This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 42010X0710(03)
Regulation No 8 of the Economic Commission for Europe of the United Nations (UN/ECE) — Uniform provisions concerning the approval of motor vehicle headlamps emitting an asymmetrical passing beam or a driving beam or both and equipped with halogen filament lamps (H1, H2, H3, HB3, HB4, H7, H8, H9, HIR1, HIR2 and/or H11)
Pravilnik št. 8 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo žarometov motornih vozil za asimetrični kratki svetlobni pramen ali dolgi svetlobni pramen ali oba, ki so opremljeni s halogenskimi žarnicami z žarilno nitko (kategorij H1, H2, H3, HB3, HB4, H7, H8, H9, HIR1, HIR2 in/ali H11)
Pravilnik št. 8 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo žarometov motornih vozil za asimetrični kratki svetlobni pramen ali dolgi svetlobni pramen ali oba, ki so opremljeni s halogenskimi žarnicami z žarilno nitko (kategorij H1, H2, H3, HB3, HB4, H7, H8, H9, HIR1, HIR2 in/ali H11)
UL L 177, 10.7.2010, p. 71–112
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(HR)
In force
10.7.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 177/71 |
Le izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html
Pravilnik št. 8 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotne določbe za homologacijo žarometov motornih vozil za asimetrični kratki svetlobni pramen ali dolgi svetlobni pramen ali oba, ki so opremljeni s halogenskimi žarnicami z žarilno nitko (kategorij H1, H2, H3, HB3, HB4, H7, H8, H9, HIR1, HIR2 in/ali H11)
Revizija 4
Vključuje vsa veljavna besedila do:
Sprememb 05 – začetek veljavnosti: 8. september 2001
Popravek 1 k Reviziji 4 Pravilnika – začetek veljavnosti: 12. marec 2003
VSEBINA
PRAVILNIK
A. UPRAVNE DOLOČBE
0 |
Področje uporabe |
1. |
Opredelitev pojmov |
2. |
Vloga za homologacijo žarometa |
3. |
Oznake |
4. |
Homologacija |
B. TEHNIČNE ZAHTEVE ZA ŽAROMETE
5. |
Splošne specifikacije |
6. |
Svetilnost |
7. |
Zahteve glede obarvanih leč in filtrov |
8. |
Meritev motenja |
9. |
Etalonski žaromet |
10. |
Pripombe glede barve |
C. NADALJNJE UPRAVNE DOLOČBE
11. |
Sprememba in razširitev homologacije za tip žarometa |
12. |
Skladnost proizvodnje |
13. |
Kazni za neskladnost proizvodnje |
14. |
Popolno prenehanje proizvodnje |
15. |
Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov |
16. |
Prehodne določbe |
PRILOGE
Priloga 1 – |
Sporočilo |
Priloga 2 – |
Preverjanje skladnosti proizvodnje žarometov, ki so opremljeni z žarnicami z žarilno nitko kategorij H1, H2, H3, HB3, HB4, H7, H8, H9, HIR1, HIR2 in/ali H11 |
Priloga 3 – |
Primeri homologacijskih oznak |
Priloga 4 – |
Merilni zasloni |
Priloga 5 – |
Preskus stabilnosti fotometričnega delovanja delujočih žarometov |
Priloga 6 – |
Zahteve za žaromete z lečami iz plastičnega materiala – preskušanje vzorcev leč ali materiala in celotnih žarometov |
Priloga 7 – |
Minimalne zahteve za vzorčenje, ki ga opravi inšpektor |
A. UPRAVNE DOLOČBE
0. PODROČJE UPORABE (1)
Ta pravilnik se uporablja za žaromete motornih vozil, ki so lahko opremljeni z lečami iz stekla ali plastičnega materiala.
1. OPREDELITEV POJMOV
V tem pravilniku:
1.1 „leča“ pomeni najbolj zunanji del žarometa (enote), ki oddaja svetlobo skozi svetlečo površino;
1.2 „prevleka“ pomeni vse proizvode, ki so v enem ali več slojih naneseni na zunanjo površino leče;
„žarometi različnih tipov“ pomenijo žaromete, ki se razlikujejo v tako pomembnih vidikih, kot so:
1.3.1 blagovna znamka;
1.3.2 značilnosti optičnega sistema;
1.3.3 vključitev ali odstranitev sestavnih delov, ki lahko med delovanjem spremenijo optične učinke z odbojem, lomom, absorpcijo in/ali deformacijo. Vendar pa namestitev oziroma odstranitev filtrov, namenjenih izključno za spreminjanje barve svetlobnega pramena, ne pa tudi porazdelitve svetlobe, ne pomeni spremembe tipa;
1.3.4 primernost za vožnjo po desni ali levi strani cestišča ali za oba načina vožnje;
1.3.5 vrsta proizvedenega svetlobnega pramena (kratki svetlobni pramen, dolgi svetlobni pramen ali oba);
1.3.6 nosilec za žarnico (žarnice) z žarilno nitko ene izmed kategorij H1, H2, H3, HB3, HB4, H7, H8, H9, HIR1, HIR2 in/ali H11 (2) (3);
1.3.7 materiali, iz katerih so leče in morebitne prevleke.
2. VLOGA ZA HOMOLOGACIJO ŽAROMETA (4)
Vlogo za homologacijo žarometa vloži imetnik blagovne znamke ali njegov ustrezno pooblaščeni predstavnik. V vlogi se navede:
2.1.1 ali je žaromet predviden za kratki in dolgi svetlobni pramen ali le za enega od njiju:
če gre za žaromet za kratki svetlobni pramen, ali je ta namenjen vožnji po levi in desni strani cestišča ali le za desno ali le za levo stran vožnje;
2.1.2.1 če je žaromet opremljen z nastavljivim reflektorjem, položaji vgradnje žarometa glede na cestišče in vzdolžno srednjo ravnino vozila;
2.1.3 barva svetlobnega pramena, ki ga oddaja žaromet;
Vsaki vlogi se priložijo:
risbe v treh izvodih, ki so dovolj natančne za identifikacijo tipa žarometa in vsebujejo pogled od spredaj s podrobnim prikazom morebitnih reber na lečah ter njegov prečni prerez; na risbah mora biti prikazan prostor, namenjen homologacijski oznaki;
2.2.1.1 če je žaromet opremljen z nastavljivim reflektorjem, je treba navesti položaje vgradnje žarometa glede na cestišče in vzdolžno srednjo ravnino vozila, če je žaromet predviden le za uporabo v navedenih položajih;
2.2.2 kratka tehnična specifikacija;
2.2.3 dva vzorca tipa žarometa;
za preskus plastičnega materiala, iz katerega so izdelane leče:
trinajst leč;
2.2.4.1.1 šest izmed teh leč se lahko nadomesti s šestimi vzorci materiala velikosti najmanj 60 × 80 mm, z ravno ali izbočeno zunanjo površino in pretežno ravno površino v sredini (polmer ukrivljenja najmanj 300 mm), veliko najmanj 15 × 15 mm;
2.2.4.1.2 vsaka taka leča ali vzorec materiala se izdela po postopku, ki se uporablja v serijski proizvodnji;
2.2.4.2 reflektor, na katerega se lahko vgradijo leče po navodilih proizvajalca.
2.3 Materialom, iz katerih so izdelane leče in morebitne prevleke, je treba priložiti poročilo o preskusu lastnosti teh materialov in prevlek, če so na njih že bili opravljeni preskusi.
2.4 Pristojni organ pred podelitvijo homologacije preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotavljanje učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje.
3. OZNAKE (5)
3.1 Žarometi, predloženi v homologacijo, morajo biti opremljeni z blagovno znamko vlagatelja.
3.2 Na leči in na ohišju (6) morajo imeti prostor zadostne velikosti za homologacijsko oznako in dodatne simbole iz odstavka 4; ta prostor mora biti označen na risbah iz odstavka 2.2.1 zgoraj.
3.3 Žarometi, zasnovani tako, da izpolnjujejo zahteve za vožnjo po desni in levi strani cestišča, morajo imeti oznake, ki prikazujejo obe nastavitvi optične enote na vozilu ali žarnice z žarilno nitko na reflektorju; te oznake morajo vsebovati črki „R/D“ za nastavitev za vožnjo po desni strani cestišča in črki „L/G“ za nastavitev za vožnjo po levi strani cestišča.
4. HOMOLOGACIJA
4.1 Splošno
4.1.1 Homologacija se podeli, če vsi vzorci tipa žarometa, ki se predložijo v skladu z odstavkom 2 zgoraj, izpolnjujejo zahteve tega pravilnika.
4.1.2 Kadar se ugotovi, da združene, kombinirane ali integrirane svetilke izpolnjujejo zahteve več pravilnikov, se lahko uporabi enotna mednarodna homologacijska oznaka, če vsaka od združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk izpolnjuje določbe, ki veljajo zanjo.
Ta zahteva ne velja za žaromete z žarnico z dvema žarilnima nitkama, ko je homologiran en svetlobni pramen.
4.1.3 Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Prvi dve števki (zdaj 04) navajata spremembe, vključno z nedavnimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu žarometa, ki je zajet v tem pravilniku, razen v primeru razširitve homologacije na napravo, ki se razlikuje le po barvi oddajane svetlobe.
4.1.4 Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali o popolnem prenehanju proizvodnje tipa žarometa v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku, in navedbami v skladu z odstavkom 2.2.1.1.
4.1.5 Poleg oznake iz odstavka 3.1 se na vsak žaromet, ki je skladen s tipom, homologiranim v skladu s tem pravilnikom, na prostorih iz odstavka 3.2 zgoraj namesti homologacijska oznaka, kakor je opisana v odstavkih 4.2 in 4.3 spodaj.
4.2 Sestava homologacijske oznake
Homologacijsko oznako sestavljajo:
mednarodna homologacijska oznaka, ki je sestavljena iz:
4.2.1.1 kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (7);
4.2.1.2 številke homologacije iz odstavka 4.1.3 zgoraj;
naslednji dodatni simbol ali simboli:
4.2.2.1 na žarometih, ki izpolnjujejo zahteve le za promet po levi strani cestišča, vodoravno puščico, ki, gledano od spredaj, kaže v desno, tj. na tisto stran cestišča, po kateri teče promet;
4.2.2.2 na žarometih, zasnovanih, da z ustrezno nastavitvijo optične enote ali žarnice z žarilno nitko izpolnjujejo zahteve za oba prometna sistema, vodoravno puščico z dvema konicama, ki kažeta ena v levo, druga pa v desno;
4.2.2.3 na žarometih, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika le za kratki svetlobni pramen, črki „HC“;
4.2.2.4 na žarometih, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika le za dolgi svetlobni pramen, črki „HR“;
4.2.2.5 na žarometih, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika za kratki in dolgi svetlobni pramen, črke „HCR“;
4.2.2.6 na žarometih z lečo iz plastičnega materiala črki „PL“ v bližini simbolov iz odstavkov 4.2.2.3 do 4.2.2.5 zgoraj;
4.2.2.7 na žarometih, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika za dolgi svetlobni pramen, oznako največje svetilnosti, izraženo z referenčno oznako, kakor je določeno v odstavku 6.3.2.1.2 spodaj, nameščeno v bližini kroga, ki obkroža črko „E“; pri integriranih žarometih je treba oznako največje skupne svetilnosti dolgih svetlobnih pramenov navesti, kakor je določeno zgoraj.
V vsakem primeru morajo biti na certifikatu o homologaciji in obrazcu za sporočanje za države, ki so pogodbenice Sporazuma in uporabljajo ta pravilnik, določeni ustrezen način delovanja, uporabljen med preskusnim postopkom v skladu z odstavkom 1.1.1.1 Priloge 5, in dovoljene napetosti v skladu z odstavkom 1.1.1.2 Priloge 5. V ustreznih primerih je treba napravo označiti, kakor sledi:
4.2.3.1 na žarometih, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika in so zasnovani tako, da žarilna nitka kratkega svetlobnega pramena ne sveti hkrati s katero koli drugo svetlobno funkcijo, s katero je lahko integrirana, se za simbolom žarometa za kratki svetlobni pramen v homologacijski oznaki postavi poševnica (/);
4.2.3.2 na žarometih, ki izpolnjujejo zahteve iz Priloge 5 k temu pravilniku samo pri napajalni napetosti 6 V ali 12 V, se v bližini nosilca žarnice z žarilno nitko namesti številka 24, prečrtana s poševnim križem (×).
4.2.4 Števki številke homologacije (zdaj 04), ki označujeta spremembe, vključno z nedavnimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije, in po potrebi zahtevana puščica se lahko označijo v bližini zgornjih dodatnih simbolov.
4.2.5 Znaki in simboli iz odstavkov 4.2.1 in 4.2.2 zgoraj morajo biti jasno čitljivi in neizbrisni, tudi ko je žaromet vgrajen v vozilo.
4.3 Namestitev homologacijske oznake
4.3.1 Samostojne svetilke
Na slikah 1 do 9 v Prilogi 3 so prikazani primeri sestave homologacijskih oznak skupaj z zgoraj navedenimi dodatnimi simboli.
Združene, kombinirane ali integrirane svetilke
Kadar se ugotovi, da združene, kombinirane ali integrirane svetilke izpolnjujejo zahteve več pravilnikov, se lahko namesti enotna mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo, ter številke homologacije. Ta homologacijska oznaka se lahko namesti kjer koli na združenih, kombiniranih ali integriranih svetilkah, če:
4.3.2.1.1 je vidna po vgradnji svetilk;
4.3.2.1.2 ni mogoče odstraniti nobenega dela združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, ki prepušča svetlobo, ne da bi pri tem odstranili tudi homologacijsko oznako.
Identifikacijski simbol za vsako svetilko, ki ustreza vsakemu pravilniku, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija, se skupaj z ustreznimi spremembami, ki vključujejo zadnje večje tehnične spremembe Pravilnika ob izdaji homologacije, in po potrebi z zahtevano puščico, označi:
ali
4.3.2.2.1 na ustrezni svetleči površini,
ali
4.3.2.2.2 v skupini, tako da je jasno razpoznavna vsaka od združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk (glej štiri primere iz Priloge 3).
4.3.2.3 Velikost posameznih elementov enotne homologacijske oznake ne sme biti manjša od najmanjše velikosti, ki jo za najmanjšo posamezno oznako zahteva Pravilnik, v skladu s katerim je bila podeljena homologacija.
4.3.2.4 Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke drugemu tipu združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk, ki so zajete v tem pravilniku.
4.3.2.5 Slika 10 iz Priloge 3 k temu pravilniku ponazarja primere sestave homologacijskih oznak za združene, kombinirane ali integrirane svetilke skupaj z vsemi zgoraj navedenimi dodatnimi simboli.
Za svetilke, katerih leče se uporabljajo za različne tipe žarometov in ki jih je mogoče integrirati ali združiti z drugimi svetilkami:
veljajo določbe iz odstavka 4.3.2 zgoraj.
4.3.3.1 Če se uporabi ista leča, je ta lahko označena z različnimi homologacijskimi oznakami, ki se nanašajo na različne tipe žarometov ali sklopov svetilk, pod pogojem, da ima ohišje žarometa, tudi če je neločljivo povezano z lečo, tudi prostor, opisan v odstavku 3.2 zgoraj, in homologacijske oznake za dejanske funkcije.
Če imajo različni tipi žarometov isto ohišje, je to lahko označeno z različnimi homologacijskimi oznakami.
4.3.3.2 Slika 11 iz Priloge 3 k temu pravilniku ponazarja primere sestave homologacijskih oznak, ki se nanašajo na zgornji primer.
B. TEHNIČNE ZAHTEVE ZA ŽAROMETE (8)
5. SPLOŠNE SPECIFIKACIJE
5.1 Vsi vzorci so skladni s specifikacijami iz odstavkov 6 do 8 tega pravilnika.
Žarometi se izdelajo tako, da ohranijo predpisane fotometrične značilnosti in ob običajni uporabi njihovo delovanje ostane zadovoljivo kljub tresljajem, ki jim utegnejo biti izpostavljeni.
5.2.1 Žarometi morajo imeti napravo, ki omogoča, da se na vozilu nastavijo tako, da ustrezajo veljavnim predpisom. Takšne naprave ni treba namestiti na elemente, v katerih reflektorja in leče ni mogoče ločiti, vendar le če se takšni elementi uporabljajo zgolj pri vozilih, pri katerih je mogoče žaromete nastaviti kako drugače. Kjer sta žaromet za dolgi svetlobni pramen in žaromet za kratki svetlobni pramen, oba opremljena s svojo žarnico z žarilno nitko, združena v sestavljeno enoto, naprava za nastavitev omogoča pravilno nastavitev vsakega optičnega sistema posebej. Vendar pa to ne velja za sklope žarometov z nedeljivimi reflektorji. Za tovrstne sklope veljajo zahteve iz odstavka 6.
5.3 Deli, s katerimi so žarnice z žarilno nitko pritrjene na reflektor, morajo biti izdelani tako, da je žarnice z žarilno nitko tudi v temi mogoče pritrditi le v pravilni legi (9).
Nosilec žarnice z žarilno nitko mora biti skladen z dimenzijskimi značilnostmi iz naslednjih podatkovnih listov iz publikacije IEC 61-2:
Žarnice z žarilno nitko |
Nosilec |
Podatkovni listi |
H1 |
P 14,5s |
7005-46-3 |
H2 |
X 5111 |
7005-99-2 |
H3 |
PK 22s |
7005-47-1 |
HB3 |
P 20d |
7005-31-1 |
HB4 |
P 22d |
7005-32-1 |
H7 |
PX 26d |
7005-5-1 |
H8 |
PG 17 |
7005-110-1 |
HIR1 |
PX 20d |
7005-…-1 |
HIR2 |
PX 22d |
7005-…-. |
H9 |
PGJ 19-5 |
7005-110-1 |
H11 |
PGJ 19-2 |
7005-110-1 |
5.4 Žarometi, zasnovani tako, da izpolnjujejo zahteve za vožnjo po desni in po levi strani cestišča, se lahko prilagodijo za določeno stran cestišča z ustrezno začetno nastavitvijo pri namestitvi na vozilo ali pa to izbirno nastavitev opravi voznik. Takšna začetna ali izbirna nastavitev lahko vključuje, na primer, namestitev optične enote na vozilo pod določenim kotom ali namestitev žarnice z žarilno nitko pod določenim kotom glede na optično enoto. V vsakem primeru morata biti mogoči samo dve natančno določeni legi, in sicer ena za vožnjo po desni in druga za vožnjo po levi strani cestišča, način izdelave pa mora onemogočiti nehoteni premik žarometa iz ene lege v drugo ali nastavitev žarometa v vmesno lego. Če je žarnico z žarilno nitko mogoče namestiti v dve različni legi, morajo biti deli za pritrditev žarnice na reflektor zasnovani in izdelani tako, da je žarnica v vsaki od teh dveh leg pritrjena tako natančno, kot se zahteva za žaromete, ki so namenjeni le za eno stran vožnje. Skladnost z zahtevami iz tega odstavka se preverja vizualno in po potrebi s poskusno namestitvijo.
Če so žarometi izdelani tako, da oddajajo bodisi dolgi bodisi kratki svetlobni pramen, morajo biti vse mehanske, elektromehanske ali druge naprave, vgrajene v žaromet za preklapljanje z enega na drug svetlobni pramen (10) zasnovane tako, da:
5.5.1 je naprava dovolj trdna, da opravi 50 000 preklopov brez poškodb, kljub tresljajem, ki jim je lahko izpostavljena ob običajni uporabi;
5.5.2 je pri odpovedi naprave mogoče samodejno preiti na kratki svetlobni pramen;
5.5.3 žaromet vedno oddaja bodisi kratki bodisi dolgi svetlobni pramen, mehanizem pa se ne more ustaviti v kakem vmesnem položaju;
5.5.4 uporabnik ne more z navadnimi orodji spremeniti oblike ali položaja gibljivih delov.
5.6 V skladu z zahtevami iz Priloge 5 se izvedejo dodatni preskusi, s katerimi se zagotovi, da se fotometrično delovanje ni preveč spremenilo.
5.7 Če je leča žarometa izdelana iz plastičnega materiala, se preskusi izvedejo v skladu z zahtevami iz Priloge 6.
6. SVETILNOST
6.1 Splošne določbe
6.1.1 Žarometi morajo biti izdelani tako, da z ustreznimi žarnicami z žarilno nitko kategorij H1, H2, H3, HB3, HB4, H7, H8, H9, HIR1, HIR2 in/ali H11 dajejo primerno neslepečo osvetljenost pri oddajanju kratkega svetlobnega pramena in dobro osvetljenost pri oddajanju dolgega svetlobnega pramena.
6.1.2 Osvetljenost, ki jo proizvaja žaromet, se preveri z uporabo navpičnega zaslona, ki je postavljen 25 m pred žarometom in pod pravimi koti glede na njegovo os (glej Prilogo 4).
6.1.3 Žarometi se preverijo z etalonskimi (referenčnimi) žarnicami z žarilno nitko z nazivno napetostjo 12 V, pri čemer se morebitni selektivno rumeni filtri (11) nadomestijo z geometrično identičnimi brezbarvnimi filtri s faktorjem prepustnosti najmanj 80 odstotkov. Med pregledom žarometa se napetost na sponkah žarnice z žarilno nitko uravnava tako, da se pridobijo naslednje značilnosti:
Žarnice z žarilno nitko |
Približna napajalna napetost (v voltih) za meritev |
Svetlobni tok (v lumnih) |
H1 |
12 |
1 150 |
H2 |
12 |
1 300 |
H3 |
12 |
1 100 |
HB3 |
12 |
1 300 |
HB4 |
12 |
825 |
H7 |
12 |
1 100 |
H8 |
12 |
600 |
HIR1 |
12 |
1 840 |
HIR2 |
12 |
1 355 |
H9 |
12 |
1 500 |
H11 |
12 |
1 000 |
Žaromet se šteje za sprejemljivega, če izpolnjuje fotometrične zahteve z vsaj eno etalonsko (referenčno) 12-voltno žarnico z žarilno nitko, ki se lahko predloži skupaj z žarometom.
6.1.4 Dimenzije, ki določajo položaj žarilne nitke v etalonski žarnici z žarilno nitko, so prikazane na ustreznem podatkovnem listu v Pravilniku št. 37.
6.1.5 Balon etalonske žarnice z žarilno nitko mora biti takšne optične oblike in kakovosti, da ne povzroča odboja ali loma s škodljivim učinkom na porazdelitev svetlobe. Skladnost s to zahtevo je treba preveriti z meritvijo porazdelitve svetlobe, pridobljene z etalonskim žarometom z etalonsko (referenčno) žarnico z žarilno nitko.
6.2 Določbe glede kratkih svetlobnih pramenov
6.2.1 Kratki svetlobni pramen mora proizvajati dovolj ostro „mejo svetlo-temno“, da je mogoča zadovoljiva nastavitev. „Meja svetlo-temno“ mora biti vodoravna črta na tisti strani, ki je nasprotna smeri vožnje, za katero je žaromet izdelan; na drugi strani ne sme presegati prekinjene črte HV H1 H4, sestavljene iz ravne črte HV H1, ki z vodoravno in ravno črto H1 H4 tvori kot 45°, 25 cm nad ravno črto hh, niti ravne črte HV H3 pri nagibu pod kotom 15° nad vodoravno črto (glej Prilogo 4). „Meja svetlo-temno“, ki je nad črtama HV H2 in H2 H4 ter je posledica kombinacije obeh zgoraj navedenih možnosti, ni dopustna pod nobenim pogojem.
Žaromet se usmeri tako, da:
6.2.2.1 je pri žarometih, zasnovanih tako, da izpolnjujejo zahteve za vožnjo po desni strani cestišča, „meja svetlo-temno“ vodoravna na levi polovici zaslona (12) in pri žarometih, zasnovanih tako, da izpolnjujejo zahteve za vožnjo po levi strani cestišča, „meja svetlo-temno“ vodoravna na desni polovici zaslona;
6.2.2.2 je ta vodoravni del „meje svetlo-temno“ na zaslonu 25 cm pod črto hh (glej Prilogo 4);
6.2.2.3 je „prelom“„meje svetlo-temno“ na črti vv (13).
6.2.3 Kadar je žaromet usmerjen tako, mora, če se njegova homologacija zahteva le za kratki svetlobni pramen (14), izpolnjevati le zahteve iz odstavkov 6.2.5 do 6.2.7 spodaj; če je predviden za kratki in dolgi svetlobni pramen, mora izpolnjevati zahteve iz odstavkov 6.2.5 do 6.2.7 in 6.3.
6.2.4 Če tako usmerjen žaromet ne izpolnjuje zahtev iz odstavkov 6.2.5 do 6.2.7 in 6.3, se njegova nastavitev lahko spremeni, če se os svetlobnega pramena ne premakne v desno ali levo za več kot 1° (= 44 cm). (15). Za lažjo nastavitev na podlagi „meje svetlo-temno“ lahko žaromet delno prekrijemo in tako povečamo ostrino „meje svetlo-temno“.
6.2.5 Osvetljenost, ki jo na zaslonu proizvede kratki svetlobni pramen, mora izpolnjevati naslednje zahteve:
Točka na merilnem zaslonu |
Zahtevana osvetljenost v luksih |
|||
Žarometi za vožnjo po desni strani cestišča |
Žarometi za vožnjo po levi strani cestišča |
|||
Točka B |
50 L |
Točka B |
50 R |
≤ 0,4 |
Točka 75 |
R |
Točka 75 |
L |
≥ 12 |
Točka 75 |
L |
Točka 75 |
R |
≤ 12 |
Točka 50 |
L |
Točka 50 |
R |
≤ 15 |
Točka 50 |
R |
Točka 50 |
L |
≥ 12 |
Točka 50 |
V |
Točka 50 |
V |
≥ 6 |
Točka 25 |
L |
Točka 25 |
R |
≥ 2 |
Točka 25 |
R |
Točka 25 |
L |
≥ 2 |
Katera koli točka v območju III |
≤ 0,7 |
|||
Katera koli točka v območju IV |
≥ 3 |
|||
Katera koli točka v območju I ≤ 2 x (E50R ali E50L) (16) |
|
6.2.6 V območjih I, II, III in IV niso dopustna stranska odstopanja, ki bi zmanjšala dobro vidljivost.
6.2.7 Vrednosti svetilnosti v območjih „A“ in „B“, kakor sta prikazani na sliki C v Prilogi 4, se preverijo z merjenjem fotometričnih vrednosti v točkah 1 do 8 na tej sliki; te vrednosti morajo biti znotraj naslednjih mejnih vrednosti:
1 + 2 + 3 ≥ 0,3 luksa in
4 + 5 + 6 ≥ 0,6 luksa in
0,7 luksa ≥ 7 ≥ 0, 1 luksa in
0,7 luksa ≥ 8 ≥ 0,2 luksa
Te nove vrednosti se ne zahtevajo za žaromete, ki so bili homologirani pred začetkom uporabe Dodatka 4 k Spremembam 04 k temu pravilniku (13. januar 1993), niti za razširitve teh homologacij (17).
6.2.8 Žarometi, zasnovani tako, da izpolnjujejo zahteve za vožnjo po desni in levi strani cestišča, morajo v obeh nastavitvah optične enote ali žarnice z žarilno nitko izpolnjevati zahteve, določene za zadevno smer prometa.
6.3 Določbe glede dolgih svetlobnih pramenov
6.3.1 Pri žarometih, zasnovanih za dolgi in kratki svetlobni pramen, se meritve osvetljenosti dolgega svetlobnega pramena na zaslonu izvedejo z isto nastavitvijo žarometa kot pri meritvah iz odstavkov 6.2.5 do 6.2.7 zgoraj; če je žaromet zasnovan le za dolgi svetlobni pramen, je nastavljen tako, da je območje največje osvetljenosti na presečišču črt hh in vv; takšen žaromet mora izpolnjevati le zahteve iz odstavka 6.3.
Osvetljenost, ki jo na zaslonu proizvede dolgi svetlobni pramen, mora izpolnjevati naslednje zahteve:
presečišče (HV) med črtama hh in vv mora biti v notranjosti krivulje izoluks, ki predstavlja 80 odstotkov največje osvetljenosti. Ta najvišja vrednost (EM) mora biti najmanj 48 luksov. Največja vrednost v nobenem primeru ne sme presegati 240 luksov; poleg tega v primeru kombiniranega žarometa za kratki in dolgi svetlobni pramen ta največja vrednost ni več kot 16-kratnik osvetljenosti, izmerjene za kratki svetlobni pramen v točki 75 R (ali 75 L).
6.3.2.1.1 Največja svetilnost (IM) dolgega svetlobnega pramena, izražena v tisočih kandel, se izračuna s formulo:
6.3.2.1.2 Referenčna oznaka (I'M) te največje svetilnosti iz odstavka 4.2.2.7. zgoraj se dobi z razmerjem:
pri čemer se ta vrednost zaokroži na najbližjo od naslednjih vrednosti: 7,5, 10, 12,5, 17,5, 20, 25, 27,5, 30, 37,5, 40, 45, 50.
6.3.2.2 Osvetljenost, ki se začenja v točki HV in poteka vodoravno v desno in levo, na razdalji 1,125 m ni manjša od 24 luksov in na razdalji 2,25 m ni manjša od 6 luksov.
Za žaromete z nastavljivim reflektorjem se uporabljajo zahteve iz odstavkov 6.2 in 6.3 za vsak položaj vgradnje iz odstavka 2.1.3. Za preverjanje se uporabi naslednji postopek:
6.4.1 vsak uporabljeni položaj se določi s preskusnim goniometrom glede na črto, ki povezuje središče svetlobnega vira in točko HV na merilnem zaslonu. Nastavljivi reflektor se nato premakne v takšen položaj, da svetlobni vzorec na zaslonu ustreza predpisom za nastavitev iz odstavkov 6.2.1 do 6.2.2.3 in/ali 6.3.1;
6.4.2 ko je reflektor pritrjen v skladu z odstavkom 6.4.1, mora žaromet izpolnjevati ustrezne fotometrične zahteve iz odstavkov 6.2 in 6.3.;
6.4.3 dodatni preskusi se izvedejo po navpičnem premiku reflektorja za ± 2° ali vsaj v najvišji položaj, če je manj kot 2°, in sicer iz prvotnega položaja s pomočjo naprave za nastavitev žarometov. Po ponovni nastavitvi celotnega žarometa (npr. s pomočjo goniometra) v ustrezno nasprotno smer, se izhodna svetloba v naslednjih smereh nadzoruje in je v okviru naslednjih omejitev: kratki svetlobni pramen:
točki HV in 75R (oziroma 75L);
dolgi svetlobni pramen: IM in točka HV (odstotek IM);
6.4.4 če je vlagatelj navedel več položajev vgradnje, se za vse ostale položaje ponovi postopek iz odstavkov 6.4.1 do 6.4.3;
6.4.5 če vlagatelj ni prosil za posebne položaje vgradnje, se žaromet usmeri za meritve iz odstavkov 6.2 in 6.3 z napravo za nastavitev žarometov v srednji legi. Dodatni preskusi iz odstavka 6.4.3 se izvedejo tako, da je reflektor v skrajnih položajih (namest'o +/–2°), in sicer s pomočjo naprave za nastavitev žarometov.
6.5 Vrednosti osvetljenosti zaslona, navedene v odstavkih 6.2.5 do 6.2.7 in 6.3 zgoraj, se izmerijo s fotoreceptorjem, katerega učinkovita površina je v kvadratu s stranico 65 mm.
7. ZAHTEVE GLEDE OBARVANIH LEČ IN FILTROV
7.1 Homologacija se lahko pridobi za žaromete, ki oddajajo belo ali selektivno rumeno svetlobo in imajo žarnico z žarilno nitko.
Ustrezne kolorimetrične značilnosti, izražene v trikromatskih koordinatah CIE, so naslednje:
Selektivno rumeni filter (zaslon ali leča)
Meja proti rdeči |
y ≥ 0,138 + 0,580 x |
Meja proti zeleni |
y ≤ 1,29 x – 0,100 |
Meja proti beli |
y ≥ – x + 0,966 |
Meja proti spektralni vrednosti |
y ≤ – x + 0,992 |
kar je mogoče izraziti tudi na naslednji način:
prevladujoča valovna dolžina |
575 – 585 nm |
faktor čistosti: |
0,90 – 0,98 |
Faktor prepustnosti mora biti ≥ 0,78, ko je določen s pomočjo svetlobnega vira s temperaturo barve 2 856 K (18)
7.2 Filter mora biti del žarometa in mora biti na žaromet pritrjen tako, da ga uporabnik ne more odstraniti niti nenamerno niti namerno z navadnimi orodji.
8. MERITEV MOTENJA
Izmeriti je treba motenje, ki ga povzroči kratki svetlobni pramen žarometov. (19)
9. ETALONSKI ŽAROMET (20)
Žaromet velja za etalonski (referenčni) žaromet, če:
9.1 izpolnjuje zgornje zahteve za homologacijo;
9.2 ima efektivni premer najmanj 160 mm;
z etalonsko žarnico z žarilno nitko na različnih točkah in različnih območjih iz zgornjega odstavka 6.2.5 daje osvetljenost, ki:
9.3.1 ni večja od 90 odstotkov največje mejne vrednosti,
9.3.2 ni manjša od 120 odstotkov najmanjše mejne vrednosti iz tabele v odstavku 6.2.5.
10. PRIPOMBE GLEDE BARVE
Ker se katera koli homologacija po tem pravilniku v skladu z odstavkom 7.1 zgoraj podeli za tip žarometa, ki oddaja belo svetlobo ali selektivno rumeno svetlobo, člen 3 Sporazuma, h kateremu je priložen Pravilnik, pogodbenicam ne preprečuje, da bi prepovedale žaromete, ki oddajajo svetlobni pramen bele ali selektivno rumene svetlobe, na vozilih, ki jih registrirajo.
C. NADALJNJE UPRAVNE DOLOČBE
11. SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE ZA TIP ŽAROMETA
Vsaka sprememba tipa žarometa se sporoči upravnemu organu, ki je homologiral tip žarometa. Organ lahko potem:
11.1.1 meni, da spremembe verjetno ne bodo imele občutnih škodljivih učinkov in da žaromet v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali
11.1.2 od tehnične službe, odgovorne za izvajanje preskusov, zahteva dodatno poročilo o preskusu.
11.2 Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb po postopku iz odstavka 4.1.4 zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.
11.3 Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko te razširitve in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu za sporočanje, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.
12. SKLADNOST PROIZVODNJE
12.1 Žarometi, homologirani v skladu s tem pravilnikom, se izdelajo skladno s homologiranim tipom, tako da izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 6 in 7.
12.2 Zaradi ugotavljanja, ali so izpolnjene zahteve iz odstavka 12.1, se izvaja primeren nadzor proizvodnje.
Imetnik homologacije mora zlasti:
12.3.1 zagotoviti, da obstajajo postopki za učinkovit nadzor kakovosti izdelkov;
12.3.2 imeti dostop do opreme za nadzor, ki je potrebna za preverjanje skladnosti vsakega homologiranega tipa;
12.3.3 poskrbeti, da so rezultati preskusov zapisani in da so ustrezni dokumenti na voljo za obdobje, določeno po dogovoru s homologacijskim organom;
12.3.4 analizirati rezultate vseh vrst preskusov, da se preveri in zagotovi stalnost značilnosti izdelka, pri čemer se upoštevajo dopustna odstopanja pri industrijski proizvodnji;
12.3.5 zagotoviti, da se za vsak tip izdelka izvedejo vsaj preskusi iz Priloge 2 k temu pravilniku;
12.3.6 zagotoviti, da se po vsakem vzorčenju, ki pokaže neskladnost z zadevno vrsto preskusa, opravi ponovno vzorčenje in ponoven preskus. Sprejmejo se vsi potrebni ukrepi za ponovno vzpostavitev skladnosti proizvodnje teh izdelkov.
Pristojni organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri ustreznost uporabljenih metod preverjanja skladnosti v vsaki proizvodni enoti.
12.4.1 Pri vsakem takem pregledu se inšpektorju predloži proizvodna in preskusna dokumentacija.
12.4.2 Inšpektor lahko vzame naključne vzorce za preskus v proizvajalčevem laboratoriju. Najmanjše število vzorcev se lahko določi glede na rezultate proizvajalčevih lastnih preverjanj.
12.4.3 Če je raven kakovosti nezadovoljiva ali če je treba preveriti veljavnost preskusov, opravljenih v skladu z odstavkom 12.4.2 zgoraj, inšpektor ob upoštevanju meril iz Priloge 7 izbere vzorce in jih pošlje tehnični službi, ki je opravila homologacijske preskuse.
12.4.4 Homologacijski organ lahko opravi kateri koli preskus iz tega pravilnika. Ti preskusi se opravijo na naključno izbranih vzorcih brez oviranja proizvajalčevih obveznosti dobave in v skladu z merili iz Priloge 7.
12.4.5 Pristojni organ si prizadeva za to, da se pregledi opravijo vsaki dve leti. Vendar je to prepuščeno presoji pristojnega organa in njegovemu zaupanju v ukrepe za zagotavljanje učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje. Če so rezultati nezadovoljivi, pristojni organ poskrbi, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za čim hitrejšo ponovno vzpostavitev skladnosti proizvodnje.
12.5 Pri tem se ne upoštevajo žarometi z očitnimi okvarami.
12.6 Referenčna oznaka se ne upošteva.
13. KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE
13.1 Homologacija, podeljena za tip žarometa v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zahteve niso izpolnjene ali če žaromet, opremljen s homologacijsko oznako, ni skladen s homologiranim tipom.
13.2 Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu za sporočanje, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.
14. POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE
Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip žarometa, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko navedeni organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu za sporočanje, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.
15. IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV
Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, odgovornih za opravljanje homologacijskih preskusov, ter upravnih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije ali popolno prenehanje proizvodnje.
16. PREHODNE DOLOČBE
16.1 Šest mesecev po uradnem začetku veljavnosti Pravilnika št. 112 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne podeljujejo več homologacij ECE v skladu s tem pravilnikom.
16.2 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti razširitve homologacije v skladu s temi spremembami in v skladu z vsemi prejšnjimi spremembami tega pravilnika.
16.3 Homologacije, podeljene v skladu s tem pravilnikom pred začetkom veljavnosti Pravilnika št. 112, in vse razširitve homologacij, vključno s tistimi v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika, ki se podelijo pozneje, so še naprej veljavne za nedoločen čas.
16.4 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej podeljujejo homologacije za žaromete na osnovi teh in vseh prejšnjih sprememb k temu pravilniku, če so žarometi namenjeni vgradnji v vozila v uporabi kot nadomestni deli.
16.5 Od uradnega začetka veljavnosti Pravilnika št. 112 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme prepovedati vgradnje žarometa, homologiranega v skladu s Pravilnikom št. 112, v nov tip vozila.
16.6 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej dovoljujejo vgradnjo žarometa, homologiranega v skladu s tem pravilnikom, v tip vozila ali vozilo.
16.7 Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej dovoljujejo vgradnjo ali uporabo na vozilu v uporabi žarometa, homologiranega v skladu s tem pravilnikom, kakor je bil spremenjen s prejšnjimi spremembami, pod pogojem, da je žaromet namenjen vgradnji kot nadomestni del.
(1) Ta pravilnik ne preprečuje možnosti, da pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prepove uporabo žarometa s plastično lečo, homologiranega po tem pravilniku, skupaj z mehansko napravo za čiščenje žarometov (z brisalci).
(2) „Tip žarometa“ („tip žarometa“) se ne sme zamenjevati s „kategorijo žarometa“ („kategorija žarometa“). Ta pravilnik zadeva žaromete, ki so opremljeni z žarnico z žarilno nitko kategorij H1, H2, H3, HB3, HB4, H7, H8, H9, HIR1, HIR2 in/ali H1. Te kategorije žarnic z žarilno nitko se razlikujejo predvsem v načinu izdelave in zlasti v podnožju. Kategorije niso medsebojno zamenljive, a posamezna kategorija žarnice z žarilno nitko običajno vsebuje več tipov.
(3) Žarnica HIR1 in/ali H9 lahko v povezavi z namestitvijo naprav za čiščenje žarometa v skladu s Pravilnikom št. 45 proizvaja le kratki svetlobni pramen. Razen tega v zvezi z navpičnim naklonom pri namestitvi teh žarometov določba iz odstavka 6.2.6.2.2 Pravilnika št. 48, spremembe 01, ne velja. Ta omejitev velja, dokler ni splošnega dogovora o uporabi naprav za nastavitev naklona in čistilnikov žarometov v zvezi z ravnjo delovanja žarometa.
(4) Vloga za homologacijo žarnice z žarilno nitko: glej Pravilnik št. 37.
(5) Pri žarometih, zasnovanih tako, da izpolnjujejo zahteve za vožnjo po samo eni strani cestišča (po desni ali po levi), se nadalje priporoča, da se na prednji leči neizbrisno označi predel, ki se lahko zakrije, da se prepreči motenje udeležencev v prometu v državi, v kateri je stran vožnje nasprotna tisti v državi, za katero je izdelan žaromet. Ta oznaka ni potrebna, če je predel jasno razpoznaven že iz zasnove.
(6) Če leče ni mogoče odstraniti z ohišja žarometa, zadostuje prostor na leči.
(7) 1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Jugoslavijo, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podeljujejo države članice z uporabo svojih oznak ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko in 48 za Novo Zelandijo. Nadaljnje številke se za druge države določijo po kronološkem vrstnem redu, po katerem ratificirajo Sporazum o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali na njih uporabijo, in pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov, ali pristopijo k njemu, generalni sekretar Združenih narodov pa tako določene številke sporoči pogodbenicam Sporazuma.
(8) Tehnične zahteve za žarnice z žarilno nitko: glej Pravilnik št. 37.
(9) Za žaromet se šteje, da izpolnjuje zahteve iz tega odstavka, če se lahko žarnica z žarilno nitko z lahkoto namesti v žaromet in je pozicionirne nastavke mogoče pravilno vstaviti v reže tudi v temi.
(10) Te določbe ne veljajo za preklopno stikalo.
(11) Ti filtri sestojijo iz vseh sestavnih delov, vključno z lečami, ki so namenjeni barvi svetlobe.
(12) Preskusni zaslon mora biti dovolj širok, da omogoča pregled „meje svetlo-temno“ vsaj v razponu 5° na obeh straneh črte vv.
(13) Če se pri žarometu, zasnovanem tako, da izpolnjuje zahteve tega pravilnika le v zvezi s kratkim svetlobnim pramenom, goriščna os bistveno razlikuje od splošne usmeritve pramena, ali če, ne glede na tip žarometa (le kratki svetlobni pramen ali kombinirani kratki in dolgi svetlobni pramen), svetlobni pramen nima „meje svetlo-temno“ z jasnim „prelomom“, se stranska nastavitev izvede na najboljši možni način za izpolnjevanje zahtev osvetljenosti pri točkah 75 R in 50 R za vožnjo po desni strani cestišča ter pri točkah 75 L in 50 L za vožnjo po levi strani cestišča.
(14) Žaromet, zasnovan za kratki svetlobni pramen, lahko vključuje dolgi svetlobni pramen, ki ni v skladu s to specifikacijo.
(15) Meja nove nastavitve 1° na desno ali levo ni nezdružljiva s ponovno zgornjo ali spodnjo navpično nastavitvijo. Slednja je omejena le z zahtevami iz odstavka 6.3. Vseeno vodoravni del „meje svetlo-temno“ ne sme biti nad črto hh (določbe iz odstavka 6.3 ne veljajo za žaromete, namenjene izpolnjevanju zahtev tega pravilnika le za dolgi svetlobni pramen).
(16) E50R in E50L sta dejansko izmerjeni svetilnosti.
(17) Vrednosti svetilnosti na kateri koli točki v območjih A in B, ki leži tudi v območju III, ne presegajo 0,7 luksa.
(18) Ustreza svetilu A Mednarodne komisije za osvetlitev (CIE).
(19) Ta zahteva bo predmet priporočila homologacijskim organom.
(20) Začasno je mogoče sprejeti drugačne vrednosti. Če ni dokončnih specifikacij, se priporoča uporaba homologiranega žarometa.
PRILOGA 1
SPOROČILO
(največji format: A4 (210 × 297)
(1) |
Izdal: |
Ime homologacijskega organa … … … |
o (2): |
PODELJENI HOMOLOGACIJI RAZŠIRJENI HOMOLOGACIJI ZAVRNJENI HOMOLOGACIJI PREKLICANI HOMOLOGACIJI POPOLNEM PRENEHANJU PROIZVODNJE |
za tip žarometa v skladu s Pravilnikom št. 8
Št. homologacije: … Št. razširitve: …
1. |
Blagovno ime žarometa: … |
2. |
Oznaka za tip žarometa, kot jo je določil proizvajalec: … |
3. |
Ime in naslov proizvajalca: … |
4. |
Po potrebi ime in naslov zastopnika proizvajalca … |
5. |
Predloženo v homologacijo dne: … |
6. |
Tehnična služba, ki izvaja homologacijske preskuse: … |
7. |
Datum poročila, ki ga je izdala navedena služba: … |
8. |
Številka poročila, ki ga je izdala navedena služba: … |
9. |
Kratek opis: Kategorija, navedena na ustrezni oznaki (3): … Številka in kategorija/kategorije žarnice ali žarnic z žarilno nitko: … Barva oddane svetlobe: bela/selektivno rumena (2): … |
10. |
Mesto homologacijske oznake: … |
11. |
Razlogi za razširitev homologacije (če je potrebno): … |
12. |
Homologacija se podeli/razširi/zavrne/prekliče (2): … |
13. |
Kraj: … |
14. |
Datum: … |
15. |
Podpis: … |
16. |
Temu sporočilu je priložen seznam dokumentov, shranjenih pri upravni službi, ki je podelila homologacijo, in se lahko pridobijo na zahtevo. |
(1) Številčna oznaka države, ki je podelila/razširila/zavrnila/preklicala homologacijo (glej določbe o homologaciji v Pravilniku).
(2) Neustrezno črtati.
(3) Navedite ustrezno oznako s spodnjega seznama:
PRILOGA 2
PREVERJANJE SKLADNOSTI PROIZVODNJE ŽAROMETOV, KI SO OPREMLJENI Z ŽARNICAMI Z ŽARILNO NITKO KATEGORIJ H1, H2, H3, HB3, HB4, H7, H8, H9, HIR1, HIR2 IN/ALI H11
1. SPLOŠNO
1.1 Za zahteve glede skladnosti se šteje, da so izpolnjene z mehanskega in geometrijskega stališča, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja v skladu z zahtevami tega pravilnika.
V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če pri preskušanju fotometričnega delovanja naključno izbranega žarometa, opremljenega z etalonsko žarnico z žarilno nitko:
1.2.1 nobena izmerjena vrednost ne odstopa za več kot 20 odstotkov od vrednosti, predpisanih v tem pravilniku. Za vrednosti B 50 L (ali R) in območje III je lahko največje odstopanje v neugodno smer:
B 50 L (ali R): |
0,2 luksa, kar ustreza 20 odstotkom |
0,3 luksa, kar ustreza 30 odstotkom |
|
Območje III: |
0,3 luksa, kar ustreza 20 odstotkom |
0,45 luksa, kar ustreza 30 odstotkom |
ali če
1.2.2.1 so na merilnem zaslonu (v oddaljenosti 25 m) predpisane vrednosti iz tega pravilnika za kratki svetlobni pramen dosežene v HV (z dovoljenim odstopanjem +0,2 luksa), usmerjenih v vsaj eno točko vsakega območja na zaslonu – B 50 L (ali R) (1) (z dovoljenim odstopanjem +0,1 luksa), 75 R (ali L), 50 v, 25 R, 25 L – v krogu s polmerom 15 cm okoli te točke ter na celotnem območju IV, ki ni nad črto 25 R in 25 L za več kot 22,5 cm;
1.2.2.2 in če je pri dolgem svetlobnem pramenu HV pod krivuljo izoluks 0,75 Emax, se pri fotometričnih vrednostih upošteva dovoljeno odstopanje +20 odstotkov za največje vrednosti in –20 odstotkov za najmanjše vrednosti pri kateri koli merilni točki, določeni v odstavku 6.3.2 tega pravilnika.
1.2.3 Če rezultati zgoraj opisanih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se sme žaromet namestiti drugače, vendar samo pod pogojem, da os svetlobnega pramena ni stransko odmaknjena za več kot 1° v desno ali levo (2).
1.2.4 Če rezultati zgoraj opisanih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se preskusi na žarometih ponovijo z drugo etalonsko žarnico z žarilno nitko.
1.3 Za preverjanje spremembe lege meje svetlo-temno v navpični smeri zaradi vpliva toplote se uporabi naslednji postopek:
Na enem izmed vzorcev žarometov se opravi preskus po postopku, opisanem v odstavku 2.1 Priloge 5, potem ko je bil trikrat zapored izpostavljen ciklu, opisanem v odstavku 2.2.2 Priloge 5.
Žaromet se šteje za sprejemljivega, če Δr ne presega 1,5 mrad.
Če je ta vrednost večja od 1,5 mrad, vendar ne presega 2,0 mrad, se preskusi drug žaromet. Srednja vrednost absolutnih vrednosti, izmerjenih za oba vzorca, ne sme presegati 1,5 mrad.
1.4 Upoštevajo se kromatske koordinate, ko je žaromet opremljen z žarnico z žarilno nitko s temperaturo barve standarda A.
Fotometrično delovanje žarometa, ki oddaja selektivno rumeno svetlobo in je opremljen z brezbarvno žarnico z žarilno nitko, mora ustrezati vrednostim v tem pravilniku, pomnoženim z 0,84.
2. MINIMALNE ZAHTEVE ZA PREVERJANJE SKLADNOSTI, KI GA OPRAVI PROIZVAJALEC
Za vsak tip žarometa imetnik homologacijske oznake v ustreznih časovnih presledkih opravi vsaj naslednje preskuse. Preskusi se izvedejo v skladu z določbami iz tega pravilnika.
Če katero koli vzorčenje pokaže neskladnost glede na tip ustreznega preskusa, se izberejo in preskusijo novi vzorci. Proizvajalec sprejme ukrepe za zagotovitev skladnosti ustrezne proizvodnje.
2.1 Vrsta preskusov
Preskusi skladnosti v tem pravilniku zajemajo fotometrične značilnosti in preverjanje spremembe navpične lege mejne svetlo-temno pod vplivom toplote.
2.2 Metode, ki se uporabljajo pri preskusih
2.2.1 Preskusi se na splošno izvajajo v skladu z metodami iz tega pravilnika.
2.2.2 Pri katerem koli preskusu skladnosti, ki ga izvede proizvajalec, se lahko s soglasjem pristojnega organa, ki izvaja homologacijske preskuse, uporabijo enakovredne metode. Proizvajalec mora dokazati enakovrednost uporabljenih metod s tistimi iz tega pravilnika.
2.2.3 Za uporabo odstavkov 2.2.1 in 2.2.2 se zahteva redno umerjanje preskusne naprave in njena skladnost z meritvami, ki jih izvede pristojni organ.
2.2.4 V vseh primerih veljajo referenčne metode iz tega pravilnika, zlasti za upravno preverjanje in vzorčenje.
2.3 Vrsta vzorčenja
Vzorci žarometov se naključno izberejo iz proizvodnje enotne serije. Enotna serija pomeni vrsto žarometov istega tipa, ki je opredeljen v skladu s proizvodnimi metodami proizvajalca..
Ocena na splošno zajema serijsko proizvodnjo posameznih tovarn. Vseeno lahko proizvajalec združi zapisnike o istem tipu iz več tovarn, če vse uporabljajo enak sistem kakovosti in enako upravljanje kakovosti.
2.4 Izmerjene in zapisane fotometrične značilnosti
Na naključno izbranem žarometu se izvedejo fotometrične meritve na točkah, ki so določene v tem pravilniku, pri čemer se odčitajo samo točke Emax, HV (3) HL, HR (4) za dolgi svetlobni pramen ter B 50 L (ali R), HV, 50 V, 75 R (ali L) in 25 L (ali R) za kratki svetlobni pramen (glej sliko iz Priloge 4).
2.5 Merila sprejemljivosti
Proizvajalec je odgovoren za izvedbo statistične študije rezultatov preskusa in v soglasju s pristojnim organom za določanje meril za sprejemljivost proizvodov zaradi izpolnjevanja zahtev za preverjanje skladnosti proizvodov iz odstavka 12.1 tega pravilnika.
Merila sprejemljivosti morajo biti takšna, da bi bila v skladu s Prilogo 7 (prvo vzorčenje) pri stopnji zanesljivosti 95 odstotkov najmanjša verjetnost za uspešen pregled po naključnem izboru 0,95.
(1) Črke v oklepaju veljajo pri žarometih, namenjenih za vožnjo po levi strani cestišča.
(2) Glej ustrezno opombo v besedilu Pravilnika.
(3) Če je dolgi svetlobni pramen integriran s kratkim svetlobnim pramenom, je HV v primeru dolgega svetlobnega pramena ista merilna točka kot pri kratkem svetlobnem pramenu.
(4) HL in HR: točki „hh“ sta 1,125 m levo oziroma desno od točke HV.
PRILOGA 3
PRIMERI HOMOLOGACIJSKIH OZNAK
Slika 1
Naprava z zgornjo homologacijsko oznako je žaromet, ki je homologiran na Nizozemskem (E4) pod številko homologacije 2439 in izpolnjuje zahteve tega pravilnika, kakor je spremenjen s spremembami 04, v zvezi s kratkim in dolgim svetlobnim pramenom (HCR) in ki je zasnovan le za vožnjo po desni strani cestišča.
Številka 30 označuje, da je največja svetilnost dolgega svetlobnega pramena med 86 250 in 111 250 kandelami.
Opomba: Številka homologacije in dodatni simboli morajo biti v bližini kroga in bodisi nad bodisi pod črko „E“ ali levo ali desno od te črke. Števke v številki homologacije morajo biti na isti strani črke „E“ in obrnjene v isto smer. V številki homologacije se je treba izogniti uporabi rimskih številk, da se prepreči kakršna koli zamenjava z drugimi simboli.
Slika 2
|
Slika 3a
|
Slika 3b
Žaromet z zgornjo homologacijsko oznako izpolnjuje zahteve tega pravilnika v zvezi s kratkim in dolgim svetlobnim pramenom in je zasnovan:
le za vožnjo po levi strani cestišča. |
za vožnjo po obeh straneh cestišča z ustrezno nastavitvijo optične enote ali žarnice z žarilno nitko na vozilu. |
Slika 4
|
Slika 5
|
Žaromet z zgornjo homologacijsko oznako je žaromet z lečo iz plastičnega materiala, ki izpolnjuje zahteve tega pravilnika le v zvezi s kratkim svetlobnim pramenom in je zasnovan:
za vožnjo po obeh straneh cestišča. |
le za vožnjo po desni strani cestišča. |
Slika 6
|
Slika 7
|
Žaromet z zgornjo homologacijsko oznako je žaromet, ki izpolnjuje zahteve tega pravilnika:
le v zvezi s kratkim svetlobnim pramenom je zasnovan le za vožnjo po levi strani cestišča. |
le v zvezi z dolgim svetlobnim in pramenom. |
Slika 8
|
Slika 9
|
Identifikacija žarometa z lečo iz plastičnega materiala, ki izpolnjuje zahteve Pravilnika št. 8:
za kratki in dolgi svetlobni pramen ter je zasnovan le za vožnjo po desni strani cestišča |
le za kratki svetlobni pramen in je zasnovan le za vožnjo po desni strani cestišča. |
Žarilna nitka žarometa za kratki svetlobni pramen ne sme svetiti hkrati z žarilno nitko žarometa za dolgi svetlobni pramen in/ali drugim integriranim žarometom.
Slika 10
Poenostavljeno označevanje združenih, kombiniranih ali integriranih svetilk
(Navpične in vodoravne črte prikazujejo obliko svetlobnosignalne naprave. Črte niso del homologacijske oznake).
VZOREC A
VZOREC B
VZOREC C
VZOREC D
Opomba: Štirje zgornji primeri ustrezajo svetlobni napravi s homologacijsko oznako, ki vključuje:
prednjo pozicijsko svetilko, homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 7,
žaromet za kratki svetlobni pramen, zasnovan za vožnjo po desni in levi strani cestišča, in za dolgi svetlobni pramen z največjo svetilnostjo med 86 250 in 111 250 kandelami (označeno s številko 30), ki je bil homologiran v skladu s spremembami 04 k Pravilniku št. in vključuje lečo iz plastičnega materiala,
žaromet za meglo, ki je bil homologiran v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 19 in vključuje lečo iz plastičnega materiala,
prednjo smerno svetilko kategorije 1a, homologirano v skladu s spremembami 02 Pravilnika št. 6.
Slika 11
Svetilka, integrirana z žarometom
Primer 1
Zgornji primer ustreza oznaki leče iz plastičnega materiala, ki je predvidena za uporabo v različnih tipih žarometov, in sicer:
bodisi: v žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po obeh straneh cestišča, in za dolgi svetlobni pramen z največjo svetilnostjo med 86 250 in 111 250 kandelami (označeno s številko 30), ki je bil homologiran v Nemčiji (E1) v skladu z zahtevami Pravilnika št. 8, kakor je bil spremenjen s spremembami 04, in je integriran s prednjo pozicijsko svetilko, homologirano v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 7;
bodisi: v žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po obeh straneh cestišča, in za dolgi svetlobni pramen, ki je bil homologiran v Nemčiji (E1) v skladu z zahtevami Pravilnika št. 1, kakor je bil spremenjen s spremembami 01, in je integriran z enako prednjo pozicijsko svetilko kot zgoraj;
ali celo: v katerem koli izmed zgoraj navedenih žarometov, ki je bil homologiran kot ena svetilka.
Ohišje žarometa mora biti označeno z edino veljavno številko homologacije, npr.:
Primer 2
Zgornji primer ustreza oznaki leče iz plastičnega materiala, ki je uporabljena v enoti dveh žarometov, homologirani v Franciji (E2) s številko homologacije 81151 in sestavljeni iz:
žarometa, ki oddaja kratki svetlobni pramen, zasnovan za vožnjo po obeh straneh cestišča, in dolgi svetlobni pramen z največjo svetilnostjo med x in y kandelami, ki izpolnjuje zahteve Pravilnika št. 8, ter
žarometa, ki oddaja dolgi svetlobni pramen za vožnjo po obeh straneh cestišča z največjo svetilnostjo med w in z kandelami in izpolnjuje zahteve Pravilnika št. 20, pri čemer je največja svetilnost dolgih svetlobnih pramenov kot celote med 86 250 in 111 250 kandelami.
PRILOGA 4
MERILNI ZASLONI
A. Žaromet za vožnjo po desni strani cestišča
(dimenzije v mm)
h-h: vodoravna ravnina |
poteka skozi fokus žarometa |
v-v: navpična ravnina |
B. Žaromet za vožnjo po levi strani cestišča
(dimenzije v mm)
h-h: vodoravna ravnina |
poteka skozi fokus žarometa |
v-v: navpična ravnina |
C. Točke merjenja vrednosti svetilnosti
Opomba: Slika C prikazuje merilne točke za vožnjo po desni strani cestišča.
Točki 7 in 8 se za vožnjo po levi strani cestišča premakneta na ustrezno mesto na desni strani slike.
PRILOGA 5
PRESKUSI STABILNOSTI FOTOMETRIČNEGA DELOVANJA DELUJOČIH ŽAROMETOV
PRESKUSI CELOTNIH ŽAROMETOV
Potem ko se v skladu z zahtevami tega pravilnika izmerijo fotometrične vrednosti v točki za Emax za dolgi svetlobni pramen in v točkah HV, 50 R, B 50 L za kratki svetlobni pramen (ali HV, 50 L, B 50 R za žaromete, zasnovane za vožnjo po levi strani cestišča), se preskusi stabilnost fotometričnega delovanja celotnega delujočega žarometa. „Celotni žaromet“ pomeni celotno svetilko, skupaj z drugimi deli in svetilkami, ki bi utegnili vplivati na njeno oddajanje toplote.
1. PRESKUS STABILNOSTI FOTOMETRIČNEGA DELOVANJA
Preskusi se izvedejo v suhem in mirnem ozračju pri temperaturi okolja 23 °C ± 5 °C, pri čemer mora biti celoten žaromet pritrjen na nosilec tako, kakor bi bil nameščen na vozilu.
1.1 Čist žaromet
Žaromet je treba pustiti delovati 12 ur, kakor je opisano v pododstavku 1.1.1, in ga pregledati, kakor je predpisano v pododstavku 1.1.2.
1.1.1 Preskusni postopek
Žaromet naj deluje določen čas, in sicer:
(a) |
če je potrebna homologacija samo ene funkcije osvetlitve (kratki ali dolgi svetlobni pramen), mora biti ustrezna žarilna nitka vklopljena določen čas (1), |
(b) |
pri integriranem žarometu za kratki svetlobni pramen in žarometu za dolgi svetlobni pramen (z žarnico z dvema žarilnima nitkama ali dvema žarnicama z žarilno nitko): če vlagatelj izjavi, da bo v žarometu svetila samo ena žarilna nitka (2), se preskus izvede skladno s tem pogojem, pri čemer se zaporedno vklaplja (1) vsaka opredeljena funkcija, in sicer za polovico časa, določenega v odstavku 1.1; V vseh drugih primerih (1) (2) se žaromet preskusi za določeni čas v tem ciklu. 15 minut sveti žarilna nitka kratkega svetlobnega pramena; 5 minut svetijo vse žarilne nitke; |
(c) |
v primeru združenih svetlobnih funkcij se vse posamezne funkcije vklopijo hkrati za čas, določen za posamezne svetlobne funkcije (a) tudi ob upoštevanju uporabe integriranih svetlobnih funkcij (b) v skladu s specifikacijami proizvajalca. |
1.1.1.2 Preskusna napetost
Napetost je treba nastaviti tako, da zagotavlja 90 odstotkov največje moči, določene v Pravilniku za žarnice z žarilno nitko (Pravilnik št. 37). Uporabljena moč mora biti v vseh primerih skladna z ustrezno vrednostjo žarnice z žarilno nitko z nazivno napetostjo 12 V, razen če vlagatelj vloge za homologacijo določi, da se lahko žaromet uporablja pri drugačni napetosti. V takem primeru se preskus izvede z uporabo žarnice z žarilno nitko z največjo možno močjo.
1.1.2 Rezultati preskusa
1.1.2.1 Vizualni pregled
Ko se temperatura žarometa ustali pri temperaturi okolja, je treba lečo žarometa in morebitno zunanjo lečo očistiti s čisto in vlažno bombažno krpo. Potem je treba opraviti vizualni pregled, pri katerem ne sme biti niti na leči žarometa niti na morebitni zunanji leči vidno kakršno koli zvitje, deformacija, razpoka ali sprememba barve.
1.1.2.2 Fotometrični preskus
Za zagotovitev skladnosti z zahtevami tega pravilnika je treba fotometrične vrednosti preveriti v naslednjih točkah:
Kratki svetlobni pramen:
50 R – B 50 L – HV pri žarometih, zasnovanih za vožnjo po desni strani cestišča,
50 L – B 50 R – HV pri žarometih, zasnovanih za vožnjo po levi strani cestišča.
Dolgi svetlobni pramen:
točka Emax
Lahko se opravi še ena nastavitev zaradi upoštevanja morebitne deformacije nosilca žarometa zaradi delovanja toplote (sprememba lege meje svetlo-temno je obravnavana v odstavku 2 te priloge).
Dovoljeno je 10-odstotno odstopanje fotometričnih značilnosti od vrednosti, izmerjenih pred preskusom, vključno z dovoljenimi odstopanji fotometričnega postopka.
1.2 Umazan žaromet
Žaromet, ki je bil preskušen v skladu z zahtevami iz pododstavka 1.1 zgoraj, mora po opravljeni pripravi v skladu s pododstavkom 1.2.1 eno uro delovati tako, kakor je opisano v pododstavku 1.1.1, nato pa se pregleda v skladu z navodili iz pododstavka 1.1.2.
1.2.1 Priprava žarometa
1.2.1.1 Preskusna mešanica
1.2.1.1.1 Za žaromet z zunanjimi lečami iz stekla:
Mešanica vode in umazanije, ki jo je treba nanesti na žaromet, mora vsebovati:
9 masnih delov silikatnega peska z zrnatostjo od 0 do 100 µm,
1 masni del rastlinskega oglenega prahu (iz bukovega lesa) z zrnatostjo od 0 do 100 µm,
0,2 masnega dela NaCMC (3) in
ustrezno količino destilirane vode s prevodnostjo ≤ 1 mS/m.
Mešanica ne sme biti starejša od 14 dni.
1.2.1.1.2 Za žaromet z zunanjo lečo iz plastičnega materiala:
Mešanica vode in umazanije, ki jo je treba nanesti na žaromet, mora vsebovati:
9 masnih delov silikatnega peska z zrnatostjo od 0 do 100 µm,
1 masni del rastlinskega oglenega prahu (iz bukovega lesa) z zrnatostjo od 0 do 100 µm,
0,2 masnega dela NaCMC (3),
13 masnih delov destilirane vode s prevodnostjo ≤ 1 mS/m in
2 ± 1 masna dela površinsko aktivne snovi (4).
Mešanica ne sme biti starejša od 14 dni.
1.2.1.2 Nanašanje preskusne mešanice na žaromet
Preskusno mešanico je treba enakomerno nanesti na celotno svetlečo površino žarometa in nato pustiti, da se posuši. Postopek je treba ponavljati, dokler vrednost svetilnosti ne pade na 15–20 odstotkov vrednosti, ki so bile izmerjene za vsako naslednjo točko pod pogoji, opisanimi v odstavku 1 zgoraj:
Emax pri dolgem svetlobnem pramenu pri žarometu za dolgi/kratki svetlobni pramen,
Emax pri dolgem svetlobnem pramenu pri žarometu za dolgi svetlobni pramen,
50 R in 50 V (5) le pri žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po desni strani cestišča,
50 L in 50 V (5) le pri žarometu za kratki svetlobni pramen, zasnovanem za vožnjo po levi strani cestišča.
1.2.1.3 Merilna oprema
Merilna oprema mora ustrezati opremi, ki je bila uporabljena pri preskusih za homologacijo žarometa. Za fotometrično preverjanje je treba uporabiti etalonsko (referenčno) žarnico z žarilno nitko.
2. PRESKUS SPREMEMBE NAVPIČNE LEGE MEJE SVETLO-TEMNO POD VPLIVOM TOPLOTE
Pri tem preskusu se preverja, ali navpični premik meje svetlo-temno pod vplivom toplote pri delujočem žarometu za kratki svetlobni pramen presega predpisane vrednosti.
Na žarometu, ki je bil preskušen v skladu z odstavkom 1, se opravi preskus, opisan v odstavku 2.1, ne da bi ga odstranili iz preskusne vpenjalne naprave ali spremenili njegovo lego v njej.
2.1 Preskus
Preskus se izvede v suhem in mirnem ozračju pri temperaturi okolja 23 °C ± 5 °C.
Ob uporabi serijske žarnice z žarilno nitko, ki je bila starana vsaj eno uro, mora žaromet delovati s kratkim svetlobnim pramenom, ne da bi ga vzeli iz preskusne vpenjalne naprave ali spremenili njegovo lego v njej. (Za ta preskus je treba napetost prilagoditi, kakor je določeno v odstavku 1.1.1.2) Lego vodoravnega dela meje svetlo-temno (med vv in navpično črto skozi točko B 50 R za vožnjo po levi strani cestišča oziroma točko B 50 L za vožnjo po desni strani cestišča) je treba preveriti po treh minutah (r3) in po 60 minutah (r60) delovanja.
Meritev spremembe lege meje svetlo-temno, opisano zgoraj, je treba izvesti s katero koli metodo, ki daje zadosti točne in ponovljive rezultate.
2.2 Rezultati preskusa
2.2.1 Rezultat, izražen v miliradianih (mrad), se šteje kot sprejemljiv, če absolutna vrednost Δ rI = | r3 – r60 |, izmerjena na tem žarometu, ni večja od 1,0 mrad (Δ rI ≤1,0 mrad).
2.2.2 Če je ta vrednost večja od 1,0 mrad, vendar ne večja od 1,5 mrad (1,0 mrad < ΔrI ≤ 1,5 mrad), je treba opraviti preskus na drugem žarometu, kakor je opisano v odstavku 2.1, in sicer potem, ko je bil žaromet trikrat zapored izpostavljen ciklu, kakor je opisano spodaj, zaradi stabiliziranja lege mehanskih delov žarometa na vpenjalni napravi, ki ustreza pravilni vgradnji na vozilu:
Enourno delovanje žarometa za kratki svetlobni pramen (napetost je treba prilagoditi skladno z odstavkom 1.1.1.2).
Enourno mirovanje.
Tip žarometa velja za sprejemljivega, če srednja vrednost absolutnih vrednosti ΔrI, izmerjena za prvi vzorec, in ΔrII, izmerjena za drugi vzorec, ne presega 1,0 mrad.
(1) Če je preskušani žaromet združen in/ali integriran s signalnimi svetilkami, morajo biti te med preskusom ves čas vklopljene. Smerna svetilka mora biti vklopljena v načinu utripanja, pri čemer naj bo časovno razmerje med vklopom in izklopom približno ena proti ena.
(2) Če hkrati svetita dve ali več žarilnih nitk, medtem ko se uporablja utripanje žarometov, to ne šteje za običajno hkratno uporabo žarilnih nitk.
(3) NaCMC predstavlja natrijevo sol karboksimetilceluloze, ki se običajno označuje kot CMC. NaCMC, ki se uporabi pri mešanici umazanije, mora imeti v 2-odstotni raztopini pri temperaturi 20 °C substitucijsko stopnjo od 0,6 do 0,7 in viskoznost od 200 do 300 cP.
(4) Potrebna je količinska toleranca, da se dobi umazanija, ki se pravilno porazdeli po celotni plastični leči.
(5) Točka 50 V je 375 mm pod HV na navpični črti v-v na zaslonu, oddaljenem 25 m.
PRILOGA 6
ZAHTEVE ZA ŽAROMETE Z LEČAMI IZ PLASTIČNEGA MATERIALA – PRESKUŠANJE VZORCEV LEČ ALI MATERIALA IN CELOTNIH ŽAROMETOV
1. SPLOŠNE SPECIFIKACIJE
1.1 Vzorci, predloženi skladno z odstavkom 2.2.4 tega pravilnika, morajo ustrezati specifikacijam iz odstavkov od 2.1 do 2.5.
1.2 Vzorca celotnih žarometov, predložena skladno z odstavkom 2.2.3 tega pravilnika in opremljena z lečami iz plastičnega materiala, morata glede materiala leč ustrezati specifikacijam iz odstavka 2.6 spodaj.
1.3 Na vzorcih leč iz plastičnega materiala ali na vzorcih materiala skupaj z reflektorjem, na katerega bodo pritrjene (kjer to pride v poštev), je treba opraviti homologacijske preskuse v časovnem zaporedju iz tabele A Dodatka 1 k tej prilogi.
1.4 Če pa proizvajalec žarometov lahko dokaže, da so bili na izdelku že opravljeni preskusi iz odstavkov od 2.1 do 2.5 spodaj, ali enakovredni preskusi skladno s katerim drugim pravilnikom, teh preskusov ni treba ponoviti; obvezni so le preskusi iz tabele B Dodatka 1.
2. PRESKUSI
2.1 Odpornost proti temperaturnim spremembam
2.1.1 Preskusi
Na treh novih vzorcih (lečah) je treba v petih ciklih spreminjajoče se temperature in vlažnosti (RH = relativna vlažnost) opraviti preskuse po naslednjem programu:
3 ure pri temperaturi 40 °C ± 2 °C in relativni vlažnosti 85–95 odstotkov;
1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 odstotkov;
15 ur pri temperaturi 30 °C ± 2°C;
1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 odstotkov;
3 ure pri temperaturi 80 °C ± 2 °C;
1 uro pri temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 odstotkov.
Pred tem preskusom morajo biti vzorci najmanj štiri ure izpostavljeni temperaturi 23 °C ± 5 °C in relativni vlažnosti 60–75 odstotkov.
Opomba: V enournih časovnih obdobjih s temperaturo 23 °C ± 5 °C je vključen čas za prehod z ene temperature na drugo, ki je potreben za preprečevanje učinkov toplotnih šokov.
2.1.2 Fotometrične meritve
2.1.2.1 Metoda
Pred preskusom in po njem je treba na vzorcih opraviti fotometrične meritve.
Te meritve je treba opraviti z etalonsko žarnico v naslednjih točkah:
B 50 L in 50 R za kratki svetlobni pramen žarometa za kratki svetlobni pramen ali žarometa za kratki/dolgi svetlobni pramen (B 50 R in 50 L za žaromete, namenjene vožnji po levi strani cestišča);
Emax pot za dolgi svetlobni pramen žarometa za dolgi svetlobni pramen ali žarometa za kratki/dolgi svetlobni pramen;
2.1.2.2 Rezultati
Fotometrične vrednosti, izmerjene pri vsakem vzorcu pred preskusom in po njem, se ob upoštevanju dovoljenih odstopanj fotometričnega postopka ne smejo razlikovati za več kot 10 odstotkov.
2.2 Odpornost proti okoljskim in kemičnim dejavnikom
2.2.1 Odpornost proti okoljskim dejavnikom
Tri nove vzorce (leče ali vzorce materiala) je treba izpostaviti sevanju vira, katerega spektralna razporeditev energije ustreza razporeditvi energije črnega telesa pri temperaturi med 5 500 K in 6 000 K. Med virom in vzorci je treba namestiti ustrezne filtre, da se čim bolj oslabijo sevanja z valovnimi dolžinami, manjšimi od 295 nm in večjimi od 2 500 nm. Vzorci se izpostavijo sevanju energije 1 200 W/m2 ± 200 W/m2 za obdobje, ki je določeno tako, da energija sevanja, ki jo sprejmejo, znaša 4 500 MJ/m2 ± 200 MJ/m2. Znotraj preskusne naprave mora biti temperatura, ki se meri na črni plošči, ki je na isti višini kot vzorci, 50 °C ± 5 °C. Zaradi zagotovitve enakomernega obsevanja se morajo vzorci vrteti okoli vira sevanja s hitrostjo med 1 in 5 obratov na minuto.
Vzorce je treba škropiti z destilirano vodo s prevodnostjo, nižjo od 1 mS/m, pri temperaturi 23 °C ±5 °C, po naslednjem ciklu:
škropljenje: |
5 minut; |
sušenje: |
25 minut. |
2.2.2 Odpornost proti kemičnim dejavnikom
Po preskusu iz odstavka 2.2.1 zgoraj in meritvi iz odstavka 2.2.3.1 spodaj je treba obdelati zunanjo površino navedenih treh vzorcev po postopku iz odstavka 2.2.2.2, z mešanico iz odstavka 2.2.2.1. spodaj.
2.2.2.1 Preskusna mešanica
Preskusna mešanica vsebuje 61,5 odstotka n-heptana, 12,5 odstotka toluena, 7,5 odstotka etiltetraklorida, 12,5 odstotka trikloretilena in 6 odstotkov ksilena (volumski odstotki).
2.2.2.2 Nanašanje preskusne mešanice
Kos bombažnega blaga (po standardu ISO 105) se do nasičenja namoči v mešanico iz odstavka 2.2.2.1 zgoraj in nato prej kot v 10 sekundah za 10 minut pritisne na zunanjo površino vzorca s pritiskom 50 N/cm2, kar ustreza sili 100 N na preskusno površino velikosti 14 × 14 mm.
Med temi 10 minutami se blago ponovno napoji z mešanico, da sestava nanesene tekočine ustreza predpisani preskusni mešanici med celotnim trajanjem preskusa.
Med pritiskanjem namočenega blaga na vzorec se lahko pritisk, ki deluje na vzorec, izravna, da se prepreči nastajanje razpok.
2.2.2.3 Čiščenje
Po nanašanju preskusne mešanice se morajo vzorci posušiti na zraku, nato pa oprati z raztopino iz odstavka 2.3 (odpornost proti čistilom) pri temperaturi 23 °C ± 5 °C.
Nato je treba vzorce dobro sprati z destilirano vodo, ki pri temperaturi 23 °C ± 5 °C ne vsebuje več kot 0,2 odstotka primesi, in jih obrisati z mehko krpo.
2.2.3 Rezultati
2.2.3.1 Po preskusu odpornosti proti okoljskim dejavnikom ne sme biti na zunanji površini vzorca nobenih razpok, prask, oddrobljenih delov in deformacij, srednja vrednost spremembe stopnje prepuščanja svetlobe
, ki se pri treh vzorcih meri po postopku iz Dodatka 2 k tej prilogi, pa ne sme biti večja od 0,020 (Δ tm ≤ 0,020).
2.2.3.2 Po preskusu odpornosti proti kemičnim dejavnikom ne sme biti na vzorcih nobenih sledi kemičnega obarvanja, ki bi utegnilo povzročiti spremenjeno razsipanje svetlobe, pri čemer srednja vrednost spremembe
, ki se pri treh vzorcih meri po postopku iz Dodatka 2 k tej prilogi, ne sme biti večja od 0,020
(Δ dm ≤ 0,020).
2.3 Odpornost proti čistilom in ogljikovodikom
2.3.1 Odpornost proti čistilom
Zunanja površina treh vzorcev (leč ali vzorcev materiala) se segreje na 50 °C ± 5 °C in se za pet minut potopi v mešanico, katere temperatura je 23 °C ± 5 °C in ki vsebuje 99 delov destilirane vode z največ 0,02 odstotka primesi in en del alkilarilsulfonata.
Po končanem preskusu se vzorci posušijo pri temperaturi 50 °C ± 5 °C. Površina vzorcev se očisti z vlažno krpo.
2.3.2 Odpornost proti ogljikovodikom
Nato je treba zunanjo površino teh treh vzorcev eno minuto rahlo drgniti s kosom bombažnega blaga, prepojenega z mešanico iz 70 odstotkov n-heptana in 30 odstotkov toluena (volumski odstotki), potem pa pustiti, da se posuši na zraku.
2.3.3 Rezultati
Po zaporedno opravljenih obeh zgornjih preskusih srednja vrednost spremembe stopnje prepuščanja svetlobe
, ki se pri treh vzorcih meri po postopku iz Dodatka 2 k tej prilogi, ne sme biti večja od 0,010 (Δ tm ≤ 0,010).
2.4 Odpornost proti mehanskim poškodbam
2.4.1 Metoda preskušanja odpornosti proti mehanskim poškodbam
Zunanjo površino treh novih vzorcev (leč) je treba preskušati po metodi iz Dodatka 3 k tej prilogi, s katero je treba doseči enakomerno mehansko poškodbo te površine.
2.4.2 Rezultati
Po tem preskusu je treba po postopku iz Dodatka 2, na površini iz odstavka 2.2.4 zgoraj izmeriti spremembe:
stopnje prepuščanja svetlobe:
in razsipanja svetlobe: .
Za srednjo vrednost pri treh vzorcih velja naslednje: Δ tm ≤ 0,100; Δ dm ≤ 0,050.
2.5 Preskus sile oprijema prevlek (če obstajajo)
2.5.1 Priprava vzorca
Na prevleki leče se na površini 20 mm × 20 mm z britvico ali z iglo vreže mrežasti vzorec s kvadratki velikosti približno 2 mm × 2 mm. Pritisk na britvico ali iglo mora biti zadosten, da se prereže vsaj prevleka.
2.5.2 Opis preskusa
Treba je uporabiti lepilni trak s silo oprijemanja 2 N/(cm širine) ±20 odstotkov, ki je bila izmerjena v normalnih razmerah, določenih v Dodatku 4 k tej prilogi. Ta lepilni trak, ki mora biti širok vsaj 25 mm, se za najmanj pet minut pritisne na površino, ki je bila pripravljena skladno z zahtevami iz odstavka 2.5.1.
Nato se konec lepilnega traku obremeni tako, da se sila oprijema na zadevni površini izravna s silo, ki deluje pravokotno na to površino. Na tej stopnji je treba lepilni trak odtrgati z enakomerno hitrostjo 1,5 m/s ± 0,2 m/s.
2.5.3 Rezultati
Na mrežasti površini ne sme biti znatnih poškodb. Poškodbe na presečiščih kvadratov ali na robovih vreznin so dovoljene, če poškodovana površina ne presega 15 odstotkov površine z mrežastim vzorcem.
2.6 Preskušanje celotnega žarometa z lečo iz plastičnega materiala
2.6.1 Odpornost površine leče proti mehanskim poškodbam
2.6.1.1 Preskusi
Na leči vzorca žarometa št. 1 je treba opraviti preskus, opisan v odstavku 2.4.1 zgoraj.
2.6.1.2 Rezultati
Po opravljenem preskusu rezultati fotometričnih meritev, opravljenih na žarometu v skladu s tem pravilnikom, ne smejo za več kot 30 odstotkov presegati največjih vrednosti iz točk B 50 L in HV in ne smejo biti za več kot 10 odstotkov pod najmanjšo vrednostjo iz točke 75 R (v primeru žarometov, namenjenih vožnji po levi strani cestišča, je treba upoštevati točke B 50 R, HV in 75 L).
2.6.2 Preskus sile oprijema prevlek (če obstajajo)
Na leči vzorca žarometa št. 2 je treba opraviti preskus iz odstavka 2.5 zgoraj.
3. PREVERJANJE SKLADNOSTI PROIZVODNJE
V zvezi z materiali, uporabljenimi pri izdelavi leč, se šteje, da žarometi proizvodne serije ustrezajo zahtevam tega pravilnika, če:
3.1.1 se po preskusu odpornosti proti kemičnim dejavnikom ter po preskusu odpornosti proti čistilom in ogljikovodikom na zunanji površini vzorca ne pojavijo razpoke, oddrobljeni deli ali deformacije, ki so vidni s prostim očesom (glej odstavke 2.2.2, 2.3.1 in 2.3.2);
3.1.2 so po preskusu iz odstavka 2.6.1.1 fotometrične vrednosti na merilnih točkah iz odstavka 2.6.1.2, znotraj mejnih vrednosti, ki so v tem pravilniku predpisane za skladnost proizvodnje.
3.2 Če rezultati preskusov ne ustrezajo zahtevam, je treba preskuse ponoviti na drugem naključno izbranem vzorcu žarometa.
DODATEK 1
ČASOVNO ZAPOREDJE HOMOLOGACIJSKIH PRESKUSOV
Preskusi plastičnih materialov (leč ali vzorcev materiala, ki so bili oddani skladno z odstavkom 2.2.4 tega pravilnika).
Preglednica A
Vzorci Preskus |
Leče ali vzorci materiala |
Leče |
||||||||||||
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
8 |
9 |
10 |
11 |
12 |
13 |
||
1.1 |
Omejena fotometrija (odst. 2.1.2) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
x |
x |
|
1.1.1. |
Sprememba temperature (odst. 2.1.1) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
x |
x |
|
1.1.2 |
Omejena fotometrija (odst. 2.1.2) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
x |
x |
|
1.2.1 |
Meritev stopnje prepuščanja svetlobe |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
|
|
|
1.2.2 |
Meritev razpršene svetlobe |
x |
x |
x |
|
|
|
x |
x |
x |
|
|
|
|
1.3 |
Okoljski dejavniki (odst. 2.2.1) |
x |
x |
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1.3.1 |
Meritev stopnje prepuščanja svetlobe |
x |
x |
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1.4 |
Kemični dejavniki (odst. 2.2.2) |
x |
x |
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1.4.1 |
Meritev razpršene svetlobe |
x |
x |
x |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1.5 |
Čistila (odst. 2.2.1) |
|
|
|
x |
x |
x |
|
|
|
|
|
|
|
1.6 |
Ogljikovodiki (odst. 2.3.2) |
|
|
|
x |
x |
x |
|
|
|
|
|
|
|
1.6.1 |
Meritev stopnje prepuščanja svetlobe |
|
|
|
x |
x |
x |
|
|
|
|
|
|
|
1.7 |
Poškodbe (odst. 2.4.1) |
|
|
|
|
|
|
x |
x |
x |
|
|
|
|
1.7.1 |
Meritev stopnje prepuščanja svetlobe |
|
|
|
|
|
|
x |
x |
x |
|
|
|
|
1.7.2 |
Meritev razpršene svetlobe |
|
|
|
|
|
|
x |
x |
x |
|
|
|
|
1.8 |
Sila oprijema (odst. 2.5) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
x |
Preskusi celotnih žarometov (ki so bili oddani skladno z odstavkom 2.2.3 tega pravilnika).
Tabela B
|
Celoten žaromet |
|||
Št. vzorca |
||||
1 |
2 |
|||
|
x |
|
||
|
x |
|
||
|
|
x |
DODATEK 2
Postopek meritve razpršene svetlobe in stopnje prepuščanja svetlobe
1. OPREMA (glej sliko)
Svetlobni pramen kolimatorja K s polovično divergenco
se omeji z zaslonko DT z odprtino 6 mm, pri kateri je nameščen nosilec za vzorec.
Akromatična zbiralna leča L2, ki je korigirana za sferične aberacije, povezuje zaslonko DT s sprejemnikom svetlobnih žarkov R; premer leče L2 mora biti tak, da ne zaslanja svetlobe, ki se od vzorca razprši v stožcu s polovičnim vršnim kotom ß/2 = 14°.
Obročasta zaslonka DD s koti α/2 = 1° in αmax/2 = 12° je nameščena v goriščni ravnini slike leče L2.
Neprozorni srednji del zaslonke je potreben za zaslanjanje svetlobe, ki prihaja neposredno iz svetlobnega vira. Srednji del zaslonke se lahko odstrani iz svetlobnega pramena tako, da se lahko vrne točno v svojo izhodiščno lego.
Razdaljo L2 DT in goriščno razdaljo F2 (1) leče L2 je treba izbrati tako, da slika DT v celoti pokrije sprejemnik žarkov R.
Če se za začetni vpadni svetlobni tok vzame 1 000 enot, mora biti absolutna točnost odčitanja boljša od ene enote.
2. MERITVE
Treba je odčitati naslednje vrednosti:
Odčitana vrednost |
Z vzorcem |
S srednjim delom DD |
Ustrezajoča velikost |
T1 |
ne |
ne |
Vpadni svetlobni tok pri prvem odčitku |
T2 |
da (pred preskusom) |
ne |
Svetlobni tok, ki ga je prepustil novi material na območju 24 °C |
T3 |
da (po preskusu) |
ne |
Svetlobni tok, ki ga je prepustil material po preskusu na območju 24 °C |
T4 |
da (pred preskusom) |
da |
Svetlobni tok, ki ga je prepustil novi material |
T5 |
da (po preskusu) |
da |
Svetlobni tok, ki ga je prepustil material po preskusu |
(1) Za L2 se priporoča uporaba žariščne razdalje okrog 80 mm.
DODATEK 3
METODA PRI PRESKUSU Z BRIZGANJEM
1. PRESKUSNA OPREMA
1.1 Brizgalna pištola
Uporabljena brizgalna pištola mora imeti šobo s premerom 1,3 mm, ki omogoča pretok tekočine 0,24 ± 0,02 1/minuto pri tlaku obratovanja 6,0 bara – 0, + 0,5 bara.
Na razdalji 380 mm ± 10 mm od šobe mora imeti del površine, ki je neposredno izpostavljen poškodbam, pod zgoraj navedenimi pogoji premer 170 mm ± 50 mm.
1.2 Preskusna mešanica
Preskusna mešanica je sestavljena iz:
kremenčevega peska s trdoto 7 po Mohrovi lestvici, z velikostjo zrn med 0 in 0,2 mm ter približno normalno razdelitvijo s kotnim faktorjem od 1,8 do 2;
vode, katere trdota ne presega 205 g/m3, za mešanico, ki vsebuje 25g peska na liter vode.
2. PRESKUS
Zunanjo površino leče žarometa je treba enkrat ali večkrat izpostaviti delovanju curka vode in peska, dobljenega po zgoraj opisani metodi. Pri tem je treba curek vode in peska usmeriti skoraj pravokotno na površino, ki jo je treba preskusiti.
Poškodbo je treba preveriti z enim ali več vzorci stekla, ki so kot referenčni vzorci nameščeni v bližini leč, ki jih je treba preskusiti. Mešanico je treba brizgati, dokler sprememba razpršene svetlobe na vzorcu ali vzorcih, izmerjena po metodi iz Dodatka 2, ne ustreza naslednji vrednosti:
Za preverjanje enakomernosti poškodb na celotni površini, ki jo je treba preskusiti, se lahko uporabi več referenčnih vzorcev.
DODATEK 4
PRESKUS SILE OPRIJEMA LEPILNEGA TRAKU
1. NAMEN
Po tej metodi se lahko pri normalnih pogojih določi linearna sila oprijema lepilnega traku na stekleni plošči.
2. PRINCIP
Merjenje sile, ki jo je treba uporabiti za snemanje lepilnega traku s steklene plošče pod kotom 90°.
3. PREDPISANI POGOJI OKOLJA
Zrak mora imeti temperaturo 23 °C ± 5 °C in relativno vlažnost 65 ± 15 odstotkov.
4. PRESKUŠANCI
Pred preskusom se vzorčni kolut lepilnega traku 24 ur pripravlja pri predpisanih pogojih okolja (glej odstavek. 3 zgoraj).
Z vsakega koluta je treba preskusiti po pet preskušancev dolžine 400 mm. Ti preskušanci se vzamejo s koluta, ko so odstranjene prve tri plasti.
5. POSTOPEK
Preskus je treba opraviti pod pogoji okolja, kakor so določeni v odstavku 3.
Pet preskušancev je treba sneti s koluta med radialnim odvijanjem lepilnega traku s hitrostjo približno 300 mm/s, nato pa jih je treba v 15 sekundah nanesti, kakor sledi:
Lepilni trak se nanaša na stekleno ploščo postopoma, tako da se s prstom rahlo drgne v vzdolžni smeri, vendar brez prekomernega pritiska, tako da med trakom in stekleno ploščo ni nobenega zračnega mehurčka.
Steklena plošča z lepilnim trakom se za deset minut izpostavi predpisanim pogojem okolja.
Približno 25 mm preskušanca je treba odlepiti s plošče v ravnini, ki je pravokotna na os preskušanca.
Ploščo je treba pritrditi, prosti konec lepilnega traku pa prepogniti za 90° od plošče. Vlečna sila mora delovati tako, da je ločilna črta med lepilnim trakom in ploščo pravokotna na to silo in na ploščo.
Lepilni trak je treba odstraniti s hitrostjo 300 mm/s ± 30 mm/s in zapisati uporabljeno silo.
6. REZULTATI
Pet dobljenih vrednosti je treba razporediti po vrstnem redu, srednjo vrednost pa je treba vpisati kot rezultat meritve. Ta vrednost je izražena v njutnih na centimeter širine lepilnega traku.
PRILOGA 7
MINIMALNE ZAHTEVE ZA VZORČENJE, KI GA OPRAVI INŠPEKTOR
1. SPLOŠNO
1.1 Za zahteve glede skladnosti se šteje, da so izpolnjene z mehanskega in geometrijskega stališča v skladu z morebitnimi zahtevami iz tega pravilnika, če razlike ne presegajo neizogibnega proizvodnega odstopanja.
V zvezi s fotometričnim delovanjem se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če pri preskušanju fotometričnega delovanja naključno izbranega žarometa, opremljenega z etalonsko žarnico z žarilno nitko:
1.2.1 nobena izmerjena vrednost ne odstopa za več kot 20 odstotkov od vrednosti iz tega pravilnika. Za vrednosti B 50 L (ali R) in območje III je lahko največje odstopanje v neugodno smer:
B 50 L (ali R): |
0,2 luksa, kar ustreza 20 odstotkom |
0,3 luksa, kar ustreza 30 odstotkom |
|
Območje III: |
0,3 luksa, kar ustreza 20 odstotkom |
0,45 luksa, kar ustreza 30 odstotkom |
ali če
1.2.2.1 so na merilnem zaslonu (v oddaljenosti 25 m) predpisane vrednosti iz tega pravilnika za kratki svetlobni pramen dosežene v HV (z dovoljenim odstopanjem 0,2 luksa), usmerjenih v vsaj eno točko vsakega območja na zaslonu – B 50 L (ali R) (1) (z dovoljenim odstopanjem 0,1 luksa), 75 R (ali L), 50 V, 25 R, 25 L – v krogu s polmerom 15 cm okoli te točke ter na celotnem območju IV, ki ni nad črto 25 R in 25 L za več kot 22,5 cm;
1.2.2.2 in če je pri dolgem svetlobnem pramenu HV pod krivuljo izoluks 0,75 Emax, se pri fotometričnih vrednostih upošteva dovoljeno odstopanje +20 odstotkov za največje vrednosti in –20 odstotkov za najmanjše vrednosti pri kateri koli merilni točki iz odstavka 6.3.2 tega pravilnika. Referenčna oznaka se ne upošteva.
1.2.3 Če rezultati zgoraj opisanih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se sme žaromet namestiti drugače, vendar samo pod pogojem, da os svetlobnega pramena ni stransko odmaknjena za več kot 1° v desno ali levo.
1.2.4 Če rezultati zgoraj opisanih preskusov ne izpolnjujejo zahtev, se preskusi na žarometih ponovijo z drugo etalonsko žarnico z žarilno nitko.
1.2.5 Pri tem se ne upoštevajo žarometi z očitnimi okvarami.
1.2.6 Referenčna oznaka se ne upošteva.
1.3 Upoštevajo se kromatske koordinate, ko je žaromet opremljen z žarnico z žarilno nitko s temperaturo barve standarda A.
Fotometrično delovanje žarometa, ki oddaja selektivno rumeno svetlobo in je opremljen z brezbarvno žarnico z žarilno nitko, mora ustrezati vrednostim v tem pravilniku, pomnoženim z 0,84.
2. PRVO VZORČENJE
Pri prvem vzorčenju se naključno izberejo štirje žarometi. Prvi vzorec dveh žarometov se označi kot A, drugi vzorec dveh žarometov pa kot B.
2.1 Skladnost se ne izpodbija
Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov v neugodno smer:
2.1.1.1 vzorec A
A1 |
: |
en žaromet 0 odstotkov en žaromet ne več kot 20 odstotkov |
A2 |
: |
oba žarometa več kot 0 odstotkov vendar ne več kot 20 odstotkov nadaljuj z vzorcem B |
2.1.1.2 vzorec B
B1 |
: |
oba žarometa 0 odstotkov |
2.1.2 ali če so za vzorec A izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.
2.2 Skladnost se izpodbija
Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:
2.2.1.1 vzorec A
A3 |
: |
en žaromet ne več kot 20 odstotkov en žaromet več kot 20 odstotkov vendar ne več kot 30 odstotkov |
2.2.1.2 vzorec B
B2 |
: |
v primeru A2: en žaromet več kot 0 odstotkov vendar ne več kot 20 odstotkov en žaromet ne več kot 20 odstotkov |
B3 |
: |
v primeru A2: en žaromet 0 odstotkov en žaromet več kot 20 odstotkov vendar ne več kot 30 odstotkov |
2.2.2 ali če za vzorec A niso izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.
2.3 Preklic homologacije
Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 13, če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:
2.3.1 vzorec A
A4 |
: |
en žaromet ne več kot 20 odstotkov en žaromet več kot 30 odstotkov |
A5 |
: |
oba žarometa več kot 20 odstotkov |
2.3.2 vzorec B
B4 |
: |
v primeru A2: en žaromet več kot 0 odstotkov vendar ne več kot 20 odstotkov en žaromet več kot 20 odstotkov |
B5 |
: |
v primeru A2: oba žarometa več kot 20 odstotkov |
B6 |
: |
v primeru A2: en žaromet 0 odstotkov en žaromet več kot 30 odstotkov |
2.3.3 ali če za vzorca A in B niso izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.
3. PONOVLJENO VZORČENJE
V primerih A3, B2, B3 je treba v dveh mesecih po obvestilu ponoviti vzorčenje, tako da se iz zaloge izdelkov, proizvedenih po uskladitvi, izbereta tretji vzorec C, sestavljen iz dveh žarometov, in četrti vzorec D, sestavljen iz dveh žarometov.
3.1 Skladnost se ne izpodbija
Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje ne izpodbija, če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:
3.1.1.1 vzorec C
C1 |
: |
en žaromet 0 odstotkov en žaromet ne več kot 20 odstotkov |
C2 |
: |
oba žarometa več kot 0 odstotkov vendar ne več kot 20 odstotkov nadaljuj z vzorcem D |
3.1.1.2 vzorec D
D1 |
: |
v primeru C2 oba žarometa 0 odstotkov |
3.1.2 ali če so za vzorec C izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.
3.2 Skladnost se izpodbija
Po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, se skladnost žarometov iz serijske proizvodnje izpodbija, pri čemer se od proizvajalca zahteva, da proizvodnjo uskladi z zahtevami (uskladitev), če je odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:
3.2.1.1 vzorec D
D2 |
: |
v primeru C2 en žaromet več kot 0 odstotkov vendar ne več kot 20 odstotkov en žaromet ne več kot 20 odstotkov |
3.2.1.2 ali če za vzorec C niso izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.
3.3 Preklic homologacije
Skladnost se izpodbija in uporabi se odstavek 13, če je po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 v tej prilogi, odstopanje izmerjenih vrednosti žarometov:
3.3.1 vzorec C
C3 |
: |
en žaromet ne več kot 20 odstotkov en žaromet več kot 20 odstotkov |
C4 |
: |
oba žarometa več kot 20 odstotkov |
3.3.2 vzorec D
D3 |
: |
v primeru C2 en žaromet 0 ali več kot 0 odstotkov en žaromet več kot 20 odstotkov |
3.3.3 ali če za vzorca C in D niso izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.2.2.
4. SPREMEMBA NAVPIČNE LEGE MEJE SVETLO-TEMNO
Glede preverjanja spremembe lege meje svetlo-temno v navpični smeri zaradi vpliva toplote se uporabi naslednji postopek:
Na enem od žarometov vzorca A, ki je bil izbran po postopku vzorčenja, prikazanem na sliki 1 te priloge, se opravi preskus po postopku iz odstavka 2.1 Priloge 5, potem ko je bil trikrat zapored izpostavljen ciklu iz odstavka 2.2.2 Priloge 5.
Žaromet se šteje za sprejemljivega, če Δr ne presega 1,5 mrad.
Če je ta vrednost večja od 1,5 mrad, vendar ne presega 2,0 mrad, se preskusi drug žaromet vzorca A. Srednja vrednost absolutnih vrednosti, izmerjenih za oba vzorca, ne sme presegati 1,5 mrad. Če pa je vrednost 1,5 mrad pri vzorcu A presežena, se na obeh žarometih vzorca B opravi preskus po enakem postopku, pri čemer vrednost Δ r posameznega žarometa ne sme biti večja od 1,5 mrad.
Slika 1
(1) Črke v oklepaju veljajo pri žarometih, namenjenih za vožnjo po levi strani cestišča.