske konference o mladih: zaposlovanje, sodelovanje, socialno varstvo, orodja za podporo (socialne in mladinske storitve), mladinske organizacije in kakovostno mladinsko delo.

5.

Ministri, pristojni za mladino, so se na seji Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport novembra 2013 (4) seznanili z glavnimi prednostnimi nalogami skupnih sklepov vilenske konference o mladih: izobraževanje, svetovanje, prehod iz izobraževanja v zaposlitev, pogoji na trgu dela, samostojnost, vloga mladinskih organizacij in medsektorsko sodelovanje.

6.

V skupnih priporočilih s konference o mladih, organizirane v Solunu, je največ pozornosti namenjene naslednjim prednostnim nalogam: kakovostno izobraževanje, kakovostni prehod, kakovostna delovna mesta, dialog med generacijami in njihovo medsebojno učenje, aktivno vključevanje, podjetništvo mladih in socialno podjetništvo (5).

7.

Program Erasmus+ ponuja več možnosti financiranja za podporo strukturiranemu dialogu, tudi neposredna letna nepovratna sredstva za nacionalne delovne skupine.

8.

V skupnem poročilu EU o mladini z dne 27. novembra 2012 (6) je ocenjen strukturirani dialog in predlagano, da bi bilo proces mogoče dodatno razviti z nadaljnjim ocenjevanjem procesa in rezultatov strukturiranega dialoga, v ta namen pa mlade iz vseh različnih okolij v večji meri vključiti v članstvo nacionalnih delovnih skupin, oblikovalce politik pa spodbujati, naj bolj upoštevajo priporočila mladih.

9.

Ocena strukturiranega dialoga bi morala biti del prihodnjega drugega poročila EU o mladih in vključevati pregled upoštevanja rezultatov strukturiranega dialoga na nacionalni ravni in ravni EU.

10.

Osrednja tema strukturiranega dialoga in z njim povezanih posvetovanj bi morala biti splošna tematska prednostna naloga, o katerih skupaj razpravljajo mladi in odločevalci ter jo določi Svet, da bi zagotovili usklajen in trajen proces v vsakem obdobju dialoga.

11.

Določiti bi bilo treba poenostavljeno in jasno strukturo obdobja strukturiranega dialoga, da bi zagotovili nadaljevanje splošne teme in omogočili boljše načrtovanje časa pri posvetovanju z mladimi.

V prvi fazi vsakega obdobja bi bilo treba med vsemi deležniki oblikovati skupni dogovor in pristop „od spodaj navzgor“ za skupno tematsko prednostno nalogo, ki jo določi Svet in ki bi morala biti vodilni okvir dialoga v nadaljnjih fazah.

V drugi fazi bi bilo treba opraviti posvetovanja, da bi poiskali morebitne rešitve, ki se jih predstavi Svetu; na podlagi teh posvetovanj pa pripraviti priporočila o splošni tematski prednostni nalogi.

V tretji fazi bi se bilo treba posvetiti predvsem oblikovanju konkretnih ukrepov, ki se predložijo Svetu v nadaljnjo preučitev.

12.

Da bi karseda povečali domet strukturiranega dialoga, bi si nacionalne delovne skupine, ki jim pomagajo mladi raziskovalci in mladinski delavci ter po potrebi v posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi organi, morale prizadevati za zagotavljanje dejavnega sodelovanja mladih, tudi tistih, ki pri tem dialogu še niso sodelovali. Mreže za obveščanje mladih in mladinsko delo bi lahko pozvali, naj nacionalne delovne skupine po potrebi podprejo pri prizadevanjih za pomoč čim večjemu številu mladih.

13.

Da bi bil izid konferenc o mladih v organizaciji predsedstva EU boljši, bi bilo treba oceniti in revidirati delovne metode konferenc o mladih in njihov proces odločanja. Evropska komisija in države članice bi ob ustreznem upoštevanju svojih pristojnosti lahko razmislile o mehanizmu povratnega poročanja mladim o izvedljivosti priporočil, ki izhajajo iz procesa strukturiranega dialoga. Po potrebi bi se lahko upoštevala priporočila, da bi se tako prispevalo k razvoju politike, mladim pa zagotovili boljši rezultati.

14.

Začeti bi bilo treba ustvarjalen in participativen proces za skupno in boljšo prepoznavnost strukturiranega dialoga v Evropi, na podlagi katere bo proces mogoče tržiti na nacionalni in evropski ravni. Komisija bi morala na evropskem portalu še naprej razvijati rubriko o strukturiranem dialogu.

15.

Splošna tematska prednostna naloga strukturiranega dialoga z mladimi in mladinskimi organizacijami za naslednje delovno obdobje (od 1. julija 2014 do 31. decembra 2015) je krepitev vloge mladih, kot je določeno v Prilogi II.

16.

Vsako predsedstvo lahko izbrane prednostne naloge dopolni glede na morebiten razvoj dogodkov.

17.

Prednostne naloge obdobja, ki ga bo izvajala naslednja trojka predsedstev (od 1. januarja 2016 do 30. junija 2017), bi bilo treba določiti pred začetkom trojnega predsedovanja.