10.7.2010

SL

Uradni list Evropske unije

L 177/71

---

Le izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 8 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo žarometov motornih vozil za asimetrični kratki svetlobni pramen ali dolgi svetlobni pramen ali oba, ki so opremljeni s halogenskimi žarnicami z žarilno nitko (kategorij H1, H2, H3, HB3, HB4, H7, H8, H9, HIR1, HIR2 in/ali H11)

Revizija 4

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Sprememb 05 – začetek veljavnosti: 8. september 2001

Popravek 1 k Reviziji 4 Pravilnika – začetek veljavnosti: 12. marec 2003

VSEBINA

PRAVILNIK

A.   UPRAVNE DOLOČBE

0	Področje uporabe

1.	Opredelitev pojmov

2.	Vloga za homologacijo žarometa

3.

Oznake

4.	Homologacija

B.   TEHNIČNE ZAHTEVE ZA ŽAROMETE

5.	Splošne specifikacije

6.	Svetilnost

7.	Zahteve glede obarvanih leč in filtrov

8.	Meritev motenja

9.	Etalonski žaromet

10.	Pripombe glede barve

C.   NADALJNJE UPRAVNE DOLOČBE

11.	Sprememba in razširitev homologacije za tip žarometa

12.	Skladnost proizvodnje

13.	Kazni za neskladnost proizvodnje

14.	Popolno prenehanje proizvodnje

15.	Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov

16.	Prehodne določbe

PRILOGE

Priloga 1 –

Sporočilo

Priloga 2 –

Preverjanje skladnosti proizvodnje žarometov, ki so opremljeni z žarnicami z žarilno nitko kategorij H1, H2, H3, HB3, HB4, H7, H8, H9, HIR1, HIR2 in/ali H11

Priloga 3 –

Primeri homologacijskih oznak

Priloga 4 –

Merilni zasloni

Priloga 5 –

Preskus stabilnosti fotometričnega delovanja delujočih žarometov

Priloga 6 –

Zahteve za žaromete z lečami iz plastičnega materiala – preskušanje vzorcev leč ali materiala in celotnih žarometov

Priloga 7 –

Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor

A.   UPRAVNE DOLOČBE

0.   PODROČJE UPORABE (1)

Ta pravilnik se uporablja za žaromete motornih vozil, ki so lahko opremljeni z lečami iz stekla ali plastičnega materiala.

1.   OPREDELITEV POJMOV

V tem pravilniku:

1.1   „leča“ pomeni najbolj zunanji del žarometa (enote), ki oddaja svetlobo skozi svetlečo površino;

1.2   „prevleka“ pomeni vse proizvode, ki so v enem ali več slojih naneseni na zunanjo površino leče;

„žarometi različnih tipov“ pomenijo žaromete, ki se razlikujejo v tako pomembnih vidikih, kot so:

1.3.1   blagovna znamka;

1.3.2   značilnosti optičnega sistema;

1.3.3   vključitev ali odstranitev sestavnih delov, ki lahko med delovanjem spremenijo optične učinke z odbojem, lomom, absorpcijo in/ali deformacijo. Vendar pa namestitev oziroma odstranitev filtrov, namenjenih izključno za spreminjanje barve svetlobnega pramena, ne pa tudi porazdelitve svetlobe, ne pomeni spremembe tipa;

1.3.4   primernost za vožnjo po desni ali levi strani cestišča ali za oba načina vožnje;

1.3.5   vrsta proizvedenega svetlobnega pramena (kratki svetlobni pramen, dolgi svetlobni pramen ali oba);

1.3.6   nosilec za žarnico (žarnice) z žarilno nitko ene izmed kategorij H1, H2, H3, HB3, HB4, H7, H8, H9, HIR1, HIR2 in/ali H11 (2)  (3);

1.3.7   materiali, iz katerih so leče in morebitne prevleke.

2.   VLOGA ZA HOMOLOGACIJO ŽAROMETA (4)

Vlogo za homologacijo žarometa vloži imetnik blagovne znamke ali njegov ustrezno pooblaščeni predstavnik. V vlogi se navede:

2.1.1   ali je žaromet predviden za kratki in dolgi svetlobni pramen ali le za enega od njiju:

če gre za žaromet za kratki svetlobni pramen, ali je ta namenjen vožnji po levi in desni strani cestišča ali le za desno ali le za levo stran vožnje;

2.1.2.1   če je žaromet opremljen z nastavljivim reflektorjem, položaji vgradnje žarometa glede na cestišče in vzdolžno srednjo ravnino vozila;

2.1.3   barva svetlobnega pramena, ki ga oddaja žaromet;

Vsaki vlogi se priložijo:

risbe v treh izvodih, ki so dovolj natančne za identifikacijo tipa žarometa in vsebujejo pogled od spredaj s podrobnim prikazom morebitnih reber na lečah ter njegov prečni prerez; na risbah mora biti prikazan prostor, namenjen homologacijski oznaki;

2.2.1.1   če je žaromet opremljen z nastavljivim reflektorjem, je treba navesti položaje vgradnje žarometa glede na cestišče in vzdolžno srednjo ravnino vozila, če je žaromet predviden le za uporabo v navedenih položajih;

2.2.2   kratka tehnična specifikacija;

2.2.3   dva vzorca tipa žarometa;

za preskus plastičnega materiala, iz katerega so izdelane leče:

trinajst leč;

2.2.4.1.1   šest izmed teh leč se lahko nadomesti s šestimi vzorci materiala velikosti najmanj 60 × 80 mm, z ravno ali izbočeno zunanjo površino in pretežno ravno površino v sredini (polmer ukrivljenja najmanj 300 mm), veliko najmanj 15 × 15 mm;

2.2.4.1.2   vsaka taka leča ali vzorec materiala se izdela po postopku, ki se uporablja v serijski proizvodnji;

2.2.4.2   reflektor, na katerega se lahko vgradijo leče po navodilih proizvajalca.

2.3   Materialom, iz katerih so izdelane leče in morebitne prevleke, je treba priložiti poročilo o preskusu lastnosti teh materialov in prevlek, če so na njih že bili opravljeni preskusi.

2.4   Pristojni organ pred podelitvijo homologacije preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotavljanje učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje.

3.   OZNAKE (5)

3.1   Žarometi, predloženi v homologacijo, morajo biti opremljeni z blagovno znamko vlagatelja.

3.2   Na leči in na ohišju (6) morajo imeti prostor zadostne velikosti za homologacijsko oznako in dodatne simbole iz odstavka 4; ta prostor mora biti označen na risbah iz odstavka 2.2.1 zgoraj.

3.3   Žarometi, zasnovani tako, da izpolnjujejo zahteve za vožnjo po desni in levi strani cestišča, morajo imeti oznake, ki prikazujejo obe nastavitvi optične enote na vozilu ali žarnice z žarilno nitko na reflektorju; te oznake morajo vsebovati črki „R/D“ za nastavitev za vožnjo po desni strani cestišča in črki „L/G“ za nastavitev za vožnjo po levi strani cestišča.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1   Splošno

4.1.1   Homologacija se podeli, če vsi vzorci tipa žarometa, ki se predložijo v skladu z odstavkom 2 zgoraj, izpolnjujejo zahteve tega pravilnika.

4.1.2   Kadar se ugotovi, da združene, kombinirane ali integrirane svetilke izpolnjujejo zahteve več pravilnikov, se lahko uporabi enotna mednarodna homologacijska oznaka, če vsaka od združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk izpolnjuje določbe, ki veljajo zanjo.

Ta zahteva ne velja za žaromete z žarnico z dvema žarilnima nitkama, ko je homologiran en svetlobni pramen.

4.1.3   Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Prvi dve števki (zdaj 04) navajata spremembe, vključno z nedavnimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu žarometa, ki je zajet v tem pravilniku, razen v primeru razširitve homologacije na napravo, ki se razlikuje le po barvi oddajane svetlobe.

4.1.4   Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o popolnem prenehanju proizvodnje tipa žarometa v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku, in navedbami v skladu z odstavkom 2.2.1.1.

4.1.5   Poleg oznake iz odstavka 3.1 se na vsak žaromet, ki je skladen s tipom, homologiranim v skladu s tem pravilnikom, na prostorih iz odstavka 3.2 zgoraj namesti homologacijska oznaka, kakor je opisana v odstavkih 4.2 in 4.3 spodaj.

4.2   Sestava homologacijske oznake

Homologacijsko oznako sestavljajo:

mednarodna homologacijska oznaka, ki je sestavljena iz:

4.2.1.1   kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (7);

4.2.1.2   številke homologacije iz odstavka 4.1.3 zgoraj;

naslednji dodatni simbol ali simboli:

4.2.2.1   na žarometih, ki izpolnjujejo zahteve le za promet po levi strani cestišča, vodoravno puščico, ki, gledano od spredaj, kaže v desno, tj. na tisto stran cestišča, po kateri teče promet;

4.2.2.2   na žarometih, zasnovanih, da z ustrezno nastavitvijo optične enote ali žarnice z žarilno nitko izpolnjujejo zahteve za oba prometna sistema, vodoravno puščico z dvema konicama, ki kažeta ena v levo, druga pa v desno;

4.2.2.3   na žarometih, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika le za kratki svetlobni pramen, črki „HC“;

4.2.2.4   na žarometih, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika le za dolgi svetlobni pramen, črki „HR“;

4.2.2.5   na žarometih, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika za kratki in dolgi svetlobni pramen, črke „HCR“;

4.2.2.6   na žarometih z lečo iz plastičnega materiala črki „PL“ v bližini simbolov iz odstavkov 4.2.2.3 do 4.2.2.5 zgoraj;

4.2.2.7   na žarometih, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika za dolgi svetlobni pramen, oznako največje svetilnosti, izraženo z referenčno oznako, kakor je določeno v odstavku 6.3.2.1.2 spodaj, nameščeno v bližini kroga, ki obkroža črko „E“; pri integriranih žarometih je treba oznako največje skupne svetilnosti dolgih svetlobnih pramenov navesti, kakor je določeno zgoraj.

V vsakem primeru morajo biti na certifikatu o homologaciji in obrazcu za sporočanje za države, ki so pogodbenice Sporazuma in uporabljajo ta pravilnik, določeni ustrezen način delovanja, uporabljen med preskusnim postopkom v skladu z odstavkom 1.1.1.1 Priloge 5, in dovoljene napetosti v skladu z odstavkom 1.1.1.2 Priloge 5. V ustreznih primerih je treba napravo označiti, kakor sledi:

4.2.3.1   na žarometih, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika in so zasnovani tako, da žarilna nitka kratkega svetlobnega pramena ne sveti hkrati s katero koli drugo svetlobno funkcijo, s katero je lahko integrirana, se za simbolom žarometa za kratki svetlobni pramen v homologacijski oznaki postavi poševnica (/);

4.2.3.2   na žarometih, ki izpolnjujejo zahteve iz Priloge 5 k temu pravilniku samo pri napajalni napetosti 6 V ali 12 V, se v bližini nosilca žarnice z žarilno nitko namesti številka 24, prečrtana s poševnim križem (×).

4.2.4   Števki številke homologacije (zdaj 04), ki označujeta spremembe, vključno z nedavnimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije, in po potrebi zahtevana puščica se lahko označijo v bližini zgornjih dodatnih simbolov.

4.2.5   Znaki in simboli iz odstavkov 4.2.1 in 4.2.2 zgoraj morajo biti jasno čitljivi in neizbrisni, tudi ko je žaromet vgrajen v vozilo.

4.3   Namestitev homologacijske oznake

4.3.1   Samostojne svetilke

Na slikah 1 do 9 v Prilogi 3 so prikazani primeri sestave homologacijskih oznak skupaj z zgoraj navedenimi dodatnimi simboli.

Združene, kombinirane ali integrirane svetilke

Kadar se ugotovi, da združene, kombinirane ali integrirane svetilke izpolnjujejo zahteve več pravilnikov, se lahko namesti enotna mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo, ter številke homologacije. Ta homologacijska oznaka se lahko namesti kjer koli na združenih, kombiniranih ali integriranih svetilkah, če:

4.3.2.1.1   je vidna po vgradnji svetilk;

4.3.2.1.2   ni mogoče odstraniti nobenega dela združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, ki prepušča svetlobo, ne da bi pri tem odstranili tudi homologacijsko oznako.

Identifikacijski simbol za vsako svetilko, ki ustreza vsakemu pravilniku, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija, se skupaj z ustreznimi spremembami, ki vključujejo zadnje večje tehnične spremembe Pravilnika ob izdaji homologacije, in po potrebi z zahtevano puščico, označi:

ali

4.3.2.2.1   na ustrezni svetleči površini,

ali

4.3.2.2.2   v skupini, tako da je jasno razpoznavna vsaka od združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk (glej štiri primere iz Priloge 3).

4.3.2.3   Velikost posameznih elementov enotne homologacijske oznake ne sme biti manjša od najmanjše velikosti, ki jo za najmanjšo posamezno oznako zahteva Pravilnik, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija.

4.3.2.4   Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke drugemu tipu združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, ki so zajete v tem pravilniku.

4.3.2.5   Slika 10 iz Priloge 3 k temu pravilniku ponazarja primere sestave homologacijskih oznak za združene, kombinirane ali integrirane svetilke skupaj z vsemi zgoraj navedenimi dodatnimi simboli.

Za svetilke, katerih leče se uporabljajo za različne tipe žarometov in ki jih je mogoče integrirati ali združiti z drugimi svetilkami:

veljajo določbe iz odstavka 4.3.2 zgoraj.

4.3.3.1   Če se uporabi ista leča, je ta lahko označena z različnimi homologacijskimi oznakami, ki se nanašajo na različne tipe žarometov ali sklopov svetilk, pod pogojem, da ima ohišje žarometa, tudi če je neločljivo povezano z lečo, tudi prostor, opisan v odstavku 3.2 zgoraj, in homologacijske oznake za dejanske funkcije.

Če imajo različni tipi žarometov isto ohišje, je to lahko označeno z različnimi homologacijskimi oznakami.

4.3.3.2   Slika 11 iz Priloge 3 k temu pravilniku ponazarja primere sestave homologacijskih oznak, ki se nanašajo na zgornji primer.

B.   TEHNIČNE ZAHTEVE ZA ŽAROMETE (8)

5.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

5.1   Vsi vzorci so skladni s specifikacijami iz odstavkov 6 do 8 tega pravilnika.

Žarometi se izdelajo tako, da ohranijo predpisane fotometrične značilnosti in ob običajni uporabi njihovo delovanje ostane zadovoljivo kljub tresljajem, ki jim utegnejo biti izpostavljeni.

5.2.1   Žarometi morajo imeti napravo, ki omogoča, da se na vozilu nastavijo tako, da ustrezajo veljavnim predpisom. Takšne naprave ni treba namestiti na elemente, v katerih reflektorja in leče ni mogoče ločiti, vendar le če se takšni elementi uporabljajo zgolj pri vozilih, pri katerih je mogoče žaromete nastaviti kako drugače. Kjer sta žaromet za dolgi svetlobni pramen in žaromet za kratki svetlobni pramen, oba opremljena s svojo žarnico z žarilno nitko, združena v sestavljeno enoto, naprava za nastavitev omogoča pravilno nastavitev vsakega optičnega sistema posebej. Vendar pa to ne velja za sklope žarometov z nedeljivimi reflektorji. Za tovrstne sklope veljajo zahteve iz odstavka 6.

5.3   Deli, s katerimi so žarnice z žarilno nitko pritrjene na reflektor, morajo biti izdelani tako, da je žarnice z žarilno nitko tudi v temi mogoče pritrditi le v pravilni legi (9).

Nosilec žarnice z žarilno nitko mora biti skladen z dimenzijskimi značilnostmi iz naslednjih podatkovnih listov iz publikacije IEC 61-2:

Žarnice z žarilno nitko	Nosilec	Podatkovni listi
H1	P 14,5s	7005-46-3
H2	X 5111	7005-99-2
H3	PK 22s	7005-47-1
HB3	P 20d	7005-31-1
HB4	P 22d	7005-32-1
H7	PX 26d	7005-5-1
H8	PG 17	7005-110-1
HIR1	PX 20d	7005-…-1
HIR2	PX 22d	7005-…-.
H9	PGJ 19-5	7005-110-1
H11	PGJ 19-2	7005-110-1

5.4   Žarometi, zasnovani tako, da izpolnjujejo zahteve za vožnjo po desni in po levi strani cestišča, se lahko prilagodijo za določeno stran cestišča z ustrezno začetno nastavitvijo pri namestitvi na vozilo ali pa to izbirno nastavitev opravi voznik. Takšna začetna ali izbirna nastavitev lahko vključuje, na primer, namestitev optične enote na vozilo pod določenim kotom ali namestitev žarnice z žarilno nitko pod določenim kotom glede na optično enoto. V vsakem primeru morata biti mogoči samo dve natančno določeni legi, in sicer ena za vožnjo po desni in druga za vožnjo po levi strani cestišča, način izdelave pa mora onemogočiti nehoteni premik žarometa iz ene lege v drugo ali nastavitev žarometa v vmesno lego. Če je žarnico z žarilno nitko mogoče namestiti v dve različni legi, morajo biti deli za pritrditev žarnice na reflektor zasnovani in izdelani tako, da je žarnica v vsaki od teh dveh leg pritrjena tako natančno, kot se zahteva za žaromete, ki so namenjeni le za eno stran vožnje. Skladnost z zahtevami iz tega odstavka se preverja vizualno in po potrebi s poskusno namestitvijo.

Če so žarometi izdelani tako, da oddajajo bodisi dolgi bodisi kratki svetlobni pramen, morajo biti vse mehanske, elektromehanske ali druge naprave, vgrajene v žaromet za preklapljanje z enega na drug svetlobni pramen (10) zasnovane tako, da:

5.5.1   je naprava dovolj trdna, da opravi 50 000 preklopov brez poškodb, kljub tresljajem, ki jim je lahko izpostavljena ob običajni uporabi;

5.5.2   je pri odpovedi naprave mogoče samodejno preiti na kratki svetlobni pramen;

5.5.3   žaromet vedno oddaja bodisi kratki bodisi dolgi svetlobni pramen, mehanizem pa se ne more ustaviti v kakem vmesnem položaju;

5.5.4   uporabnik ne more z navadnimi orodji spremeniti oblike ali položaja gibljivih delov.

5.6   V skladu z zahtevami iz Priloge 5 se izvedejo dodatni preskusi, s katerimi se zagotovi, da se fotometrično delovanje ni preveč spremenilo.

5.7   Če je leča žarometa izdelana iz plastičnega materiala, se preskusi izvedejo v skladu z zahtevami iz Priloge 6.

6.   SVETILNOST

6.1   Splošne določbe

6.1.1   Žarometi morajo biti izdelani tako, da z ustreznimi žarnicami z žarilno nitko kategorij H1, H2, H3, HB3, HB4, H7, H8, H9, HIR1, HIR2 in/ali H11 dajejo primerno neslepečo osvetljenost pri oddajanju kratkega svetlobnega pramena in dobro osvetljenost pri oddajanju dolgega svetlobnega pramena.

6.1.2   Osvetljenost, ki jo proizvaja žaromet, se preveri z uporabo navpičnega zaslona, ki je postavljen 25 m pred žarometom in pod pravimi koti glede na njegovo os (glej Prilogo 4).

6.1.3   Žarometi se preverijo z etalonskimi (referenčnimi) žarnicami z žarilno nitko z nazivno napetostjo 12 V, pri čemer se morebitni selektivno rumeni filtri (11) nadomestijo z geometrično identičnimi brezbarvnimi filtri s faktorjem prepustnosti najmanj 80 odstotkov. Med pregledom žarometa se napetost na sponkah žarnice z žarilno nitko uravnava tako, da se pridobijo naslednje značilnosti:

Žarnice z žarilno nitko	Približna napajalna napetost (v voltih) za meritev	Svetlobni tok (v lumnih)
H1	12	1 150
H2	12	1 300
H3	12	1 100
HB3	12	1 300
HB4	12	825
H7	12	1 100
H8	12	600
HIR1	12	1 840
HIR2	12	1 355
H9	12	1 500
H11	12	1 000

Žaromet se šteje za sprejemljivega, če izpolnjuje fotometrične zahteve z vsaj eno etalonsko (referenčno) 12-voltno žarnico z žarilno nitko, ki se lahko predloži skupaj z žarometom.

6.1.4   Dimenzije, ki določajo položaj žarilne nitke v etalonski žarnici z žarilno nitko, so prikazane na ustreznem podatkovnem listu v Pravilniku št. 37.

6.1.5   Balon etalonske žarnice z žarilno nitko mora biti takšne optične oblike in kakovosti, da ne povzroča odboja ali loma s škodljivim učinkom na porazdelitev svetlobe. Skladnost s to zahtevo je treba preveriti z meritvijo porazdelitve svetlobe, pridobljene z etalonskim žarometom z etalonsko (referenčno) žarnico z žarilno nitko.

6.2   Določbe glede kratkih svetlobnih pramenov

6.2.1   Kratki svetlobni pramen mora proizvajati dovolj ostro „mejo svetlo-temno“, da je mogoča zadovoljiva nastavitev. „Meja svetlo-temno“ mora biti vodoravna črta na tisti strani, ki je nasprotna smeri vožnje, za katero je žaromet izdelan; na drugi strani ne sme presegati prekinjene črte HV H1 H4, sestavljene iz ravne črte HV H1, ki z vodoravno in ravno črto H1 H4 tvori kot 45°, 25 cm nad ravno črto hh, niti ravne črte HV H3 pri nagibu pod kotom 15° nad vodoravno črto (glej Prilogo 4). „Meja svetlo-temno“, ki je nad črtama HV H2 in H2 H4 ter je posledica kombinacije obeh zgoraj navedenih možnosti, ni dopustna pod nobenim pogojem.

Žaromet se usmeri tako, da:

6.2.2.1   je pri žarometih, zasnovanih tako, da izpolnjujejo zahteve za vožnjo po desni strani cestišča, „meja svetlo-temno“ vodoravna na levi polovici zaslona (12) in pri žarometih, zasnovanih tako, da izpolnjujejo zahteve za vožnjo po levi strani cestišča, „meja svetlo-temno“ vodoravna na desni polovici zaslona;

6.2.2.2   je ta vodoravni del „meje svetlo-temno“ na zaslonu 25 cm pod črto hh (glej Prilogo 4);

6.2.2.3   je „prelom“„meje svetlo-temno“ na črti vv (13).

6.2.3   Kadar je žaromet usmerjen tako, mora, če se njegova homologacija zahteva le za kratki svetlobni pramen (14), izpolnjevati le zahteve iz odstavkov 6.2.5 do 6.2.7 spodaj; če je predviden za kratki in dolgi svetlobni pramen, mora izpolnjevati zahteve iz odstavkov 6.2.5 do 6.2.7 in 6.3.

6.2.4   Če tako usmerjen žaromet ne izpolnjuje zahtev iz odstavkov 6.2.5 do 6.2.7 in 6.3, se njegova nastavitev lahko spremeni, če se os svetlobnega pramena ne premakne v desno ali levo za več kot 1° (= 44 cm). (15). Za lažjo nastavitev na podlagi „meje svetlo-temno“ lahko žaromet delno prekrijemo in tako povečamo ostrino „meje svetlo-temno“.

6.2.5   Osvetljenost, ki jo na zaslonu proizvede kratki svetlobni pramen, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

Točka na merilnem zaslonu				Zahtevana osvetljenost v luksih
Žarometi za vožnjo po desni strani cestišča		Žarometi za vožnjo po levi strani cestišča
Točka B	50 L	Točka B	50 R	≤ 0,4
Točka 75	R	Točka 75	L	≥ 12
Točka 75	L	Točka 75	R	≤ 12
Točka 50	L	Točka 50	R	≤ 15
Točka 50	R	Točka 50	L	≥ 12
Točka 50	V	Točka 50	V	≥ 6
Točka 25	L	Točka 25	R	≥ 2
Točka 25	R	Točka 25	L	≥ 2
Katera koli točka v območju III				≤ 0,7
Katera koli točka v območju IV				≥ 3
Katera koli točka v območju I ≤ 2 x (E50R ali E50L) (16)

6.2.6   V območjih I, II, III in IV niso dopustna stranska odstopanja, ki bi zmanjšala dobro vidljivost.

6.2.7   Vrednosti svetilnosti v območjih „A“ in „B“, kakor sta prikazani na sliki C v Prilogi 4, se preverijo z merjenjem fotometričnih vrednosti v točkah 1 do 8 na tej sliki; te vrednosti morajo biti znotraj naslednjih mejnih vrednosti:

1 + 2 + 3 ≥ 0,3 luksa in

4 + 5 + 6 ≥ 0,6 luksa in

0,7 luksa ≥ 7 ≥ 0, 1 luksa in

0,7 luksa ≥ 8 ≥ 0,2 luksa

Te nove vrednosti se ne zahtevajo za žaromete, ki so bili homologirani pred začetkom uporabe Dodatka 4 k Spremembam 04 k temu pravilniku (13. januar 1993), niti za razširitve teh homologacij (17).

6.2.8   Žarometi, zasnovani tako, da izpolnjujejo zahteve za vožnjo po desni in levi strani cestišča, morajo v obeh nastavitvah optične enote ali žarnice z žarilno nitko izpolnjevati zahteve, določene za zadevno smer prometa.

6.3   Določbe glede dolgih svetlobnih pramenov

6.3.1   Pri žarometih, zasnovanih za dolgi in kratki svetlobni pramen, se meritve osvetljenosti dolgega svetlobnega pramena na zaslonu izvedejo z isto nastavitvijo žarometa kot pri meritvah iz odstavkov 6.2.5 do 6.2.7 zgoraj; če je žaromet zasnovan le za dolgi svetlobni pramen, je nastavljen tako, da je območje največje osvetljenosti na presečišču črt hh in vv; takšen žaromet mora izpolnjevati le zahteve iz odstavka 6.3.

Osvetljenost, ki jo na zaslonu proizvede dolgi svetlobni pramen, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

presečišče (HV) med črtama hh in vv mora biti v notranjosti krivulje izoluks, ki predstavlja 80 odstotkov največje osvetljenosti. Ta najvišja vrednost (EM) mora biti najmanj 48 luksov. Največja vrednost v nobenem primeru ne sme presegati 240 luksov; poleg tega v primeru kombiniranega žarometa za kratki in dolgi svetlobni pramen ta največja vrednost ni več kot 16-kratnik osvetljenosti, izmerjene za kratki svetlobni pramen v točki 75 R (ali 75 L).

6.3.2.1.1   Največja svetilnost (IM) dolgega svetlobnega pramena, izražena v tisočih kandel, se izračuna s formulo:

6.3.2.1.2   Referenčna oznaka (I'M) te največje svetilnosti iz odstavka 4.2.2.7. zgoraj se dobi z razmerjem:

pri čemer se ta vrednost zaokroži na najbližjo od naslednjih vrednosti: 7,5, 10, 12,5, 17,5, 20, 25, 27,5, 30, 37,5, 40, 45, 50.

6.3.2.2   Osvetljenost, ki se začenja v točki HV in poteka vodoravno v desno in levo, na razdalji 1,125 m ni manjša od 24 luksov in na razdalji 2,25 m ni manjša od 6 luksov.

Za žaromete z nastavljivim reflektorjem se uporabljajo zahteve iz odstavkov 6.2 in 6.3 za vsak položaj vgradnje iz odstavka 2.1.3. Za preverjanje se uporabi naslednji postopek:

6.4.1   vsak uporabljeni položaj se določi s preskusnim goniometrom glede na črto, ki povezuje središče svetlobnega vira in točko HV na merilnem zaslonu. Nastavljivi reflektor se nato premakne v takšen položaj, da svetlobni vzorec na zaslonu ustreza predpisom za nastavitev iz odstavkov 6.2.1 do 6.2.2.3 in/ali 6.3.1;

6.4.2   ko je reflektor pritrjen v skladu z odstavkom 6.4.1, mora žaromet izpolnjevati ustrezne fotometrične zahteve iz odstavkov 6.2 in 6.3.;

6.4.3   dodatni preskusi se izvedejo po navpičnem premiku reflektorja za ± 2° ali vsaj v najvišji položaj, če je manj kot 2°, in sicer iz prvotnega položaja s pomočjo naprave za nastavitev žarometov. Po ponovni nastavitvi celotnega žarometa (npr. s pomočjo goniometra) v ustrezno nasprotno smer, se izhodna svetloba v naslednjih smereh nadzoruje in je v okviru naslednjih omejitev: kratki svetlobni pramen:

točki HV in 75R (oziroma 75L);

dolgi svetlobni pramen: IM in točka HV (odstotek IM);

6.4.4   če je vlagatelj navedel več položajev vgradnje, se za vse ostale položaje ponovi postopek iz odstavkov 6.4.1 do 6.4.3;

6.4.5   če vlagatelj ni prosil za posebne položaje vgradnje, se žaromet usmeri za meritve iz odstavkov 6.2 in 6.3 z napravo za nastavitev žarometov v srednji legi. Dodatni preskusi iz odstavka 6.4.3 se izvedejo tako, da je reflektor v skrajnih položajih (namest'o +/–2°), in sicer s pomočjo naprave za nastavitev žarometov.

6.5   Vrednosti osvetljenosti zaslona, navedene v odstavkih 6.2.5 do 6.2.7 in 6.3 zgoraj, se izmerijo s fotoreceptorjem, katerega učinkovita površina je v kvadratu s stranico 65 mm.

7.   ZAHTEVE GLEDE OBARVANIH LEČ IN FILTROV

7.1   Homologacija se lahko pridobi za žaromete, ki oddajajo belo ali selektivno rumeno svetlobo in imajo žarnico z žarilno nitko.

Ustrezne kolorimetrične značilnosti, izražene v trikromatskih koordinatah CIE, so naslednje:

Selektivno rumeni filter (zaslon ali leča)

Meja proti rdeči	y ≥ 0,138 + 0,580 x
Meja proti zeleni	y ≤ 1,29 x – 0,100
Meja proti beli	y ≥ – x + 0,966
Meja proti spektralni vrednosti	y ≤ – x + 0,992

kar je mogoče izraziti tudi na naslednji način:

prevladujoča valovna dolžina	575 – 585 nm
faktor čistosti:	0,90 – 0,98

Faktor prepustnosti mora biti ≥ 0,78, ko je določen s pomočjo svetlobnega vira s temperaturo barve 2 856 K (18)

7.2   Filter mora biti del žarometa in mora biti na žaromet pritrjen tako, da ga uporabnik ne more odstraniti niti nenamerno niti namerno z navadnimi orodji.

8.   MERITEV MOTENJA

Izmeriti je treba motenje, ki ga povzroči kratki svetlobni pramen žarometov. (19)

9.   ETALONSKI ŽAROMET (20)

Žaromet velja za etalonski (referenčni) žaromet, če:

9.1   izpolnjuje zgornje zahteve za homologacijo;

9.2   ima efektivni premer najmanj 160 mm;

z etalonsko žarnico z žarilno nitko na različnih točkah in različnih območjih iz zgornjega odstavka 6.2.5 daje osvetljenost, ki:

9.3.1   ni večja od 90 odstotkov največje mejne vrednosti,

9.3.2   ni manjša od 120 odstotkov najmanjše mejne vrednosti iz tabele v odstavku 6.2.5.

10.   PRIPOMBE GLEDE BARVE

Ker se katera koli homologacija po tem pravilniku v skladu z odstavkom 7.1 zgoraj podeli za tip žarometa, ki oddaja belo svetlobo ali selektivno rumeno svetlobo, člen 3 Sporazuma, h kateremu je priložen Pravilnik, pogodbenicam ne preprečuje, da bi prepovedale žaromete, ki oddajajo svetlobni pramen bele ali selektivno rumene svetlobe, na vozilih, ki jih registrirajo.

C.   NADALJNJE UPRAVNE DOLOČBE

11.   SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE ZA TIP ŽAROMETA

Vsaka sprememba tipa žarometa se sporoči upravnemu organu, ki je homologiral tip žarometa. Organ lahko potem:

11.1.1   meni, da spremembe verjetno ne bodo imele občutnih škodljivih učinkov in da žaromet v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

11.1.2   od tehnične službe, odgovorne za izvajanje preskusov, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

11.2   Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb po postopku iz odstavka 4.1.4 zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

11.3   Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko te razširitve in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu za sporočanje, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

12.   SKLADNOST PROIZVODNJE

12.1   Žarometi, homologirani v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo skladno s homologiranim tipom, tako da izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 6 in 7.

12.2   Zaradi ugotavljanja, ali so izpolnjene zahteve iz odstavka 12.1, se izvaja primeren nadzor proizvodnje.

Imetnik homologacije mora zlasti:

12.3.1   zagotoviti, da obstajajo postopki za učinkovit nadzor kakovosti izdelkov;

12.3.2   imeti dostop do opreme za nadzor, ki je potrebna za preverjanje skladnosti vsakega homologiranega tipa;

12.3.3   poskrbeti, da so rezultati preskusov zapisani in da so ustrezni dokumenti na voljo za obdobje, določeno po dogovoru s homologacijskim organom;

12.3.4   analizirati rezultate vseh vrst preskusov, da se preveri in zagotovi stalnost značilnosti izdelka, pri čemer se upoštevajo dopustna odstopanja pri industrijski proizvodnji;

12.3.5   zagotoviti, da se za vsak tip izdelka izvedejo vsaj preskusi iz Priloge 2 k temu pravilniku;

12.3.6   zagotoviti, da se po vsakem vzorčenju, ki pokaže neskladnost z zadevno vrsto preskusa, opravi ponovno vzorčenje in ponoven preskus. Sprejmejo se vsi potrebni ukrepi za ponovno vzpostavitev skladnosti proizvodnje teh izdelkov.

Pristojni organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri ustreznost uporabljenih metod preverjanja skladnosti v vsaki proizvodni enoti.

12.4.1   Pri vsakem takem pregledu se inšpektorju predloži proizvodna in preskusna dokumentacija.

12.4.2   Inšpektor lahko vzame naključne vzorce za preskus v proizvajalčevem laboratoriju. Najmanjše število vzorcev se lahko določi glede na rezultate proizvajalčevih lastnih preverjanj.

12.4.3   Če je raven kakovosti nezadovoljiva ali če je treba preveriti veljavnost preskusov, opravljenih v skladu z odstavkom 12.4.2 zgoraj, inšpektor ob upoštevanju meril iz Priloge 7 izbere vzorce in jih pošlje tehnični službi, ki je opravila homologacijske preskuse.

12.4.4   Homologacijski organ lahko opravi kateri koli preskus iz tega pravilnika. Ti preskusi se opravijo na naključno izbranih vzorcih brez oviranja proizvajalčevih obveznosti dobave in v skladu z merili iz Priloge 7.

12.4.5   Pristojni organ si prizadeva za to, da se pregledi opravijo vsaki dve leti. Vendar je to prepuščeno presoji pristojnega organa in njegovemu zaupanju v ukrepe za zagotavljanje učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje. Če so rezultati nezadovoljivi, pristojni organ poskrbi, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za čim hitrejšo ponovno vzpostavitev skladnosti proizvodnje.

12.5   Pri tem se ne upoštevajo žarometi z očitnimi okvarami.

12.6   Referenčna oznaka se ne upošteva.

13.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

13.1   Homologacija, podeljena za tip žarometa v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zahteve niso izpolnjene ali če žaromet, opremljen s homologacijsko oznako, ni skladen s homologiranim tipom.

13.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu za sporočanje, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

14.   POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip žarometa, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu za sporočanje, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

15.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, odgovornih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter upravnih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije ali popolno prenehanje proizvodnje.

16.   PREHODNE DOLOČBE

16.1   Šest mesecev po uradnem začetku veljavnosti Pravilnika št. 112 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne podeljujejo več homologacij ECE v skladu s tem pravilnikom.

16.2   Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti razširitve homologacije v skladu s temi spremembami in v skladu z vsemi prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

16.3   Homologacije, podeljene v skladu s tem pravilnikom pred začetkom veljavnosti Pravilnika št. 112, in vse razširitve homologacij, vključno s tistimi v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika, ki se podelijo pozneje, so še naprej veljavne za nedoločen čas.

16.4   Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej podeljujejo homologacije za žaromete na osnovi teh in vseh prejšnjih sprememb k temu pravilniku, če so žarometi namenjeni vgradnji v vozila v uporabi kot nadomestni deli.

16.5   Od uradnega začetka veljavnosti Pravilnika št. 112 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme prepovedati vgradnje žarometa, homologiranega v skladu s Pravilnikom št. 112, v nov tip vozila.

16.6   Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej dovoljujejo vgradnjo žarometa, homologiranega v skladu s tem pravilnikom, v tip vozila ali vozilo.

16.7   Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej dovoljujejo vgradnjo ali uporabo na vozilu v uporabi žarometa, homologiranega v skladu s tem pravilnikom, kakor je bil spremenjen s prejšnjimi spremembami, pod pogojem, da je žaromet namenjen vgradnji kot nadomestni del.

---

(1)  Ta pravilnik ne preprečuje možnosti, da pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prepove uporabo žarometa s plastično lečo, homologiranega po tem pravilniku, skupaj z mehansko napravo za čiščenje žarometov (z brisalci).

(2)  „Tip žarometa“ („tip žarometa“) se ne sme zamenjevati s „kategorijo žarometa“ („kategorija žarometa“). Ta pravilnik zadeva žaromete, ki so opremljeni z žarnico z žarilno nitko kategorij H1, H2, H3, HB3, HB4, H7, H8, H9, HIR1, HIR2 in/ali H1. Te kategorije žarnic z žarilno nitko se razlikujejo predvsem v načinu izdelave in zlasti v podnožju. Kategorije niso medsebojno zamenljive, a posamezna kategorija žarnice z žarilno nitko običajno vsebuje več tipov.

(3)  Žarnica HIR1 in/ali H9 lahko v povezavi z namestitvijo naprav za čiščenje žarometa v skladu s Pravilnikom št. 45 proizvaja le kratki svetlobni pramen. Razen tega v zvezi z navpičnim naklonom pri namestitvi teh žarometov določba iz odstavka 6.2.6.2.2 Pravilnika št. 48, spremembe 01, ne velja. Ta omejitev velja, dokler ni splošnega dogovora o uporabi naprav za nastavitev naklona in čistilnikov žarometov v zvezi z ravnjo delovanja žarometa.

(4)  Vloga za homologacijo žarnice z žarilno nitko: glej Pravilnik št. 37.

(5)  Pri žarometih, zasnovanih tako, da izpolnjujejo zahteve za vožnjo po samo eni strani cestišča (po desni ali po levi), se nadalje priporoča, da se na prednji leči neizbrisno označi predel, ki se lahko zakrije, da se prepreči motenje udeležencev v prometu v državi, v kateri je stran vožnje nasprotna tisti v državi, za katero je izdelan žaromet. Ta oznaka ni potrebna, če je predel jasno razpoznaven že iz zasnove.

(6)  Če leče ni mogoče odstraniti z ohišja žarometa, zadostuje prostor na leči.

(7)  1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Jugoslavijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podeljujejo države članice z uporabo svojih oznak ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko in 48 za Novo Zelandijo. Nadaljnje številke se za druge države določijo po kronološkem vrstnem redu, po katerem ratificirajo Sporazum o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali na njih uporabijo, in pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov, ali pristopijo k njemu, generalni sekretar Združenih narodov pa tako določene številke sporoči pogodbenicam Sporazuma.

(8)  Tehnične zahteve za žarnice z žarilno nitko: glej Pravilnik št. 37.

(9)  Za žaromet se šteje, da izpolnjuje zahteve iz tega odstavka, če se lahko žarnica z žarilno nitko z lahkoto namesti v žaromet in je pozicionirne nastavke mogoče pravilno vstaviti v reže tudi v temi.

(10)  Te določbe ne veljajo za preklopno stikalo.

(11)  Ti filtri sestojijo iz vseh sestavnih delov, vključno z lečami, ki so namenjeni barvi svetlobe.

(12)  Preskusni zaslon mora biti dovolj širok, da omogoča pregled „meje svetlo-temno“ vsaj v razponu 5° na obeh straneh črte vv.

(13)  Če se pri žarometu, zasnovanem tako, da izpolnjuje zahteve tega pravilnika le v zvezi s kratkim svetlobnim pramenom, goriščna os bistveno razlikuje od splošne usmeritve pramena, ali če, ne glede na tip žarometa (le kratki svetlobni pramen ali kombinirani kratki in dolgi svetlobni pramen), svetlobni pramen nima „meje svetlo-temno“ z jasnim „prelomom“, se stranska nastavitev izvede na najboljši možni način za izpolnjevanje zahtev osvetljenosti pri točkah 75 R in 50 R za vožnjo po desni strani cestišča ter pri točkah 75 L in 50 L za vožnjo po levi strani cestišča.

(14)  Žaromet, zasnovan za kratki svetlobni pramen, lahko vključuje dolgi svetlobni pramen, ki ni v skladu s to specifikacijo.

(15)  Meja nove nastavitve 1° na desno ali levo ni nezdružljiva s ponovno zgornjo ali spodnjo navpično nastavitvijo. Slednja je omejena le z zahtevami iz odstavka 6.3. Vseeno vodoravni del „meje svetlo-temno“ ne sme biti nad črto hh (določbe iz odstavka 6.3 ne veljajo za žaromete, namenjene izpolnjevanju zahtev tega pravilnika le za dolgi svetlobni pramen).

(16)  E50R in E50L sta dejansko izmerjeni svetilnosti.

(17)  Vrednosti svetilnosti na kateri koli točki v območjih A in B, ki leži tudi v območju III, ne presegajo 0,7 luksa.

(18)  Ustreza svetilu A Mednarodne komisije za osvetlitev (CIE).

(19)  Ta zahteva bo predmet priporočila homologacijskim organom.

(20)  Začasno je mogoče sprejeti drugačne vrednosti. Če ni dokončnih specifikacij, se priporoča uporaba homologiranega žarometa.

---

---

---

---

---

---

---

---