30.5.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 137/1

---

Pravilnik št. 48 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (ZN/ECE) – Enotni predpisi za homologacijo vozil glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav

Dopolnilo 47: Pravilnik št. 48

Revizija 4 (vključno s spremembo 1)

Vključuje:

Spremembe 03 – datum veljavnosti: 10. oktober 2006

VSEBINA

PRAVILNIK

1.	Področje uporabe

2.	Opredelitve pojmov

3.	Vloga za podelitev homologacije

4.	Homologacija

5.	Splošne specifikacije

6.	Posamezne specifikacije

7.	Spremembe in razširitve homologacije tipa vozila ali vgradnje svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav v vozilo

8.	Skladnost proizvodnje

9.	Kazni za neskladnost proizvodnje

10.	Dokončna prekinitev proizvodnje

11.	Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov

12.	Prehodne določbe

PRILOGE

Priloga 1

Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali dokončni prekinitvi proizvodnje tipa vozila glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav, v skladu s Pravilnikom št. 48

Priloga 2

Namestitev homologacijskih oznak

Priloga 3

Površine svetilke, referenčna os in referenčno središče ter koti geometrijske vidnosti

Priloga 4

Vidnost rdeče svetilke od spredaj in vidnost bele svetilke od zadaj

Priloga 5

Stanja obremenitve, ki jih je treba upoštevati pri določanju spreminjanja navpične usmeritve žarometov s kratkim svetlobnim pramenom

Priloga 6

Merjenje spreminjanja naklona kratkega svetlobnega pramena v odvisnosti od obremenitve

Priloga 7

Označba navedene osnovne nastavitve iz odstavka 6.2.6.1.1 tega pravilnika

Priloga 8

Upravljalni elementi naprav za nastavitev naklona žarometov iz odstavka 6.2.6.2.2 tega pravilnika

Priloga 9

Nadzor skladnosti proizvodnje

Priloga 10

Primeri možnih svetlobnih virov

Priloga 11

Vidnost vidnostnih oznak od zadaj in s strani

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za homologacijo vozil na motorni pogon, namenjenih uporabi na cesti, s karoserijo ali brez nje, z vsaj štirimi kolesi in načrtovanih za največjo hitrost, ki presega 25 km/h, ter njihovih priklopnikov, razen tirnih vozil, kmetijskih ali gozdarskih traktorjev in strojev ter komunalnih vozil.

2.   OPREDELITVE POJMOV

V tem pravilniku:

2.1   „homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na število svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav ter način njihove vgradnje;

2.2   „tip vozila glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav“ pomeni vozila, ki se ne razlikujejo v bistvenih značilnostih iz odstavkov 2.2.1 do 2.2.4.

Za „vozila različnega tipa“ prav tako ne veljajo: vozila, ki se razlikujejo v značilnostih iz odstavkov 2.2.1 do 2.2.4, vendar ne tako, da bi to pomenilo spremembo vrste, števila, razporeditve, geometrijske vidnosti svetilk in naklona kratkega svetlobnega pramena, predpisanega za zadevni tip vozila, ter vozila z vgrajenimi neobveznimi svetilkami ali brez njih:

2.2.1

mere in zunanja oblika vozila;

2.2.2

število in razporeditev naprav;

2.2.3

sistem za nastavitev naklona žarometov;

2.2.4

sistem vzmetenja;

2.3   „prečna ravnina“ pomeni navpično ravnino, pravokotno na srednjo vzdolžno ravnino vozila;

2.4   „neobremenjeno vozilo“ pomeni vozilo brez voznika, posadke, potnikov in tovora, vendar s polnim rezervoarjem goriva, rezervnim kolesom in običajnim orodjem;

2.5   „obremenjeno vozilo“ pomeni vozilo, obremenjeno do največje tehnično dovoljene mase, kot jo navede proizvajalec, ki tudi določi porazdelitev te mase na osi v skladu s postopkom iz Priloge 5;

2.6   „naprava“ pomeni element ali sklop elementov, ki se uporabljajo za eno ali več funkcij;

2.7   „svetilka“ pomeni napravo, načrtovano za osvetlitev cestišča ali oddajanje svetlobnih signalov drugim udeležencem v prometu. Za svetilke štejejo tudi svetilke zadnje registrske tablice in odsevniki. V tem pravilniku za svetilke ne štejejo zadnje registrske tablice, ki oddajajo svetlobo, in sistem osvetlitve delovnih vrat v skladu z določbami Pravilnika št. 107 o vozilih kategorij M2 in M3.

2.7.1   Svetlobni vir (1)

2.7.1.1   „Svetlobni vir“ pomeni enega ali več elementov za vidno sevanje, ki se ga lahko sestavi z enim ali več prosojnih ovojev in s podnožjem za mehansko ali električno vezavo.

Svetlobni vir je lahko sestavljen tudi iz skrajne odprtine svetlobnega vodnika, ki je del porazdeljenega svetlobnega ali svetlobno-signalnega sistema, ki nima vgrajene zunanje leče;

2.7.1.1.1   „zamenljiv svetlobni vir“ pomeni svetlobni vir, ki je načrtovan, da se lahko brez orodja vstavi v nosilec naprave in odstrani iz njega;

2.7.1.1.2   „nezamenljiv svetlobni vir“ pomeni svetlobni vir, ki se ga lahko zamenja le z zamenjavo naprave, na katero je ta svetlobni vir pritrjen;

v primeru modula svetlobnega vira: svetlobni vir, ki se ga lahko zamenja le z zamenjavo modula svetlobnega vira, na katerega je ta svetlobni vir pritrjen;

2.7.1.1.3   „modul svetlobnega vira“ pomeni optični del naprave, ki je določen za to napravo in vključuje enega ali več nezamenljivih svetlobnih virov ter se ga lahko z naprave odstrani le z orodjem. Modul svetlobnega vira je načrtovan tako, da ga ne glede na uporabo orodja mehansko ni mogoče zamenjati z zamenljivim homologiranim svetlobnim virom;

2.7.1.1.4   „svetlobni vir z žarilno nitko“ (žarnica z žarilno nitko) pomeni svetlobni vir, katerega element za vidno sevanje je ena ali več segretih žarilnih nitk, ki proizvajajo toplotno sevanje;

2.7.1.1.5   „svetlobni vir, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu“, pomeni svetlobni vir, katerega element za vidno sevanje je razelektritveni oblok, ki proizvaja elektroluminiscenco/fluorescenco;

2.7.1.1.6   „svetleča dioda“ (LED) pomeni svetlobni vir, katerega element za vidno sevanje je eden ali več polprevodniških spojev, ki proizvajajo injekcijsko luminiscenco/fluorescenco;

2.7.1.2   „elektronska krmilna naprava za nadzor svetlobnega vira“ pomeni enega ali več sestavnih delov med napajalnim in svetlobnim virom za nadzor napetosti in/ali električnega toka svetlobnega vira;

2.7.1.2.1   „predstikalna naprava“ pomeni elektronsko krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira med napajalnim in svetlobnim virom za stabilizacijo električnega toka svetlobnega vira, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu;

2.7.1.2.2   „vžigalnik“ pomeni elektronsko krmilno napravo za nadzor svetlobnega vira, ki vžge oblok svetlobnega vira, ki deluje na principu električnega praznjenja v plinu;

2.7.2   „enakovredne svetilke“ pomeni svetilke, ki imajo enako funkcijo in so odobrene v državi, v kateri je vozilo registrirano; takšne svetilke imajo lahko drugačne značilnosti od svetilk, vgrajenih na vozilu ob homologaciji, če izpolnjujejo zahteve tega pravilnika;

2.7.3   „samostojne svetilke“ pomeni naprave z ločenimi svetlečimi površinami (2), ločenimi svetlobnimi viri in ločenimi ohišji;

2.7.4   „združene svetilke“ pomeni naprave z ločenimi svetlečimi površinami (2) in ločenimi svetlobnimi viri, vendar s skupnim ohišjem;

2.7.5   „kombinirane svetilke“ pomeni naprave z ločenimi svetlečimi površinami (2), vendar s skupnim svetlobnim virom in skupnim ohišjem;

2.7.6   „integrirane svetilke“ pomeni naprave z ločenimi svetlobnimi viri ali enim svetlobnim virom, ki deluje na različne načine (na primer optične, mehanske ali električne razlike), v celoti ali delno skupnimi svetlečimi površinami (3) in skupnim ohišjem;

2.7.7   „svetilka z eno funkcijo“ pomeni del naprave, ki opravlja eno svetlobno ali svetlobno-signalno funkcijo;

2.7.8   „svetilka, ki se lahko skrije“, pomeni svetilko, ki jo je mogoče delno ali v celoti skriti, kadar ni v uporabi. To je mogoče doseči s premičnim pokrovom, premikom svetilke ali na drug primeren način. Izraz „pogrezljiv“ se uporablja zlasti za svetilko, ki jo je mogoče s premikom umakniti v notranjost karoserije;

2.7.9   „žaromet z dolgim svetlobnim pramenom“ pomeni svetilko, ki se uporablja za osvetlitev cestišča daleč pred vozilom;

2.7.10   „žaromet s kratkim svetlobnim pramenom“ pomeni svetilko, ki se uporablja za osvetlitev cestišča pred vozilom brez povzročanja neprijetne zaslepitve ali motenja nasproti prihajajočih voznikov in drugih udeležencev v prometu;

2.7.11   „smerna svetilka“ pomeni svetilko, ki se uporablja za nakazovanje drugim udeležencem v prometu, da namerava voznik spremeniti smer vožnje v desno ali levo.

Smerna svetilka ali smerne svetilke se lahko uporabljajo tudi v skladu z določbami Pravilnika št. 97;

2.7.12   „zavorna svetilka“ pomeni svetilko, ki se uporablja za nakazovanje drugim udeležencem v prometu za vozilom, da se vzdolžno gibanje vozila namerno zavira;

2.7.13   „svetlobna naprava zadnje registrske tablice“ pomeni napravo, ki se uporablja za osvetlitev prostora, namenjenega za zadnjo registrsko tablico; takšna naprava je lahko sestavljena iz več optičnih sestavnih delov;

2.7.14   „prednja pozicijska svetilka“ pomeni svetilko, ki se uporablja za označevanje prisotnosti in širine vozila, opazovanega od spredaj;

2.7.15   „zadnja pozicijska svetilka“ pomeni svetilko, ki se uporablja za označevanje prisotnosti in širine vozila, opazovanega od zadaj;

2.7.16   „odsevnik“ pomeni napravo za označevanje prisotnosti vozila z odsevom svetlobe iz svetlobnega vira, ki ni povezan z vozilom, pri čemer je opazovalec blizu tega vira.

V tem pravilniku za odsevnike ne štejejo:

2.7.16.1

odsevne registrske tablice;

2.7.16.2

odsevni signali, navedeni v ADR (Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po cesti);

2.7.16.3

druge odsevne table in signali, ki jih je treba uporabljati za izpolnjevanje nacionalnih zahtev za uporabo v zvezi z nekaterimi kategorijami vozil ali nekaterimi metodami delovanja;

2.7.16.4

odsevni materiali, homologirani kot materiali razreda D ali E v skladu s Pravilnikom št. 104 in uporabljeni za druge namene v skladu z nacionalnimi zahtevami, npr. oglaševanje;

2.7.17   „vidnostna oznaka“ pomeni napravo za povečanje vidnosti vozila, opazovanega s strani ali od zadaj, z odsevom svetlobe iz svetlobnega vira, ki ni povezan z vozilom, pri čemer je opazovalec blizu tega vira;

2.7.17.1   „oznaka zunanjih robov“ pomeni vidnostno oznako, ki označuje vodoravno in navpično razsežnost (dolžino, širino in višino) vozila;

2.7.17.1.1   „celotna oznaka zunanjih robov“ pomeni oznako zunanjih robov, ki označuje obliko vozila z neprekinjeno črto;

2.7.17.1.2   „delna oznaka zunanjih robov“ pomeni oznako zunanjih robov, ki označuje vodoravno razsežnost vozila z neprekinjeno črto, navpično razsežnost pa z oznako zgornjih vogalov;

2.7.17.2   „črtna oznaka“ pomeni vidnostno oznako, ki označuje vodoravno razsežnost (dolžino in širino) vozila z neprekinjeno črto;

2.7.18   „varnostne utripalke“ pomeni hkratno delovanje vseh smernih svetilk na vozilu, ki označuje, da vozilo trenutno pomeni posebno nevarnost za druge udeležence v prometu;

2.7.19   „žaromet za meglo“ pomeni svetilko, ki se uporablja za izboljšanje osvetlitve cestišča v megli, snegu, nalivu ali oblaku prahu;

2.7.20   „zadnja svetilka za meglo“ pomeni svetilko, ki se uporablja za boljšo vidnost vozila od zadaj v gosti megli;

2.7.21   „svetilka za vzvratno vožnjo“ pomeni svetilko, ki se uporablja za osvetlitev cestišča za vozilom in za opozarjanje drugih udeležencev v prometu, da vozilo vozi vzvratno ali se pripravlja na vzvratno vožnjo;

2.7.22   „parkirna svetilka“ pomeni svetilko, ki se uporablja za opozarjanje na stoječe vozilo v strnjenem naselju. V takšnih okoliščinah zamenjuje prednjo in zadnjo pozicijsko svetilko;

2.7.23   „gabaritna svetilka“ pomeni svetilko, vgrajeno blizu skrajnega zunanjega roba vozila, čim bliže vrhu vozila, in namenjeno jasni označitvi skupne širine vozila. Ta svetilka pri nekaterih vozilih in priklopnikih dopolnjuje prednje in zadnje pozicijske svetilke, tako da posebej opozarja na njihovo velikost;

2.7.24   „bočna svetilka“ pomeni svetilko, ki se uporablja za označevanje prisotnosti vozila, opazovanega s strani;

2.7.25   „svetilka za dnevno vožnjo“ pomeni svetilko, usmerjeno naprej, ki se uporablja za boljšo vidnost vozila med vožnjo podnevi (4);

2.7.26   „svetilka za zavijanje“ pomeni svetilko za dodatno osvetlitev dela cestišča v bližini prednjega vogala vozila na tisti strani, v katero namerava zaviti vozilo;

2.7.27   „ciljni svetlobni tok“ pomeni načrtovano vrednost svetlobnega toka zamenljivega svetlobnega vira. Doseže se v navedenih dovoljenih odstopanjih, ko je zamenljivi svetlobni vir pod navedeno napetostjo, kot je navedena v podatkovnem listu za svetlobni vir;

2.8   „površina sevanja“ svetlobne naprave, svetlobno-signalne naprave ali odsevnika pomeni celotno ali delno zunanjo površino prosojnega materiala, kot jo proizvajalec naprave navede na risbi v vlogi za podelitev homologacije, glej Prilogo 3;

2.9   „svetleča površina“ (glej Prilogo 3);

2.9.1   „svetleča površina svetlobne naprave“ (odstavki 2.7.9, 2.7.10, 2.7.19, 2.7.21 in 2.7.26) pomeni pravokotno projekcijo celotne površine reflektorja ali, pri žarometih z elipsoidnim reflektorjem, projekcijske leče na prečno ravnino. Če svetlobna naprava nima reflektorja, se uporablja opredelitev iz odstavka 2.9.2. Če se površina sevanja svetilke razteza le čez del površine reflektorja, se upošteva le projekcija tega dela.

Pri žarometu s kratkim svetlobnim pramenom je svetleča površina omejena z navidezno sledjo meje svetlo-temno na leči. Če sta reflektor in leča medsebojno nastavljiva, je treba uporabiti srednjo nastavitev;

2.9.2   „svetleča površina svetlobno-signalne naprave, ki ni odsevnik“ (odstavki 2.7.11 do 2.7.15, 2.7.18, 2.7.20 in 2.7.22 do 2.7.25) pomeni pravokotno projekcijo svetilke v ravnini, ki poteka pravokotno na njeno referenčno os in se dotika zunanje površine sevanja, pri čemer to projekcijo omejujejo robovi zaslonov v tej ravnini, od katerih vsak zmanjša svetilnost na 98 % celotne svetilnosti v smeri referenčne osi.

Za določitev spodnjih, zgornjih in stranskih meja svetleče površine se uporabljajo le zasloni z vodoravnimi ali navpičnimi robovi, da se preveri oddaljenost od skrajnih robov vozila in od tal.

Za druge uporabe v zvezi s svetlečo površino, npr. razdaljo med svetilkama ali funkcijama, se uporablja oblika roba te svetleče površine. Zasloni ostanejo vzporedni, lahko pa se uporabijo druge usmeritve.

Pri svetlobno-signalnih napravah, katerih svetleča površina zajema celotno ali delno svetlečo površino druge funkcije ali zajema neosvetljeno površino, se šteje, da je svetleča površina kar površina sevanja;

2.9.3   „svetleča površina odsevnika“ (odstavek 2.7.16) pomeni, kot določi vlagatelj med homologacijskim postopkom za odsevnike, pravokotno projekcijo odsevnika v ravnini, ki poteka pravokotno na njegovo referenčno os ter je omejena z ravninami, ki potekajo ob navedenih najbolj oddaljenih delih optičnega sistema odsevnika in so vzporedne s to osjo. Za določitev spodnjih, zgornjih in stranskih robov naprave se upoštevajo le navpične in vodoravne ravnine;

2.10   „vidna svetleča površina“ za določeno smer opazovanja pomeni, na zahtevo proizvajalca ali njegovega ustrezno pooblaščenega zastopnika, pravokotno projekcijo:

meje svetleče površine, projicirane na zunanjo površino leče (a–b),

ali površine sevanja (c–d),

v ravnini, ki je pravokotna na smer opazovanja in in se dotika skrajne zunanje točke leče (glej Prilogo 3 k temu pravilniku);

2.11   „referenčna os“ pomeni značilno os svetilke, ki jo določi proizvajalec (svetilke) ter se uporablja kot referenčna smer (H = 0°, V = 0°) za kote pri fotometričnih meritvah in vgradnji svetilke v vozilo;

2.12   „referenčno središče“ pomeni presečišče referenčne osi z zunanjo površino sevanja; določi ga proizvajalec svetilke;

2.13   „koti geometrijske vidnosti“ pomeni kote, ki določajo območje najmanjšega prostorskega kota, v katerem mora biti mogoče videti vidno svetlečo površino svetilke. To območje prostorskega kota je določeno s krogelnimi izseki, katerih središče sovpada z referenčnim središčem svetilke, ekvator pa je vzporeden s tlemi. Ti izseki so določeni glede na referenčno os. Vodoravni koti ß ustrezajo zemljepisni dolžini, navpični koti α pa zemljepisni širini. Znotraj kotov geometrijske vidnosti ne sme biti nobenih ovir za prodiranje svetlobe s katerega koli dela vidne svetleče površine svetilke, gledano iz neskončnosti.

Če se meritve opravijo bliže svetilki, mora biti smer opazovanja vzporedna, da se doseže enaka točnost.

Ovire znotraj kotov geometrijske vidnosti se ne upoštevajo, če so se pojavile že med postopkom homologacije.

Če se z vgradnjo svetilke kateri koli del vidne svetleče površine svetilke zakrije s katerim koli dodatnim sestavnim delom vozila, se predloži dokaz, da tisti del svetilke, ki ga ne zakrivajo ovire, še vedno izpolnjuje fotometrične vrednosti, predpisane za homologacijo naprave kot optične enote (glej Prilogo 3 k temu pravilniku). Kadar pa je mogoče navpični kot geometrijske vidnosti pod vodoravno ravnino zmanjšati na 5° (svetilka je vsaj 750 mm nad tlemi), se lahko fotometrično območje meritev vgrajene optične enote zmanjša na 5° pod vodoravno ravnino;

2.14   „skrajni zunanji rob“ na vsaki strani vozila pomeni ravnino, ki je vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino vozila in se dotika njegovega stranskega zunanjega roba, pri čemer se ne upoštevajo štrleči deli:

2.14.1

pnevmatik blizu točke stika s tlemi in priključkov za naprave za ugotavljanje tlaka v pnevmatikah;

2.14.2

kakršnih koli naprav za preprečevanje drsenja koles, ki so nameščene na kolesa;

2.14.3

vzvratnih ogledal;

2.14.4

bočnih smernih svetilk, gabaritnih svetilk, prednjih in zadnjih pozicijskih svetilk, parkirnih svetilk, odsevnikov ter bočnih svetilk;

2.14.5

carinskih oznak, pritrjenih na vozilo, ter naprav za pritrditev in zaščito teh oznak;

2.15   „skupna širina“ pomeni razdaljo med navpičnima ravninama iz odstavka 2.14 zgoraj.

2.16   „Posamične in večkratne svetilke“

2.16.1   „Posamična svetilka“ pomeni:

(a)	napravo ali del naprave z eno svetlobno ali svetlobno-signalno funkcijo, enim ali več svetlobnimi viri in eno vidno svetlečo površino v smeri referenčne osi, ki je lahko neprekinjena površina ali sestavljena iz dveh ali več samostojnih delov; ali

(b)

kateri koli sklop dveh samostojnih svetilk, enakih ali različnih, z isto funkcijo, ki sta homologirani kot svetilki tipa „D“ in vgrajeni tako, da projekcije njunih vidnih svetlečih površin v smeri referenčne osi zavzemajo najmanj 60 % najmanjšega štirikotnika, ki je očrtan projekcijam navedenih vidnih svetlečih površin v smeri referenčne osi;

2.16.2   „dve svetilki“ ali „sodo število svetilk“ pomeni eno površino sevanja v obliki traku ali pasu, če je takšen trak ali pas simetričen na vzdolžno srednjo ravnino vozila, se razteza na vsako stran najmanj do razdalje 0,4 m od skrajnega zunanjega roba vozila in je dolg najmanj 0,8 m; osvetlitev takšne površine se zagotovi z najmanj dvema svetlobnima viroma, ki sta vgrajena čim bližje njenim robovom; površino sevanja lahko sestavlja več soležnih elementov, če projekcije več posameznih površin sevanja na prečno ravnino zavzemajo najmanj 60 % površine najmanjšega pravokotnika, očrtanega projekcijam teh posameznih površin sevanja;

2.17   „razdalja med dvema svetilkama“, ki sta obrnjeni v isto smer, pomeni najkrajšo razdaljo med dvema vidnima svetlečima površinama v smeri referenčne osi. Če razdalja med svetilkama očitno izpolnjuje zahteve Pravilnika, točnih robov vidnih svetlečih površin ni treba določiti;

2.18   „opozorilna naprava za delovanje“ pomeni vidni ali zvočni signal (ali drug enakovreden signal), ki prikazuje, da je bila naprava vklopljena in deluje pravilno ali ne;

2.19   „opozorilna naprava za sklenjen tokokrog“ pomeni vidni signal (ali drug enakovreden signal), ki prikazuje, da je bila naprava vklopljena, ne prikazuje pa, ali deluje pravilno ali ne;

2.20   „neobvezna svetilka“ pomeni svetilko, katere vgradnja je prepuščena presoji proizvajalca;

2.21   „tla“ pomeni površino, na kateri stoji vozilo in ki mora biti vodoravna;

2.22   „gibljivi sestavni deli“ vozila pomenijo tiste dele karoserije ali druge sestavne dele vozila, katerih položaj(-i) se lahko spreminja(-jo) z nagibanjem, vrtenjem ali drsenjem brez uporabe orodja. Ti deli ne vključujejo nagibnih vozniških kabin tovornjakov;

2.23   „običajen položaj uporabe gibljivega sestavnega dela“ pomeni položaj(-e) gibljivega sestavnega dela, ki ga(jih) določi proizvajalec vozila za običajne pogoje uporabe in za parkirano vozilo;

2.24   „običajni pogoji uporabe vozila“ pomeni:

2.24.1

za motorno vozilo, ko je vozilo pripravljeno za vožnjo s prižganim pogonskim motorjem, gibljivi sestavni deli pa so v običajnem(-ih) položaju(-ih) iz odstavka 2.23;

2.24.2

za priklopnik, ko je priklopnik priključen na vlečno motorno vozilo v pogojih iz odstavka 2.24.1, njegovi gibljivi sestavni deli pa so v običajnem(-ih) položaju(-ih) iz odstavka 2.23;

2.25   „parkirano vozilo“ pomeni:

2.25.1

za motorno vozilo, ko vozilo stoji, ima ugasnjen pogonski motor, njegovi gibljivi sestavni deli pa so v običajnem(-ih) položaju(-ih) iz odstavka 2.23;

2.25.2

za priklopnik, ko je priklopnik priključen na vlečno motorno vozilo v pogojih iz odstavka 2.25.1, njegovi gibljivi sestavni deli pa so v običajnem(-ih) položaju(-ih) iz odstavka 2.23;

2.26   „osvetlitev ovinka“ pomeni svetlobno funkcijo, ki zagotavlja povečano osvetlitev v ovinkih.

3.   VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1   Vlogo za homologacijo tipa vozila glede na vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav predloži proizvajalec ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.2   Vlogi se v treh izvodih priložijo naslednji dokumenti in podatki:

3.2.1

opis tipa vozila glede na točke iz odstavkov 2.2.1 do 2.2.4 zgoraj, skupaj z omejitvami glede obremenitve, zlasti največje dovoljene obremenitve prtljažnika;

3.2.2

seznam naprav, ki jih proizvajalec določi za sklop svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav. Seznam lahko vključuje več tipov naprav za vsako funkcijo. Vsak tip mora biti ustrezno označen (sestavni del, homologacijska oznaka, ime proizvajalca itd.), poleg tega pa lahko seznam za vsako funkcijo vključuje dodatno oznako „ali enakovredne naprave“;

3.2.3

pregledna risba celotne svetlobne in svetlobno-signalne opreme, ki prikazuje razporeditev različnih naprav na vozilu;

3.2.4

če je potrebno zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi tega pravilnika, pregledno(-e) risbo(-e) vsake posamezne svetilke, ki prikazuje(-jo) svetlečo površino iz odstavka 2.9, površino sevanja iz odstavka 2.8, referenčno os iz odstavka 2.11 in referenčno središče iz odstavka 2.12. Ta informacija ni potrebna za svetilko zadnje registrske tablice (odstavek 2.7.13);

3.2.5

vloga vključuje izjavo o metodi, uporabljeni za opredelitev vidne svetleče površine (glej odstavek 2.10).

3.3   Tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse, se predloži neobremenjeno vozilo z vgrajeno celotno svetlobno in svetlobno-signalno opremo iz odstavka 3.2.2 zgoraj, ki je vzorčni tipa vozila v homologacijskem postopku.

3.4   Homologacijski dokumentaciji se priloži dokument, ki je predviden v Prilogi 1 k temu pravilniku.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1   Če tip vozila, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve Pravilnika glede vseh naprav, navedenih na seznamu, se homologacija tega tipa vozila podeli.

4.2   Številka homologacije se določi za vsak homologiran tip.

Prvi dve števki (zdaj 03 v skladu s spremembami 03) navajata spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne dodeli te številke drugemu tipu vozila ali istemu tipu vozila, ki je predložen z opremo, ki ni navedena na seznamu iz odstavka 3.2.2 zgoraj, v skladu z določbami iz odstavka 7 tega pravilnika.

4.3   Obvestilo o dodelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije ali o dokončni prekinitvi proizvodnje tipa/dela vozila v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

4.4   Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem certifikatu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“, sledi ji številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (5);

4.4.2

številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in številka homologacije na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1.

4.5   Če je vozilo v skladu s tipom vozila, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je homologacijo podelila v skladu s tem pravilnikom, ni treba ponoviti simbola iz odstavka 4.4.1; v takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 vstavijo številke pravilnika in homologacije ter dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija, v državi, ki je podelila homologacijo po tem pravilniku.

4.6   Homologacijska oznaka je jasno čitljiva in neizbrisna.

4.7   Homologacijska oznaka se namesti v bližino podatkovne tablice, ki jo je namestil proizvajalec, ali nanjo.

4.8   Priloga 2 k temu pravilniku prikazuje primere namestitev homologacijskih oznak.

5.   SPLOŠNE SPECIFIKACIJE

5.1   Svetlobne in svetlobno-signalne naprave so vgrajene tako, da pri običajnih pogojih uporabe iz odstavkov 2.24, 2.24.1 in 2.24.2 ter kljub tresljajem, ki so jim morda izpostavljene, ohranijo značilnosti, predpisane v temu pravilniku, in zagotavljajo, da vozilo izpolnjuje zahteve tega pravilnika. Zlasti ne sme biti mogoče nenamerno spreminjati nastavitve svetilk.

5.2   Žarometi iz odstavkov 2.7.9, 2.7.10 in 2.7.19 so vgrajeni tako, da je pravilna nastavitev njihove usmeritve preprosta.

5.3   Pri vseh svetlobno-signalnih napravah, vključno s tistimi, ki so vgrajene v stranske stene, mora biti referenčna os svetilke, ko je ta vgrajena v vozilo, vzporedna z ravnino stika med vozilom in cestiščem; poleg tega mora biti pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino vozila pri bočnih odsevnikih in bočnih svetilkah ter vzporedna s to ravnino pri vseh drugih signalnih napravah. V vsaki smeri je dovoljeno odstopanje ± 3°. Poleg tega je treba upoštevati vsa posebna navodila o vgradnji, ki jih je določil proizvajalec.

5.4   Kadar ni posebnih navodil, se višina in usmeritev svetilk preverita, ko vozilo neobremenjeno stoji na ravni vodoravni površini pri pogojih iz odstavkov 2.24, 2.24.1 in 2.24.2.

5.5   Kadar ni posebnih navodil, za svetilke, ki sestavljajo par, velja:

5.5.1

v vozilo se vgradijo simetrično glede na vzdolžno srednjo ravnino (ocena mora temeljiti na zunanji geometrijski obliki svetilke in ne na robu njene svetleče površine iz odstavka 2.9);

5.5.2

so simetrične ena na drugo glede na vzdolžno srednjo ravnino; ta zahteva ne velja za notranjo zgradbo svetilke;

5.5.3

izpolnjujejo iste kolorimetrične zahteve in

5.5.4

imajo skoraj enake fotometrične značilnosti.

5.6   Pri vozilih, ki imajo asimetrično zunanjo obliko, se zgornje zahteve čim bolj upoštevajo.

5.7.   Združene, kombinirane ali integrirane svetilke

5.7.1   Svetilke so lahko združene, kombinirane ali integrirane, če so izpolnjene vse zahteve v zvezi z barvo, položajem, usmeritvijo, geometrijsko vidnostjo, električnimi vezavami in morebitne druge zahteve.

5.7.1.1   Kadar pa so združene zavorne svetilke in smerne svetilke, nobena vodoravna ali navpična ravna črta, ki poteka skozi projekcije vidnih svetlečih površin teh funkcij na ravnini, ki je pravokotna na referenčno os, ne seka več kot dveh mejnih črt, ki ločujeta sosednje površine različnih barv.

5.7.2   Kadar je vidna svetleča površina posamične svetilke sestavljena iz dveh ali več samostojnih delov, izpolnjuje naslednje zahteve:

5.7.2.1   skupno območje projekcije samostojnih delov na ravnini, ki se dotika zunanje površine prosojnega materiala in je pravokotna na referenčno os, zavzema najmanj 60 % najmanjšega štirikotnika, ki je očrtan navedenim projekcijam, ali razdalja med dvema sosednjima/tangencialnima samostojnima deloma ne presega 15 mm, merjeno pravokotno na referenčno os.

5.8   Največja oddaljenost od tal se meri od najvišje točke vidne svetleče površine, najmanjša oddaljenost pa od najnižje točke vidne svetleče površine v smeri referenčne osi.

Pri žarometih s kratkim svetlobnim pramenom se najmanjša oddaljenost od tal meri od najnižje točke odprtine optičnega sistema (npr. reflektorja, leče, projekcijske leče) ne glede na njegovo uporabo.

Če (največja in najmanjša) oddaljenost od tal očitno izpolnjuje zahteve Pravilnika, točnih robov katerih koli površin ni treba določiti.

5.8.1   Položaj glede na širino se določi od roba vidne svetleče površine v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljen od vzdolžne srednje ravnine vozila, kadar velja za skupno širino, in od notranjih robov vidne svetleče površine v smeri referenčne osi, kadar velja za razdaljo med svetilkama.

Kadar položaj glede na širino očitno izpolnjuje zahteve Pravilnika, točnih robov katerih koli površin ni treba določiti.

5.9   Kadar ni posebnih navodil, nobena svetilka, razen smernih svetilk, varnostnih utripalk vozila in oranžnih bočnih svetilk v skladu z odstavkom 6.18.7 spodaj, ni utripajoča svetilka.

5.10   Nobena od svetilk iz odstavka 2.7 v smeri naprej ne oddaja rdeče svetlobe, ki bi lahko zmedla druge udeležence v prometu, in nobena od svetilk iz odstavka 2.7 v smeri nazaj ne oddaja bele svetlobe, ki bi lahko zmedla druge udeležence v prometu, razen svetilka za vzvratno vožnjo. Ne upoštevajo se svetlobne naprave, ki so vgrajene za notranjo osvetlitev vozila. V primeru dvoma se ta zahteva preveri na naslednji način:

5.10.1

za vidnost rdeče svetlobe na vozilu od spredaj, razen skrajne zadnje rdeče bočne svetilke: vidna svetleča površina rdeče svetilke ne sme biti neposredno vidna opazovalcu, ki se giblje v območju 1 iz Priloge 4;

5.10.2

za vidnost bele svetlobe od zadaj: vidna svetleča površina bele svetilke ne sme biti neposredno vidna opazovalcu, ki se giblje v območju 2 v prečni ravnini 25 m za vozilom (glej Prilogo 4).

5.10.3

Območji opazovanja 1 in 2 sta omejeni z ustreznimi ravninami: 5.10.3.1 po višini z vodoravnima ravninama, ki sta 1 m ali 2,2 m nad tlemi; 5.10.3.2 po širini z navpičnima ravninama, ki spredaj ali zadaj oklepata kot 15° navzven od vzdolžne srednje ravnine vozila in potekata skozi točko ali točke stika navpičnih ravnin, vzporednih z vzdolžno srednjo ravnino vozila, ki omejujeta skupno širino vozila; če je točk stika več, skrajna sprednja velja za sprednjo ravnino in skrajna zadnja za zadnjo ravnino.

5.11   Električna vezava mora biti takšna, da se lahko prednje in zadnje pozicijske svetilke, gabaritne svetilke, če so vgrajene, bočne svetilke, če so vgrajene, ter svetilka zadnje registrske tablice vklopijo in izklopijo le hkrati. Ta pogoj ne velja, kadar se uporabljajo prednje in zadnje pozicijske svetilke ter bočne svetilke, ki so kombinirane ali integrirane v navedene svetilke kot parkirne svetilke, in kadar je dovoljeno utripanje bočnih svetilk.

5.12   Električna vezava mora biti takšna, da se žarometi z dolgim in kratkim svetlobnim pramenom ter žarometi za meglo ne morejo vklopiti, če niso vklopljene tudi svetilke iz odstavka 5.11. Ta zahteva ne velja za žaromete z dolgim ali kratkim svetlobnim pramenom, kadar pri svetlobnem opozarjanju žarometi s kratkim svetlobnim pramenom ali žarometi z dolgim in kratkim svetlobnim pramenom utripajo v kratkih časovnih presledkih.

5.13   Opozorilna naprava

Kadar ta pravilnik določa opozorilno napravo za sklenjen tokokrog, jo lahko nadomesti opozorilna naprava za delovanje.

5.14   Svetilke, ki se lahko skrijejo

5.14.1   Skrivanje svetilk je prepovedano, razen žarometov z dolgim svetlobnim pramenom, žarometov s kratkim svetlobnim pramen in žarometov za meglo, ki so lahko skriti, kadar niso v uporabi.

5.14.2   Pri kakršni koli okvari, ki bi vplivala na delovanje naprav(-e) za skrivanje, žarometi ostanejo v položaju uporabe, če so že v uporabi, ali jih je mogoče brez orodja premakniti v položaj uporabe.

5.14.3   Žaromete mora biti mogoče premakniti v položaj uporabe in jih vklopiti z eno samo napravo za upravljanje, pri čemer ne sme biti izključena možnost, da se premaknejo v položaj uporabe brez vklopa. Vendar je pri združenih žarometih z dolgim in kratkim svetlobnim pramenom zgoraj navedena naprava za upravljanje potrebna le za vklop žarometov s kratkim svetlobnim pramenom.

5.14.4   Z vozniškega sedeža ne sme biti mogoče namerno ustaviti gibanja vklopljenih žarometov, preden dosežejo položaj uporabe. Če zaradi premikanja žarometov obstaja nevarnost zaslepitve drugih udeležencev v prometu, se lahko vklopijo šele, ko dosežejo položaj uporabe.

5.14.5   Če ima naprava za skrivanje temperaturo od – 30 °C do + 50 °C, mora žaromet doseči položaj uporabe v treh sekundah od sproženja naprave za upravljanje.

5.15   Barva svetlobe, ki jo oddajajo svetilke, je:

žaromet z dolgim svetlobnim pramenom	:	bela
žaromet s kratkim svetlobnim pramenom	:	bela
žaromet za meglo	:	bela ali selektivno rumena
svetilka za vzvratno vožnjo	:	bela
smerna svetilka	:	oranžna
varnostne utripalke	:	oranžna
zavorna svetilka	:	rdeča
svetilka zadnje registrske tablice	:	bela
prednja pozicijska svetilka	:	bela
zadnja pozicijska svetilka	:	rdeča
zadnja svetilka za meglo	:	rdeča
parkirna svetilka	:	bela spredaj, rdeča zadaj, oranžna, če je integrirana v bočne smerne svetilke ali bočne svetilke
bočna svetilka	:	oranžna; vendar je lahko skrajna zadnja bočna svetilka rdeča, če je združena, kombinirana ali integrirana v zadnjo pozicijsko svetilko, zadnjo gabaritno svetilko, zadnjo svetilko za meglo, zavorno svetilko ali pa združena ali ima del površine sevanja skupne z zadnjim odsevnikom
gabaritna svetilka	:	bela spredaj, rdeča zadaj
svetilka za dnevno vožnjo	:	bela
zadnji odsevnik, netrikotni	:	rdeča
zadnji odsevnik, trikotni	:	rdeča
prednji odsevnik, netrikotni	:	enaka vpadni svetlobi (6)
bočni odsevnik, netrikotni	:	oranžna; vendar je lahko skrajni zadnji bočni odsevnik rdeč, če je združen ali ima del površine sevanja skupne z zadnjo pozicijsko svetilko, zadnjo gabaritno svetilko, zadnjo svetilko za meglo, zavorno svetilko ali rdečo skrajno zadnjo bočno svetilko
svetilka za zavijanje	:	bela
vidnostna oznaka	:	bela ali rumena ob strani; rdeča ali rumena zadaj (7).

5.16   Število svetilk

5.16.1   Število svetilk, vgrajenih v vozilo, mora biti enako številu(-om) iz odstavkov 6.1 do 6.20.

5.17   Katera koli svetilka se lahko vgradi v gibljive sestavne dele, če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 5.18, 5.19 in 5.20.

5.18   Zadnje pozicijske svetilke, zadnje smerne svetilke in zadnji odsevniki, trikotni in netrikotni, se lahko vgradijo v gibljive sestavne dele le,

5.18.1

če svetilke na gibljivih sestavnih delih v vseh stalnih položajih teh delov izpolnjujejo vse zahteve glede položaja in geometrijske vidnosti ter fotometrične zahteve za te svetilke. Kadar je treba zgoraj navedene funkcije doseči s sklopom dveh svetilk, označenih z „D“ (glej odstavek 2.16.1), mora le ena od teh svetilk izpolnjevati zgoraj navedene zahteve ali

5.18.2

če so vgrajene dodatne svetilke za zgoraj navedene funkcije in vklopljene, ko je gibljiv sestavni del v katerem koli stalnem odprtem položaju, če te dodatne svetilke izpolnjujejo vse zahteve glede položaja in geometrijske vidnosti ter fotometrične zahteve, ki se uporabljajo za svetilke, vgrajene v gibljive sestavne dele.

5.19   Kadar so gibljivi sestavni deli v položaju, ki ni „običajni položaj uporabe“, vanje vgrajene naprave ne motijo drugih udeležencev v prometu.

5.20   Kadar je svetilka vgrajena v gibljivi sestavni del, ki je v „običajnem(-ih) položaju(-ih) uporabe“, se mora svetilka vedno vrniti v položaj(-e), ki ga(jih) določi proizvajalec v skladu s tem pravilnikom. Pri žarometih s kratkim svetlobnim pramenom in žarometih za meglo velja, da je ta zahteva izpolnjena, če se gibljivi sestavni deli desetkrat premaknejo in spet vrnejo v običajni položaj, pri tem pa se nobena vrednost za kote naklona teh žarometov glede na podlago, izmerjena po vsakem premiku gibljivega sestavnega dela, ne razlikuje za več kot 0,15 % od povprečja desetih izmerjenih vrednosti. Če je ta vrednost presežena, se vsaka mejna vrednost iz odstavka 6.2.6.1.1 spremeni za ta presežek, tako da se zmanjša dovoljeni razpon naklonov pri preverjanju vozila v skladu s Prilogo 6.

5.21   Noben gibljiv sestavni del, z vgrajeno svetlobno-signalno napravo ali brez nje, v katerem koli stalnem položaju, ki ni „običajni položaj uporabe“, ne zakriva več kot 50 % vidne svetleče površine prednjih in zadnjih pozicijskih svetilk, prednjih in zadnjih smernih svetilk ter odsevnikov v smeri referenčne osi.

Če ta zahteva ni izvedljiva:

5.21.1

se vklopijo dodatne svetilke, ki izpolnjujejo vse zahteve glede položaja in geometrijske vidnosti ter fotometrične zahteve za zgoraj navedene svetilke, kadar gibljiv sestavni del za več kot 50 % zakriva vidno svetlečo površino teh svetilk v smeri referenčne osi ali

5.21.2

se z opombo v sporočilu (točka 10.1 Priloge 1) obvestijo drugi upravni organi, da se z gibljivimi sestavnimi deli lahko zakrije več kot 50 % vidne svetleče površine v smeri referenčne osi in se z opombo v vozilu obvesti tudi uporabnika vozila, da se pri določenem(-ih) položaju(-ih) gibljivih sestavnih delov opozori druge udeležence v prometu na prisotnost vozila na cesti; na primer z varnostnim trikotnikom ali drugimi pripomočki, ki so v skladu z nacionalnimi zahtevami za uporabo vozil na cesti.

5.21.3

Odstavek 5.21.2 se ne uporablja za odsevnike.

5.22   Razen za odsevnike velja, da svetilka, tudi takšna s homologacijsko oznako, ni prisotna, kadar se je ne da usposobiti za delovanje le z vstavitvijo svetlobnega vira.

5.23   Svetilke se v vozilo vgradijo tako, da je svetlobni vir mogoče pravilno zamenjati v skladu z navodili proizvajalca vozila brez uporabe posebnega orodja, ki ni orodje, ki ga vozilu priloži proizvajalec. Ta zahteva se ne uporablja za:

(a)	naprave, homologirane z nezamenljivim svetlobnim virom;

(b)	naprave, homologirane s svetlobnimi viri v skladu s Pravilnikom št. 99.

5.24   Vsaka varna začasna zamenjava svetlobno-signalne funkcije zadnje pozicijske svetilke je dovoljena, če je nadomestna funkcija v primeru okvare podobna funkciji, ki je prenehala delovati, po barvi, glavni svetilnosti in položaju ter če nadomestna naprava še naprej deluje v svoji prvotni varnostni funkciji. Opozorilna naprava na armaturni plošči (glej odstavek 2.18 tega pravilnika) med zamenjavo prikazuje, da je bila opravljena začasna zamenjava in je potrebno popravilo.

6.   POSAMEZNE SPECIFIKACIJE

6.1   Žaromet z dolgim svetlobnim pramenom

6.1.1   Prisotnost

Obvezna na motornih vozilih. Prepovedana na priklopnikih.

6.1.2   Število

Dva ali štirje.

Za vozila kategorije N3:

Lahko se vgradita dva dodatna žarometa z dolgim svetlobnim pramenom.

Če je vozilo opremljeno s štirimi žarometi, ki se lahko skrijejo, se vgradnja dveh dodatnih žarometov dovoli le za svetlobno signaliziranje s prekinjenim osvetljevanjem v kratkih časovnih presledkih (glej odstavek 5.12) podnevi.

6.1.3   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.1.4   Razporeditev

6.1.4.1   Po širini: ni posebnih zahtev.

6.1.4.2   Po višini: ni posebnih zahtev.

6.1.4.3   Po dolžini: na prednjem delu vozila in vgrajeni tako, da oddajana svetloba ne moti voznika neposredno ali posredno v vzvratnih ogledalih in/ali drugih odsevnih površinah vozila.

6.1.5   Geometrijska vidnost

Vidnost svetleče površine, vključno z vidnostjo na območjih, za katera se zdi, da niso osvetljena v obravnavani smeri opazovanja, je treba zagotoviti na divergentnem območju, ki ga določajo črte, ki izhajajo iz oboda svetleče površine in z referenčno osjo žarometa oklepajo kot najmanj 5°. Koti geometrijske vidnosti izhajajo iz oboda projekcije svetleče površine na prečno ravnino, ki se dotika skrajnega sprednjega dela leče žarometa.

6.1.6   Usmeritev

Naprej.

Na vsaki strani vozila se lahko največ en žaromet z dolgim svetlobnim pramenom vrti okoli osi, da osvetli ovinek.

6.1.7   Električna vezava

6.1.7.1   Žarometi z dolgim svetlobnim pramenom so lahko vklopljeni hkrati ali v parih. Če sta vgrajena dodatna žarometa z dolgim svetlobnim pramenom, kot dovoljuje odstavek 6.1.2 le za vozila kategorije N3, sta lahko hkrati prižgana največ dva para. Pri preklopu s kratkega svetlobnega pramena na dolgi svetlobni pramen je vklopljen vsaj en par žarometov z dolgim svetlobnim pramenom. Pri preklopu z dolgega svetlobnega pramena na kratki svetlobni pramen se hkrati izklopijo vsi žarometi z dolgim svetlobnim pramenom.

6.1.7.2   Žarometi s kratkim svetlobnim pramenom lahko ostanejo vklopljeni hkrati z žarometi z dolgim svetlobnim pramenom.

6.1.7.3   Kadar so vgrajeni štirje žarometi, ki se lahko skrijejo, mora njihov delovni položaj preprečiti hkratno delovanje vseh dodatno vgrajenih žarometov, če so ti namenjeni za oddajanje svetlobnih signalov s prekinjenim osvetljevanjem v kratkih časovnih presledkih (glej odstavek 5.12) podnevi.

6.1.8   Opozorilna naprava

Opozorilna naprava za sklenjen tokokrog je obvezna.

6.1.9   Druge zahteve

6.1.9.1   Največja skupna svetilnost žarometov z dolgim svetlobnim pramenom, ki so lahko vklopljeni hkrati, ne presega 225 000 cd, kar ustreza referenčni vrednosti 75.

6.1.9.2   Ta največja svetilnost se izračuna tako, da se seštejejo posamezne referenčne oznake, ki so navedene na žarometih. Referenčna oznaka „10“ se dodeli vsakemu žarometu z oznako „R“ ali „CR“.

6.2   Žaromet s kratkim svetlobnim pramenom

6.2.1   Prisotnost

Obvezna na motornih vozilih. Prepovedana na priklopnikih.

6.2.2   Število

Dva.

6.2.3   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.2.4   Razporeditev

6.2.4.1   Po širini: od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka na vidni svetleči površini v smeri referenčne osi ni oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila.

Notranji robovi vidnih svetlečih površin v smeri referenčnih osi so vsaj 600 mm narazen. Vendar to ne velja za vozila kategorije M1 in N1; pri vseh drugih kategorijah motornih vozil se ta razdalja lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1 300 mm.

6.2.4.2   Po višini: najmanj 500 mm in največ 1 200 mm nad tlemi. Pri vozilih kategorije N3G (terenska vozila) (8) se največja višina lahko poveča na 1 500 mm.

6.2.4.3   Po dolžini: na prednjem delu vozila. Ta zahteva je izpolnjena, če oddajana svetloba ne moti voznika neposredno ali posredno v vzvratnih ogledalih in/ali drugih odsevnih površinah vozila.

6.2.5   Geometrijska vidnost

Določata jo kota α in β iz odstavka 2.13:

α	=	15° navzgor in 10° navzdol,
β	=	45° navzven in 10° navznoter.

Ker fotometrične vrednosti, ki se zahtevajo za žaromete s kratkim svetlobnim pramenom, ne zajemajo celotnega geometrijskega polja vidnosti, se na preostalem območju za homologacijo zahteva najmanjša vrednost 1 cd. Pregrade ali drugi deli opreme, vgrajeni blizu žarometa, ne povzročajo sekundarnih učinkov, ki bi motili druge udeležence v prometu.

6.2.6   Usmeritev

Naprej.

6.2.6.1   Navpična usmeritev

6.2.6.1.1   Osnovni naklon meje svetlo-temno kratkega svetlobnega pramena navzdol, ki se nastavi pri neobremenjenem vozilu z eno osebo na voznikovem sedežu, določi proizvajalec vozila na 0,1 % natančno in ga na vsakem vozilu jasno čitljivo in neizbrisno označi v bližini žarometov ali tablice proizvajalca s simbolom iz Priloge 7.

Vrednost tega navedenega naklona navzdol se določi v skladu z odstavkom 6.2.6.1.2.

6.2.6.1.2   Odvisno od višine vgradnje spodnjega roba vidne svetleče površine žarometa s kratkim svetlobnim pramenom v smeri referenčne osi, izmerjene v metrih (h) pri neobremenjenem vozilu, ostane naklon meje svetlo-temno kratkega svetlobnega pramena v navpični smeri v vseh statičnih stanjih iz Priloge 5 v okviru naslednjih mejnih vrednosti, osnovna nastavitev pa ima naslednje vrednosti:

h < 0,8 mejne vrednosti : med – 0,5 % in – 2,5 % osnovna nastavitev : med – 1,0 % in – 1,5 %

0,8 ≤ h ≤ 1,0 mejne vrednosti : med – 0,5 % in – 2,5 % osnovna nastavitev : med – 1,0 % in – 1,5 % ali po presoji proizvajalca vozila, mejne vrednosti : med – 1,0 % in – 3,0 % osnovna nastavitev : med – 1,5 % in – 2,0 % V tem primeru vloga za podelitev homologacije vozila vključuje informacije v zvezi s tem, katero od obeh možnosti je treba uporabiti.

h > 1,0 mejne vrednosti : med – 1,0 % in – 3,0 % osnovna nastavitev : med – 1,5 % in – 2,0 %

Zgornje mejne vrednosti in osnovne nastavitve so povzete v spodnjem grafičnem prikazu.

Pri vozilih kategorije N3G (terenska vozila), pri katerih višina žarometov presega 1 200 mm, so mejne vrednosti naklona meje svetlo-temno kratkega svetlobnega pramena v navpični smeri naslednje: – 1,5 % in – 3,5 %.

Osnovna nastavitev je določena med: – 2 % in – 2,5 %.

6.2.6.2   Naprava za nastavitev naklona žarometov

6.2.6.2.1   Če je naprava za nastavitev naklona žarometov potrebna za izpolnitev zahtev iz odstavkov 6.2.6.1.1 in 6.2.6.1.2, deluje samodejno.

6.2.6.2.2   Naprave, ki se nastavijo ročno, zvezno ali nezvezno, so dovoljene, če imajo poseben zaskočni položaj, v katerem se žarometi lahko vrnejo v osnovni naklon iz odstavka 6.2.6.1.1, z običajnimi vijaki za nastavitev ali podobnimi sredstvi.

Te ročno nastavljive naprave se morajo upravljati z voznikovega sedeža.

Zvezno nastavljive naprave morajo imeti referenčne oznake z navedbo stanj obremenitve, ki zahtevajo nastavitev kratkega svetlobnega pramena.

Število položajev na napravah, ki niso nastavljive zvezno, mora biti tolikšno, da zagotavlja skladnost z vrednostmi iz odstavka 6.2.6.1.2 pri vseh stanjih obremenitve iz Priloge 5.

Tudi za te naprave so v bližini upravljalnega elementa naprave jasno označena stanja obremenitve iz Priloge 5, ki zahtevajo nastavitev kratkega svetlobnega pramena (glej Prilogo 8).

6.2.6.2.3   V primeru okvare naprav iz odstavkov 6.2.6.2.1 in 6.2.6.2.2 se žaromet s kratkim svetlobnim pramenom ne postavi v položaj, v katerem je naklon pramena krajši, kot je bil takrat, ko je prišlo do okvare naprave.

6.2.6.3   Postopek merjenja

6.2.6.3.1   Po nastavitvi osnovnega naklona se navpični naklon kratkega svetlobnega pramena, izražen v odstotkih, izmeri v statičnih stanjih pri vseh stanjih obremenitve iz Priloge 5.

6.2.6.3.2   Meritev spreminjanja naklona kratkega svetlobnega pramena v odvisnosti od obremenitve je treba opraviti v skladu s preskusnim postopkom iz Priloge 6.

6.2.6.4   Vodoravna usmeritev

Vodoravna usmeritev enega ali obeh žarometov s kratkim svetlobnim pramenom je lahko različna, da lahko osvetli ovinek, če takrat, ko se celoten svetlobni pramen ali koleno meje svetlo-temno premakne, koleno meje svetlo-temno ne seka poti težišča vozila pri oddaljenostih od prednjega dela vozila, ki so večje od 100-kratne višine vgradnje zadevnih žarometov s kratkim svetlobnim pramenom.

6.2.7   Električna vezava

Naprava za preklop na kratki svetlobni pramen mora hkrati izklopiti vse žaromete z dolgim svetlobnim pramenom.

Žarometi s kratkim svetlobnim pramenom lahko ostanejo vklopljeni hkrati z žarometi z dolgim svetlobnim pramenom.

Pri žarometih s kratkim svetlobnim pramenom v skladu s Pravilnikom št. 98 ostanejo svetlobni viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, vklopljeni med delovanjem žarometov z dolgim svetlobnim pramenom.

Dodaten svetlobni vir, nameščen v žarometih s kratkim svetlobnim pramenom ali v svetilki (razen v žarometu z dolgim svetlobnim pramenom), združen ali integriran z zadevnimi žarometi s kratkim svetlobnim pramenom, se lahko vklopi, da osvetli ovinek, če je vodoraven polmer zaobljenja poti težišča vozila 500 m ali manj. To lahko proizvajalec vozila prikaže z izračunom ali na drug način, ki ga odobri organ, odgovoren za homologacijo.

Žarometi s kratkim svetlobnim pramenom se lahko samodejno vklopijo ali izklopijo. Vendar je te žaromete s kratkim svetlobnim pramenom vedno mogoče ročno vklopiti ali izklopiti.

6.2.8   Opozorilna naprava

Opozorilna naprava ni obvezna.

Vendar je opozorilna naprava za delovanje obvezna, če se celoten svetlobni pramen ali koleno meje svetlo-temno premakne, da osvetli ovinek; to je utripajoča opozorilna lučka, ki se vklopi v primeru napake pri premikanju kolena meje svetlo-temno.

6.2.9   Druge zahteve

Zahteve iz odstavka 5.5.2 ne veljajo za žaromete s kratkim svetlobnim pramenom.

Žarometi s kratkim svetlobnim pramenom, katerih svetlobni vir ima ciljni svetlobni tok, ki presega 2 000 lumnov, se vgradijo le skupaj z napravo(-ami) za čiščenje žarometov v skladu s Pravilnikom št. 45 (9). Poleg tega določbe iz odstavka 6.2.6.2.2 zgoraj ne veljajo za navpični naklon.

Le žarometi s kratkim svetlobnim pramenom iz Pravilnika št. 98 ali Pravilnika št. 112 se lahko uporabijo kot žarometi, ki osvetlijo ovinek.

Če se osvetlitev ovinka doseže z vodoravnim premikom celotnega svetlobnega pramena ali kolena meje svetlo-temno, se ta vklopi le, če se vozilo premika naprej; to ne velja, če se ovinek osvetli pri zavoju v desno pri vožnji po desni strani cestišča (zavoju v levo pri vožnji po levi strani cestišča).

6.3   Žaromet za meglo

6.3.1   Prisotnost

Neobvezna na motornih vozilih. Prepovedana na priklopnikih.

6.3.2   Število

Dva.

6.3.3   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.3.4   Razporeditev

6.3.4.1   Po širini: od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka na vidni svetleči površini v smeri referenčne osi ni oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila.

6.3.4.2   Po višini:

najmanj	:	250 mm nad tlemi;
največ	:	pri vozilih kategorije M1 in N1 največ 800 mm nad tlemi. Za vse druge kategorije vozil največja višina ni določena.

Vendar ne sme biti nobena točka na vidni svetleči površini v smeri referenčne osi višja od najvišje točke na vidni svetleči površini v smeri referenčne osi žarometa s kratkim svetlobnim pramenom.

6.3.4.3   Po dolžini: na prednjem delu vozila. Ta zahteva je izpolnjena, če oddajana svetloba ne moti voznika neposredno ali posredno v vzvratnih ogledalih in/ali drugih odsevnih površinah vozila.

6.3.5   Geometrijska vidnost

Določata jo kota α in β iz odstavka 2.13:

α	=	5° navzgor in navzdol,
β	=	45° navzven in 10° navznoter.

6.3.6   Usmeritev

Naprej.

Usmeritev žarometov za meglo se ne sme spreminjati glede na kot odklona krmiljenih koles.

Usmerjeni morajo biti naprej, ne da bi neprijetno zaslepili ali motili nasproti vozeče voznike in druge udeležence v prometu.

6.3.7   Električna vezava

Žaromete za meglo mora biti mogoče vklopiti in izklopiti neodvisno od žarometov z dolgim svetlobnim pramenom, kratkim svetlobnim pramenom ali od kakršne koli kombinacije žarometov z dolgim in kratkim svetlobnim pramenom.

6.3.8   Opozorilna naprava

Opozorilna naprava za sklenjen tokokrog je obvezna. Samostojna neutripajoča opozorilna lučka.

6.3.9   Druge zahteve

Jih ni.

6.4   Svetilka za vzvratno vožnjo

6.4.1   Prisotnost

Obvezna na motornih vozilih in priklopnikih kategorij O2, O3 in O4. Neobvezna na priklopnikih kategorije O1.

6.4.2   Število

6.4.2.1   Ena naprava je obvezna, druga pa neobvezna na motornih vozilih kategorije M1 in na vseh drugih vozilih z dolžino največ 6 000 mm.

6.4.2.2   Dve napravi sta obvezni in dve neobvezni na vseh vozilih z dolžino, večjo od 6 000 mm, razen na vozilih kategorije M1.

6.4.3   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.4.4   Razporeditev

6.4.4.1	:	Po širini	:	ni posebnih zahtev.
6.4.4.2	:	Po višini	:	najmanj 250 mm in največ 1 200 mm nad tlemi.
6.4.4.3	:	Po dolžini	:	na zadnji strani vozila.

Vendar, če se vgradita, se dve neobvezni napravi iz odstavka 6.4.2.2 namestita na stranski ali zadnji del vozila, v skladu z zahtevami iz odstavkov 6.4.5 in 6.4.6.

6.4.5   Geometrijska vidnost

Določata jo kota α in β iz odstavka 2.13:

α	=	15° navzgor in 5° navzdol,
β	=	45° na desno in levo, če je vgrajena le ena naprava, 45° navzven in 30° navznoter, če sta vgrajeni dve napravi.

Referenčna os dveh neobveznih naprav iz odstavka 6.4.2.2, če se namestita na stranski del vozila, je usmerjena vodoravno proti strani z naklonom 10° ± 5° glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.4.6   Usmeritev

Nazaj.

Če se dve neobvezni napravi iz odstavka 6.4.2.2 namestita na stranski del vozila, se ne uporabljajo zgoraj navedene zahteve iz odstavka 6.4.5. Vendar je referenčna os teh naprav usmerjena navzven največ 15° vodoravno proti zadnjemu delu glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.4.7   Električna vezava

6.4.7.1   Je takšna, da se svetilka prižge le, če je vklopljena vzvratna prestava in je naprava za zagon in ustavitev motorja v položaju, v katerem motor lahko deluje. Svetilka se ne prižge ali ne ostane prižgana, če ni izpolnjen kateri od zgornjih pogojev.

6.4.7.2   Poleg tega je električna vezava dveh neobveznih naprav iz odstavka 6.4.2.2 takšna, da ti napravi ne moreta svetiti, če svetilki iz odstavka 5.11 nista vklopljeni.

Za počasne manevre pri premikanju vozila naprej se lahko vklopita napravi, nameščeni na stranskem delu vozila. Za takšne namene se napravi ročno vklopita in izklopita z ločenim stikalom in lahko ostaneta osvetljeni tudi, ko je vzvratna prestava izklopljena. Vendar se napravi samodejno izklopita, če hitrost vožnje v smeri naprej preseže 10 km/h, in ostaneta izklopljeni, dokler nista spet namerno vklopljeni.

6.4.8   Opozorilna naprava

Opozorilna naprava ni obvezna.

6.4.9   Druge zahteve

Jih ni.

6.5   Smerna svetilka

6.5.1   Prisotnost (glej sliko spodaj)

Obvezna. Tipi smernih svetilk so razvrščeni v kategorije (1, 1a, 1b, 2a, 2b, 5 in 6), na vozilo pa so vgrajeni v skladu s shemo namestitve („A“ in „B“).

Namestitev „A“ se uporablja za vsa motorna vozila.

Namestitev „B“ se uporablja le za priklopnike.

6.5.2   Število

V skladu s shemo namestitve.

6.5.3   Namestitev (glej sliko spodaj)

A:   dve prednji smerni svetilki naslednje kategorije:

1 ali 1a ali 1b, če je razdalja med robom vidne svetleče površine v smeri referenčne osi te svetilke in robom vidne svetleče površine v smeri referenčne osi žarometa s kratkim svetlobnim pramenom in/ali prednjega žarometa za meglo, če je vgrajen, najmanj 40 mm;

1a ali 1b, če je razdalja med robom vidne svetleče površine v smeri referenčne osi te svetilke in robom vidne svetleče površine v smeri referenčne osi žarometa s kratkim svetlobnim pramenom in/ali prednjega žarometa za meglo, če je vgrajen, več kot 20 mm in manj kot 40 mm;

1b, če je razdalja med robom vidne svetleče površine v smeri referenčne osi te svetilke in robom vidne svetleče površine v smeri referenčne osi žarometa s kratkim svetlobnim pramenom in/ali prednjega žarometa za meglo, če je vgrajen, 20 mm ali manj;

dve zadnji smerni svetilki (kategorija 2a ali 2b);

dve neobvezni svetilki (kategorija 2a ali 2b) na vseh vozilih kategorije M2, M3, N2, N3;

dve bočni smerni svetilki kategorije 5 ali 6 (najmanjše zahteve):   5 za vsa vozila kategorije M1; za vozila kategorij N1, M2 in M3, ki niso daljša od 6 m;   6 za vsa vozila kategorij N2 in N3; za vozila kategorij N1, M2 in M3, ki so daljša od 6 m.

V vseh primerih je mogoče zamenjati bočni smerni svetilki kategorije 5 z bočnimi smernimi svetilkami kategorije 6.

Če so vgrajene svetilke, ki združujejo funkcije prednjih smernih svetilk (kategorije 1, 1a, 1b) in bočnih smernih svetilk (kategorija 5 ali 6), se lahko vgradita dve dodatni bočni smerni svetilki (kategorija 5 ali 6), da se izpolnijo zahteve glede vidnosti iz odstavka 6.5.5.

B:   dve zadnji smerni svetilki (kategorija 2a ali 2b);

dve neobvezni svetilki (kategorija 2a ali 2b) na vseh vozilih kategorije O2, O3 in O4.

6.5.4   Razporeditev

6.5.4.1   Po širini: od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka na vidni svetleči površini v smeri referenčne osi ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila. Ta pogoj se ne uporablja za neobvezne zadnje svetilke.

Notranji robovi dveh vidnih svetlečih površin v smeri referenčnih osi so najmanj 600 mm narazen.

Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1 300 mm.

6.5.4.2   Po višini: nad tlemi.

6.5.4.2.1   Višina površine sevanja bočnih smernih svetilk kategorije 5 ali 6 ne sme biti:

manj kot	:	350 mm za vozila kategorij M1 in N1 ter 500 mm za vse druge kategorije vozil, v obeh primerih merjeno od najnižje točke in
več kot	:	1 500 mm, merjeno od najvišje točke.

6.5.4.2.2   Višina smernih svetilk kategorij 1, 1a, 1b, 2a in 2b, izmerjena v skladu z odstavkom 5.8, ni manjša kot 350 mm ali večja kot 1 500 mm.

6.5.4.2.3   Če konstrukcija vozila ne omogoča upoštevanja teh zgornjih omejitev, izmerjenih, kot je določeno zgoraj, in če neobvezne svetilke niso vgrajene, se višina lahko poveča na 2 300 mm za bočne smerne svetilke kategorij 5 in 6 ter na 2 100 mm za smerne svetilke kategorij 1, 1a, 1b, 2a in 2b.

6.5.4.2.4   Če se vgradita neobvezni svetilki, se namestita na višino v skladu z veljavnimi zahtevami iz odstavka 6.5.4.1 in simetrijo svetilk ter sta tako visoko nad obveznima svetilkama, kolikor to omogoča oblika karoserije, vendar najmanj 600 mm.

6.5.4.3   Po dolžini (glej sliko spodaj)

Razdalja med površino sevanja bočne smerne svetilke (kategoriji 5 in 6) in prečno ravnino, ki označuje prednjo mejo skupne dolžine vozila, ne presega 1 800 mm. Vendar če konstrukcija vozila onemogoča upoštevanje najmanjših kotov vidnosti, se ta razdalja za vozila kategorij M1 in M2 ter za vse druge kategorije vozil lahko poveča na 2 500 mm.

6.5.5   Geometrijska vidnost

6.5.5.1   Vodoravni koti (glej sliko spodaj)

Navpični koti: 15° nad vodoravno ravnino in pod njo za smerne svetilke kategorij 1, 1a, 1b, 2a, 2b in 5. Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če so svetilke manj kot 750 mm nad tlemi. 30° nad in 5° pod vodoravno ravnino za smerne svetilke kategorije 6. Navpični kot nad vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če neobvezne svetilke niso manj kot 2 100 mm nad tlemi.

Slika (glej odstavek 6.5)

6.5.5.2   Ali, po presoji proizvajalca vozila, za vozila kategorij M1 in N1  (10):

Prednje in zadnje smerne svetilke ter bočne svetilke:

Vodoravni koti (glej sliko spodaj):

Navpični koti: 15° nad vodoravno ravnino in pod njo. Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če so svetilke manj kot 750 mm nad tlemi.

Svetilka se šteje za vidno, če je zagotovljen neoviran pogled na vidno svetlečo površino vsaj 12,5 cm2, razen pri bočnih smernih svetilkah kategorij 5 in 6. Območje svetleče površine katerega koli odsevnika, ki ne oddaja svetlobe, se izključi.

6.5.6   Usmeritev

V skladu z morebitnimi specifikacijami za vgradnjo, ki jih določi proizvajalec vozila.

6.5.7   Električna vezava

Smerne svetilke se vklapljajo neodvisno od drugih svetilk. Vse smerne svetilke na isti strani vozila se vklapljajo in izklapljajo z eno napravo za upravljanje in utripajo sočasno.

Na vozilih kategorij M1 in N1 z dolžino manj kot 6 m in namestitvijo v skladu z odstavkom 6.5.5.2 zgoraj oranžne bočne svetilke, če so vgrajene, prav tako utripajo z isto frekvenco (sočasno) kot smerne svetilke.

6.5.8   Opozorilna naprava

Opozorilna naprava za delovanje je obvezna za prednje in zadnje smerne svetilke. Lahko je vidna, zvočna ali oboje. Če je vidna, je to utripajoča svetilka, ki ob odpovedi katere od prednjih ali zadnjih smernih svetilk ugasne ali ostane prižgana brez utripanja ali pa utripa z opazno spremenjeno frekvenco. Če je samo zvočna, je jasno slišna in ob odpovedi katere koli od prednjih ali zadnjih smernih svetilk opazno spremeni svojo frekvenco.

Če je motorno vozilo opremljeno za vleko priklopnika, mora imeti vgrajeno posebno vidno opozorilno napravo za delovanje smernih svetilk na priklopniku, razen kadar že opozorilna naprava vlečnega vozila omogoča ugotovitev okvare katere koli smerne svetilke v tako sestavljeni kombinaciji vozil.

Za neobvezni smerni svetilki na priklopnikih opozorilna naprava za delovanje ni obvezna.

6.5.9   Druge zahteve

Svetilka mora oddajati utripajočo svetlobo s frekvenco 90 ± 30 utripov na minuto.

Svetilke prvič zasvetijo najkasneje eno sekundo po vklopu naprave za upravljanje smernih svetilk in prvič ugasnejo najkasneje eno sekundo in pol po tem vklopu. Če je motorno vozilo opremljeno za vleko priklopnika, vklop naprave za upravljanje svetlobno-signalne naprave na vlečnem vozilu vklopi tudi smerne svetilke na priklopniku. V primeru okvare ene od smernih svetilk, razen pri kratkem stiku, morajo druge smerne svetilke utripati naprej, frekvenca utripanja v takem stanju pa je lahko drugačna od predpisane.

6.6   Varnostne utripalke

6.6.1   Prisotnost

Obvezna.

Varnostno utripanje nastane s hkratnim delovanjem smernih svetilk v skladu z zahtevami iz odstavka 6.5 zgoraj.

6.6.2   Število

Kot je določeno v odstavku 6.5.2.

6.6.3   Namestitev

Kot je določeno v odstavku 6.5.3.

6.6.4   Razporeditev

6.6.4.1   Po širini

Kot je določeno v odstavku 6.5.4.1.

6.6.4.2   Po višini

Kot je določeno v odstavku 6.5.4.2.

6.6.4.3   Po dolžini

Kot je določeno v odstavku 6.5.4.3.

6.6.5   Geometrijska vidnost

Kot je določeno v odstavku 6.5.5.

6.6.6   Usmeritev

Kot je določeno v odstavku 6.5.6.

6.6.7   Električna vezava

Varnostne utripalke se upravljajo z ločeno napravo, ki omogoča sočasno utripanje vseh smernih svetilk.

Na vozilih kategorij M1 in N1 z dolžino manj kot 6 m in namestitvijo v skladu z odstavkom 6.5.5.2 zgoraj oranžne bočne svetilke, če so vgrajene, prav tako utripajo z isto frekvenco (sočasno) kot smerne svetilke.

6.6.8   Opozorilna naprava

Opozorilna naprava za sklenjen tokokrog je obvezna. Utripajoča opozorilna lučka, ki lahko deluje skupaj z opozorilno(-imi) napravo(-ami) iz odstavka 6.5.8.

6.6.9   Druge zahteve

Kot so določene v odstavku 6.5.9. Če je motorno vozilo opremljeno za vleko priklopnika, lahko naprava za upravljanje varnostnih utripalk vklopi tudi smerne svetilke na priklopniku. Varnostne utripalke delujejo tudi, če je naprava za zagon in ustavitev motorja v položaju, v katerem motorja ni mogoče zagnati.

6.7   Zavorna svetilka

6.7.1   Prisotnost

Naprave kategorije S1 ali S2	:	obvezna na vseh kategorijah vozil.
Naprave kategorije S3	:	obvezna na vozilih kategorij M1 in N1, razen na vozilih s podvozjem s kabino in na vozilih kategorije N1 z odprtim prostorom za tovor; na drugih kategorijah vozil ni obvezna.

6.7.2   Število

Dve napravi kategorije S1 ali S2 in ena naprava kategorije S3 na vseh kategorijah vozil.

6.7.2.1   V vozila kategorij M2, M3, N2, N3, O2, O3, in O4 se lahko vgradita dve neobvezni napravi kategorije S1 ali S2 razen, če je vgrajena naprava kategorije S3.

6.7.2.2   Le če vzdolžna srednja ravnina ni na pritrjenem delu karoserije, ampak ločuje enega ali dva premična dela vozila (npr. vrata), in če ni dovolj prostora za vgradnjo naprave kategorije S3 na vzdolžno srednjo ravnino nad takšnimi premičnimi deli:

(a)	se lahko vgradita dve napravi kategorije S3 tipa „D“; ali

(b)	se lahko vgradi naprava kategorije S3 na levi ali desni strani vzdolžne srednje ravnine.

6.7.3   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.7.4   Razporeditev

6.7.4.1   Po širini:

Za vozila kategorij M1 in N1: pri napravah kategorije S1 ali S2 od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka na vidni svetleči površini v smeri referenčne osi ni oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila.

V zvezi z razdaljo med notranjimi robovi vidnih svetlečih površin v smeri referenčnih osi ni posebnih zahtev.

Za vse druge kategorije vozil: pri napravah kategorije S1 ali S2 so notranji robovi vidnih svetlečih površin v smeri referenčnih osi najmanj 600 mm narazen. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1 300 mm.

Za naprave kategorije S3: referenčno središče je na vzdolžni srednji ravnini vozila. Vendar, če se vgradita dve napravi kategorije S3 v skladu z odstavkom 6.7.2, se namestita čim bližje vzdolžni srednji ravnini, po ena na vsaki strani te ravnine.

Če je v skladu z odstavkom 6.7.2 dovoljen zamik svetilke kategorije S3 od vzdolžne srednje ravnine, ta razdalja ne presega 150 mm od vzdolžne srednje ravnine do referenčnega središča svetilke.

6.7.4.2   Po višini:

6.7.4.2.1   Za naprave kategorije S1 ali S2: nad tlemi, najmanj 350 mm in največ 1 500 mm (2 100 mm, če oblika karoserije onemogoča vgradnjo svetilke pod zgornjo mejo 1 500 mm in če neobvezni svetilki nista vgrajeni).

Če se vgradita neobvezni svetilki, se namestita na višino v skladu z zahtevami v zvezi s širino in simetrijo svetilk ter sta tako visoko nad obveznima svetilkama, kolikor to omogoča oblika karoserije, vendar najmanj 600 mm.

6.7.4.2.2   Za naprave kategorije S3 je vodoravna ravnina, ki se dotika spodnjega roba vidne svetleče površine:

(a)	največ 150 mm pod vodoravno ravnino, ki se dotika spodnjega roba izpostavljene površine stekla ali zasteklitve zadnjega okna; ali

(b)	najmanj 850 mm nad tlemi.

Vendar je vodoravna ravnina, ki se dotika spodnjega roba vidne svetleče površine naprave kategorije S3, nad vodoravno ravnino, ki se dotika zgornjega roba vidne svetleče površine naprav kategorije S1 ali S2.

6.7.4.3   Po dolžini:

Za naprave kategorije S1 ali S2	:	na zadnji strani vozila.
Za naprave kategorije S3	:	ni posebnih zahtev.

6.7.5   Geometrijska vidnost

Vodoravni kot	:	Za naprave kategorije S1 ali S2: 45° na levo in desno stran vzdolžne osi vozila; za naprave kategorije S3: 10° na levo in desno stran vzdolžne osi vozila.
Navpični kot	:	Za naprave kategorije S1 ali S2: 15° nad vodoravno ravnino in pod njo. Vendar se lahko navpični kot pod vodoravno ravnino zmanjša na 5°, če je višina svetilke manj kot 750 mm. Navpični kot nad vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če neobvezne svetilke niso manj kot 2 100 mm nad tlemi; Za naprave kategorije S3: 10° nad vodoravno ravnino in 5° pod njo.

6.7.6   Usmeritev

Proti zadnjemu delu vozila.

6.7.7   Električna vezava

6.7.7.1   Vse zavorne svetilke se morajo prižgati hkrati, ko zavorni sistem zagotovi ustrezen signal iz Pravilnika št. 13 in Pravilnika št. 13-H.

6.7.7.2   Delovanje zavornih svetilk ni potrebno, če je naprava za zagon in/ali ustavitev motorja v položaju, ki onemogoča njegovo delovanje.

6.7.8   Opozorilna naprava

Opozorilna naprava ni obvezna; če je vgrajena, mora biti to neutripajoča opozorilna lučka, ki se vklopi ob okvari zavornih svetilk.

6.7.9   Druge zahteve

6.7.9.1   Naprava kategorije S3 ne sme biti integrirana s katero koli drugo svetilko.

6.7.9.2   Naprava kategorije S3 se lahko vgradi zunaj ali znotraj vozila.

6.7.9.2.1   Če je vgrajena znotraj vozila:

oddajana svetloba ne moti voznika v vzvratnih ogledalih in/ali drugih površinah vozila (tj. zadnje okno).

6.8   Svetilka zadnje registrske tablice

6.8.1   Prisotnost

Obvezna.

6.8.2   Število

Tolikšno, da naprava osvetljuje prostor za registrsko tablico.

6.8.3   Namestitev

Takšna, da naprava osvetljuje prostor za registrsko tablico.

6.8.4   Razporeditev

6.8.4.1	:	Po širini	:	takšna, da naprava osvetljuje prostor za registrsko tablico.
6.8.4.2	:	Po višini	:	takšna, da naprava osvetljuje prostor za registrsko tablico.
6.8.4.3	:	Po dolžini	:	takšna, da naprava osvetljuje prostor za registrsko tablico.

6.8.5   Geometrijska vidnost

Takšna, da naprava osvetljuje prostor za registrsko tablico.

6.8.6   Usmeritev

Takšna, da naprava osvetljuje prostor za registrsko tablico.

6.8.7   Električna vezava

V skladu z odstavkom 5.11.

6.8.8   Opozorilna naprava

Opozorilna naprava ni obvezna. Če je vgrajena, mora njeno funkcijo opravljati opozorilna naprava, ki se zahteva za prednje in zadnje pozicijske svetilke.

6.8.9   Druge zahteve

Če je svetilka zadnje registrske tablice kombinirana z zadnjo pozicijsko svetilko, integrirano v zavorno svetilko ali zadnjo svetilko za meglo, se lahko fotometrične značilnosti svetilke zadnje registrske tablice med delovanjem zavorne svetilke ali zadnje svetilke za meglo spremenijo.

6.9   Prednja pozicijska svetilka

6.9.1   Prisotnost

Obvezna na vseh motornih vozilih.

Obvezna na priklopnikih, širših od 1 600 mm.

Neobvezna na priklopnikih, ki niso širši od 1 600 mm.

6.9.2   Število

Dve.

6.9.3   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.9.4   Razporeditev

6.9.4.1   Po širini: od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka na vidni svetleči površini v smeri referenčne osi ni oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila.

Pri priklopniku pa od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka na vidni svetleči površini v smeri referenčne osi ni oddaljena več kot 150 mm od skrajnega zunanjega roba vozila.

Razdalja med notranjimi robovi dveh vidnih svetlečih površin v smeri referenčnih osi je:

Za vozila kategorij M1 in N1: ni posebnih zahtev;

Za vse druge kategorije vozil: najmanj 600 mm. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1 300 mm.

6.9.4.2   Po višini: nad tlemi, najmanj 350 mm in največ 1 500 mm (2 100 mm za kategoriji vozil O1 in O2 ali za katere koli druge kategorije vozil, če oblika karoserije onemogoča vgradnjo svetilke pod zgornjo mejo 1 500 mm).

6.9.4.3   Po dolžini: ni posebnih zahtev.

6.9.4.4   Če sta prednja pozicijska svetilka in ena od drugih svetilk integrirani, je treba uporabiti vidno svetlečo površino v smeri referenčne osi druge svetilke, da se preveri izpolnjevanje zahtev za razporeditev (odstavki 6.9.4.1 do 6.9.4.3).

6.9.5   Geometrijska vidnost

6.9.5.1   Vodoravni kot za obe pozicijski svetilki:

45° navznoter in 80° navzven.

Pri priklopnikih se kot navznoter lahko zmanjša na 5°.

Navpični kot:

15° nad vodoravno ravnino in pod njo. Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5° pri svetilkah, ki so manj kot 750 mm nad tlemi.

6.9.5.2   Za vozila kategorij M1 in N1, kot nadomestna možnost za odstavek 6.9.5.1, po presoji proizvajalca vozila ali njegovega ustrezno pooblaščenega zastopnika in le, če je v vozilo vgrajena prednja bočna svetilka.

Vodoravni kot: 45° navzven in navznoter.

Navpični kot: 15° nad vodoravno ravnino in pod njo. Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če so svetilke manj kot 750 mm nad tlemi.

Svetilka se šteje za vidno, če je zagotovljen neoviran pogled na vidno svetlečo površino vsaj 12,5 cm2. Območje svetleče površine katerega koli odsevnika, ki ne oddaja svetlobe, se izključi.

6.9.6   Usmeritev

Naprej.

6.9.7   Električna vezava

V skladu z odstavkom 5.11.

6.9.8   Opozorilna naprava

Opozorilna naprava za sklenjen tokokrog je obvezna. Ta opozorilna naprava je neutripajoča in ni potrebna, če se osvetlitev armaturne plošče lahko vključi le hkrati s prednjimi pozicijskimi svetilkami.

6.9.9   Druge zahteve

Če se v prednjo pozicijsko svetilko vgradi eden ali več generatorjev za infrardeče sevanje, se lahko vklopi(-jo) le, ko se prižge žaromet na isti strani vozila in se vozilo premika naprej. Če prednja pozicijska svetilka ali žaromet na isti strani vozila ugasneta, se generator(-ji) za infrardeče sevanje samodejno izklopi(-jo).

6.10   Zadnja pozicijska svetilka

6.10.1   Prisotnost

Obvezna.

6.10.2   Število

Dve.

6.10.2.1   V vsa vozila kategorij M2, M3, N2, N3, O2, O3, in O4 se lahko vgradita dve neobvezni pozicijski svetilki razen, če so vgrajene gabaritne svetilke.

6.10.3   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.10.4   Razporeditev

6.10.4.1   Po širini: od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka na vidni svetleči površini v smeri referenčne osi ni oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila. Ta pogoj ne velja za neobvezne zadnje svetilke.

Razdalja med notranjimi robovi dveh vidnih svetlečih površin v smeri referenčnih osi je:

za vozila kategorij M1 in N1: ni posebnih zahtev.

za vse druge kategorije vozil: najmanj 600 mm. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1 300 mm.

6.10.4.2   Po višini: nad tlemi, najmanj 350 mm in največ 1 500 mm (2 100 mm, če oblika karoserije onemogoča vgradnjo svetilke pod zgornjo mejo 1 500 mm in če neobvezni svetilki nista vgrajeni). Če se vgradita neobvezni svetilki, se namestita na višino v skladu z veljavnimi zahtevami iz odstavka 6.10.4.1 in simetrijo svetilk ter sta tako visoko nad obveznima svetilkama, kolikor to omogoča oblika karoserije, vendar najmanj 600 mm.

6.10.4.3   Po dolžini: na zadnji strani vozila.

6.10.5   Geometrijska vidnost

6.10.5.1   Vodoravni kot: 45° navznoter in 80° navzven.

Navpični kot: 15° nad vodoravno ravnino in pod njo. Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5° pri svetilkah, ki so manj kot 750 mm nad tlemi. Navpični kot nad vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če neobvezne svetilke niso manj kot 2 100 mm nad tlemi.

6.10.5.2   Za vozila kategorij M1 in N1, kot nadomestna možnost za odstavek 6.10.5.1, po presoji proizvajalca vozila ali njegovega ustrezno pooblaščenega zastopnika in le, če je v vozilo vgrajena zadnja bočna svetilka.

Vodoravni kot: 45° navzven in navznoter.

Navpični kot: 15° nad vodoravno ravnino in pod njo. Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če so svetilke manj kot 750 mm nad tlemi.

Svetilka se šteje za vidno, če je zagotovljen neoviran pogled na vidno svetlečo površino vsaj 12,5 cm2. Območje svetleče površine katerega koli odsevnika, ki ne oddaja svetlobe, se izključi.

6.10.6   Usmeritev

Nazaj.

6.10.7   Električna vezava

V skladu z odstavkom 5.11.

6.10.8   Opozorilna naprava

Opozorilna naprava za sklenjen tokokrog je obvezna. Kombinirana mora biti z opozorilno napravo prednjih pozicijskih svetilk.

6.10.9   Druge zahteve

Jih ni.

6.11   Zadnja svetilka za meglo

6.11.1   Prisotnost

Obvezna.

6.11.2   Število

Ena ali dve.

6.11.3   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.11.4   Razporeditev

6.11.4.1   Po širini: če je vgrajena le ena zadnja svetilka za meglo, mora biti na nasprotni strani vzdolžne srednje ravnine vozila v smeri vožnje, kot je predpisana v državi registracije, referenčno središče pa je lahko tudi na vzdolžni srednji ravnini vozila.

6.11.4.2   Po višini: najmanj 250 mm in največ 1 000 mm nad tlemi. Pri vozilih kategorije N3G (terenska vozila) se največja višina lahko poveča na 1 200 mm.

6.11.4.3   Po dolžini: na zadnji strani vozila.

6.11.5   Geometrijska vidnost

Določata jo kota α in β iz odstavka 2.13:

α	=	5° navzgor in 5° navzdol,
β	=	25° na desno in levo.

6.11.6   Usmeritev

Nazaj.

6.11.7   Električna vezava

Mora biti takšna, da:

6.11.7.1   se zadnja(-e) svetilka(-e) za meglo ne more(-jo) vklopiti, razen če so prižgani žarometi z dolgim svetlobnim pramenom, žarometi s kratkim svetlobnim pramenom ali prednje svetilke za meglo;

6.11.7.2   se zadnja(-e) svetilka(-e) za meglo lahko izklopi(-jo) neodvisno od katerih koli drugih svetilk;

6.11.7.3   velja ena od naslednjih značilnosti:

6.11.7.3.1   zadnja(-e) svetilka(-e) za meglo lahko deluje(-jo), dokler se ne izklopijo pozicijske svetilke, in potem ostane(-jo) izklopljena(-e), dokler ni(-so) spet namerno vklopljena(-e);

6.11.7.3.2   opozorilni signal, vsaj zvočni, poleg obvezne opozorilne naprave (odstavek 6.11.8), se vklopi, če se motor izključi ali se kontaktni ključ odstrani in so vrata na strani voznika odprta, svetilke (odstavek 6.11.7.1) pa so vklopljene ali izklopljene, medtem ko je zadnja svetilka za meglo vklopljena;

6.11.7.4   razen v primerih iz odstavkov 6.11.7.1 in 6.11.7.3, na delovanje zadnje(-ih) svetilk(-e) za meglo ne vpliva vklapljanje ali izklapljanje katerih koli drugih svetilk.

6.11.8   Opozorilna naprava

Opozorilna naprava za sklenjen tokokrog je obvezna. Samostojna neutripajoča opozorilna lučka.

6.11.9   Druge zahteve

V vseh primerih mora biti razdalja med zadnjo svetilko za meglo in vsako zavorno svetilko večja od 100 mm.

6.12   Parkirna svetilka

6.12.1   Prisotnost

Na motornih vozilih, ki niso daljša od 6 m in ne širša od 2 m, neobvezna.

Na vseh drugih vozilih je prepovedana.

6.12.2   Število

V skladu s shemo namestitve.

6.12.3   Namestitev

Dve prednji in dve zadnji svetilki ali ena svetilka na vsaki strani.

6.12.4   Razporeditev

6.12.4.1   Po širini: od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka na vidni svetleči površini v smeri referenčne osi ni oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila.

Poleg tega sta svetilki, če sta dve, nameščeni na bočnih straneh vozila.

6.12.4.2   Po višini:

Za vozila kategorij M1 in N1: ni posebnih zahtev.

Za vse druge kategorije vozil: nad tlemi, najmanj 350 mm in največ 1 500 mm (2 100 mm, če oblika karoserije onemogoča vgradnjo svetilke pod zgornjo mejo 1 500 mm).

6.12.4.3   Po dolžini: ni posebnih zahtev.

6.12.5   Geometrijska vidnost

Vodoravni kot: 45° navzven, proti prednjemu in zadnjemu delu.

Navpični kot: 15° nad vodoravno ravnino in pod njo. Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5°, če je višina svetilke manj kot 750 mm.

6.12.6   Usmeritev

Takšna, da svetilke izpolnjujejo zahteve glede vidnosti proti prednjemu in zadnjemu delu.

6.12.7   Električna vezava

Parkirno(-e) svetilko(-e) na isti strani vozila mora biti mogoče prižgati neodvisno od katerih koli drugih svetilk.

Parkirna(-e) svetilka(-e) ter, če je ustrezno, prednje in zadnje pozicijske svetilke iz odstavka 6.12.9 spodaj mora(-jo) delovati, tudi če je naprava za zagon motorja v položaju, ki onemogoča njegovo delovanje. Naprava za samodejno izključitev teh svetilk po določenem času ni dovoljena.

6.12.8   Opozorilna naprava

Opozorilna naprava za sklenjen tokokrog ni obvezna. Če je vgrajena, je ne sme biti mogoče zamenjati z opozorilno napravo za prednje in zadnje pozicijske svetilke.

6.12.9   Druge zahteve

Funkcijo te svetilke lahko opravljajo tudi hkrati prižgane prednje in zadnje pozicijske svetilke na isti strani vozila.

6.13   Gabaritna svetilka

6.13.1   Prisotnost

Obvezna na vozilih, širših od 2,10 m. Neobvezna na vozilih, ki so široka med 1,80 m in 2,10 m. Zadnje gabaritne svetilke so neobvezne za podvozje s kabino.

6.13.2   Število

Dve, vidni s prednje strani, in dve, vidni z zadnje strani.

6.13.3   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.13.4   Razporeditev

6.13.4.1   Po širini:

Spredaj in zadaj: čim bližje skrajnemu zunanjemu robu vozila.

Ta pogoj je izpolnjen, če od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka na vidni svetleči površini v smeri referenčne osi ni oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila.

6.13.4.2   Po višini:

Spredaj: motorna vozila – vodoravna ravnina, tangencialna na zgornji rob vidne svetleče površine v smeri referenčne osi naprave, ne sme biti nižja od vodoravne ravnine, ki se dotika zgornjega roba za svetlobo prepustnega območja vetrobranskega stekla.

Priklopniki in polpriklopniki: na največji višini, združljivi z zahtevami v zvezi s širino, konstrukcijo in delovanjem vozila ter v zvezi s simetrijo svetilk.

Zadaj: na največji višini, združljivi z zahtevami v zvezi s širino, konstrukcijo in delovanjem vozila ter v zvezi s simetrijo svetilk.

6.13.4.3   V zvezi z dolžino ni posebnih zahtev.

6.13.5   Geometrijska vidnost

Vodoravni kot: 80° navzven.

Navpični kot: 5° nad vodoravno ravnino in 20° pod njo.

6.13.6   Usmeritev

Takšna, da svetilke izpolnjujejo zahteve glede vidnosti proti prednjemu in zadnjemu delu.

6.13.7   Električna vezava

V skladu z odstavkom 5.11.

6.13.8   Opozorilna naprava

Opozorilna naprava ni obvezna. Če je vgrajena, njeno funkcijo opravlja opozorilna naprava, ki se zahteva za prednje in zadnje pozicijske svetilke.

6.13.9   Druge zahteve

Če so izpolnjene vse druge zahteve, se lahko svetilka, vidna s prednje strani, in svetilka, vidna z zadnje strani, na isti strani vozila kombinirata v eno napravo.

Položaj gabaritne svetilke glede na ustrezno pozicijsko svetilko je takšen, da razdalja med projekcijami najbližje ležečih točk vidnih svetlečih površin v smeri zadevnih referenčnih osi zadevnih dveh svetilk na prečno navpično ravnino ni manjša od 200 mm.

6.14   Zadnji odsevnik, netrikotni

6.14.1   Prisotnost

Obvezna na motornih vozilih.

Neobvezna na priklopnikih, če so združeni z drugimi svetlobno-signalnimi napravami na zadnjem delu.

6.14.2   Število

Dva, katerih delovanje je v skladu z zahtevami za odsevnike razreda IA ali IB iz Pravilnika št. 3. Dodatne odsevne naprave in materiali (vključno z odsevnikoma, ki nista v skladu z odstavkom 6.14.4 spodaj) so dovoljeni, če ne zmanjšujejo učinkovitosti obveznih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav.

6.14.3   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.14.4   Razporeditev

6.14.4.1   Po širini: od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka na svetleči površini ni oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila.

Razdalja med notranjimi robovi dveh vidnih svetlečih površin v smeri referenčnih osi je:

Za vozila kategorij M1 in N1: ni posebnih zahtev.

Za vse druge kategorije vozil: najmanj 600 mm.

Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1 300 mm.

6.14.4.2   Po višini: nad tlemi, najmanj 250 mm in največ 900 mm (1 500 mm, če oblika karoserije onemogoča vgradnjo odsevnika pod zgornjo mejo 900 mm).

6.14.4.3   Po dolžini: na zadnjem delu vozila.

6.14.5   Geometrijska vidnost

Vodoravni kot: 30° navznoter in navzven.

Navpični kot: 10° nad vodoravno ravnino in pod njo. Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5° pri odsevnikih, ki so manj kot 750 mm nad tlemi.

6.14.6   Usmeritev

Nazaj.

6.14.7   Druge zahteve

Svetleča površina odsevnika ima lahko dele, skupne z vidno svetlečo površino katere koli druge svetilke na zadnjem delu.

6.15   Zadnji odsevnik, trikotni

6.15.1   Prisotnost

Obvezna na priklopnikih.

Prepovedana na motornih vozilih.

6.15.2   Število

Dva, katerih delovanje je v skladu z zahtevami za odsevnike razreda IIIA ali IIIB iz Pravilnika št. 3. Dodatne odsevne naprave in materiali (vključno z odsevnikoma, ki nista v skladu z odstavkom 6.15.4 spodaj) so dovoljeni, če ne zmanjšujejo učinkovitosti obveznih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav.

6.15.3   Namestitev

Konica trikotnika je usmerjena navzgor.

6.15.4   Razporeditev

6.15.4.1   Po širini: od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka na svetleči površini ni oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila.

Notranji robovi odsevnikov so najmanj 600 mm narazen. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1 300 mm.

6.15.4.2   Po višini: nad tlemi, najmanj 250 mm in največ 900 mm (1 500 mm, če oblika karoserije onemogoča vgradnjo odsevnika pod zgornjo mejo 900 mm).

6.15.4.3   Po dolžini: na zadnjem delu vozila.

6.15.5   Geometrijska vidnost

Vodoravni kot: 30° navznoter in navzven.

Navpični kot: 15° nad vodoravno ravnino in pod njo. Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5° pri odsevnikih, ki so manj kot 750 mm nad tlemi.

6.15.6   Usmeritev

Nazaj.

6.15.7   Druge zahteve

Svetleča površina odsevnika ima lahko dele, skupne z vidno svetlečo površino katere koli druge svetilke na zadnjem delu.

6.16   Prednji odsevnik, netrikotni

6.16.1   Prisotnost

Obvezna na priklopnikih.

Obvezna na motornih vozilih z vsemi prednjimi svetilkami z odsevniki, ki se lahko skrijejo.

Neobvezna na drugih motornih vozilih.

6.16.2   Število

Dva, katerih delovanje je v skladu z zahtevami za odsevnike razreda IA ali IB iz Pravilnika št. 3. Dodatne odsevne naprave in materiali (vključno z odsevnikoma, ki nista v skladu z odstavkom 6.16.4 spodaj) so dovoljeni, če ne zmanjšujejo učinkovitosti obveznih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav.

6.16.3   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.16.4   Razporeditev

6.16.4.1   Po širini: od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka na svetleči površini ni oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila.

Pri priklopniku, od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka na svetleči površini ni oddaljena več kot 150 mm od skrajnega zunanjega roba vozila.

Razdalja med notranjimi robovi dveh vidnih svetlečih površin v smeri referenčnih osi je:

Za vozila kategorij M1 in N1: ni posebnih zahtev.

Za vse druge kategorije vozil: najmanj 600 mm. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1 300 mm.

6.16.4.2   Po višini: nad tlemi, najmanj 250 mm in največ 900 mm (1 500 mm, če oblika karoserije onemogoča vgradnjo odsevnika pod zgornjo mejo 900 mm).

6.16.4.3   Po dolžini: na prednjem delu vozila.

6.16.5   Geometrijska vidnost

Vodoravni kot: 30° navznoter in navzven. Pri priklopnikih se kot navznoter lahko zmanjša na 10°. Če konstrukcija priklopnikov onemogoča vgradnjo obveznih odsevnikov pod tem kotom, se vgradijo dodatni (pomožni) odsevniki brez omejitev glede širine (odstavek 6.16.4.1), ki skupaj z obveznimi odsevniki zagotavljajo nujen kot vidnosti.

Navpični kot: 10° nad vodoravno ravnino in pod njo. Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5° pri odsevnikih, ki so manj kot 750 mm nad tlemi.

6.16.6   Usmeritev

Naprej.

6.16.7   Druge zahteve

Svetleča površina odsevnika ima lahko dele, skupne z vidno svetlečo površino katere koli druge svetilke na prednjem delu.

6.17   Bočni odsevnik, netrikotni

6.17.1   Prisotnost

Obvezna	:	na vseh motornih vozilih, daljših od 6 m; na vseh priklopnikih.
Neobvezna	:	na motornih vozilih, ki niso daljša od 6 m.

6.17.2   Število

Tolikšno, da so izpolnjene zahteve v zvezi z vzdolžno razporeditvijo. Delovanje teh naprav je v skladu z zahtevami za odsevnike razreda IA ali IB iz Pravilnika št. 3. Dodatne odsevne naprave in materiali (vključno z odsevnikoma, ki nista v skladu z odstavkom 6.17.4 spodaj) so dovoljeni, če ne zmanjšujejo učinkovitosti obveznih svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav.

6.17.3   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.17.4   Razporeditev

6.17.4.1   Po širini: ni posebnih zahtev.

6.17.4.2   Po višini: nad tlemi, najmanj 250 mm in največ 900 mm (1 500 mm, če oblika karoserije onemogoča vgradnjo odsevnika pod zgornjo mejo 900 mm).

6.17.4.3   Po dolžini: vsaj en bočni odsevnik mora biti vgrajen na srednji tretjini vozila, pri čemer skrajni prednji bočni odsevnik ne sme biti več kot 3 m oddaljen od prednjega dela; pri priklopnikih se pri merjenju te razdalje upošteva dolžina vlečnega droga.

Razdalja med dvema sosednjima bočnima odsevnikoma ne sme presegati 3 m. Vendar to ne velja za vozila kategorij M1 in N1.

Če konstrukcija vozila onemogoča upoštevanje te zahteve, se ta razdalja lahko poveča na 4 m. Razdalja med skrajnim zadnjim bočnim odsevnikom in zadnjim delom vozila ne presega 1 m. Za motorna vozila, ki niso daljša od 6 m, pa zadostuje, da imajo en bočni odsevnik, vgrajen na prvi tretjini in/ali en na zadnji tretjini dolžine vozila.

6.17.5   Geometrijska vidnost

Vodoravni kot: 45° naprej in nazaj.

Navpični kot: 10° nad vodoravno ravnino in pod njo. Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5° pri odsevnikih, ki so manj kot 750 mm nad tlemi.

6.17.6   Usmeritev

Vstran.

6.17.7   Druge zahteve

Svetleča površina bočnega odsevnika ima lahko dele, skupne s svetlečo površino katere koli druge bočne svetilke.

6.18   Bočne svetilke

6.18.1   Prisotnost

Obvezna: na vseh vozilih, daljših od 6 m, razen na podvozju s kabino; dolžina priklopnikov se izračuna vključno z vlečnim drogom; tip bočne svetilke SM1 se uporablja za vse kategorije vozil; tip bočne svetilke SM2 pa se lahko uporablja za kategorijo vozil M1.

Razen tega se bočne svetilke za kategoriji vozil M1 in N1, krajših od 6 m, uporabljajo, če dopolnjujejo zmanjšano geometrijsko vidnost prednjih pozicijskih svetilk v skladu z odstavkom 6.9.5.2 in zadnjih pozicijskih svetilk v skladu z odstavkom 6.10.5.2.

Neobvezna:

na vseh drugih vozilih.

Tipa bočnih svetilk SM1 in SM2 se lahko uporabljata.

6.18.2   Najmanjše število na vsaki strani

Tolikšno, da se zagotovi skladnost s pravili o vzdolžni razporeditvi.

6.18.3   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.18.4   Razporeditev

6.18.4.1   Po širini: ni posebnih zahtev.

6.18.4.2   Po višini: nad tlemi, najmanj 250 mm in največ 1 500 mm (2 100 mm, če oblika karoserije onemogoča vgradnjo pod zgornjo mejo 1 500 mm).

6.18.4.3   Po dolžini: vsaj ena bočna svetilka mora biti vgrajena na srednji tretjini vozila, pri čemer skrajna prednja bočna svetilka ni več kot 3 m oddaljena od prednjega dela; pri priklopnikih se pri merjenju te razdalje upošteva dolžina vlečnega droga. Razdalja med dvema sosednjima bočnima svetilkama ne presega 3 m. Če konstrukcija vozila onemogoča upoštevanje te zahteve, se ta razdalja lahko poveča na 4 m.

Razdalja med skrajno zadnjo bočno svetilko in zadnjim delom vozila ne presega 1 m.

Za vozila, ki niso daljša od 6 m, in za podvozje s kabino pa zadostuje, da imajo eno bočno svetilko, vgrajeno na prvi tretjini in/ali na zadnji tretjini dolžine vozila.

6.18.5   Geometrijska vidnost

Vodoravni kot: 45° naprej in nazaj; vendar se za vozila, pri katerih vgradnja bočnih pozicijskih svetilk ni obvezna, ta vrednost lahko zmanjša na 30°.

Če je vozilo opremljeno z bočnimi svetilkami, ki dopolnjujejo zmanjšano geometrijsko vidnost prednjih in zadnjih smernih svetilk v skladu z odstavkom 6.5.5.2 in/ali pozicijskih svetilk v skladu z odstavkoma 6.9.5.2 in 6.10.5.2, je kot proti prednjemu in zadnjemu koncu vozila 45°, proti sredini vozila pa 30° (glej sliko v odstavku 6.5.5.2 zgoraj).

Navpični kot: 10° nad vodoravno ravnino in pod njo. Navpični kot pod vodoravno ravnino se lahko zmanjša na 5° pri bočnih svetilkah, ki so manj kot 750 mm nad tlemi.

6.18.6   Usmeritev

Vstran.

6.18.7   Električna vezava

Pri kategorijah vozil M1 in N1, krajših od 6 m, oranžne bočne svetilke lahko utripajo, če utripajo sočasno in z enako frekvenco kot smerne svetilke na isti strani vozila.

Za vse druge kategorije vozil: ni posebnih zahtev.

6.18.8   Opozorilna naprava

Opozorilna naprava ni obvezna. Če je vgrajena, njeno funkcijo opravlja opozorilna naprava, ki se zahteva za prednje in zadnje pozicijske svetilke.

6.18.9   Druge zahteve

Če je skrajna zadnja bočna svetilka kombinirana z zadnjo pozicijsko svetilko, integrirano v zadnjo svetilko za meglo ali zavorno svetilko, se fotometrične značilnosti bočne svetilke med delovanjem zadnje svetilke za meglo ali zavorne svetilke lahko spremenijo.

Zadnje bočne svetilke morajo biti oranžne, če utripajo sočasno z zadnjo smerno svetilko.

6.19   Svetilka za dnevno vožnjo (11)

6.19.1   Prisotnost

Neobvezna na motornih vozilih. Prepovedana na priklopnikih.

6.19.2   Število

Dve.

6.19.3   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.19.4   Razporeditev

6.19.4.1   Po širini: od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka na vidni svetleči površini v smeri referenčne osi ni oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila.

Razdalja med notranjimi robovi vidnih svetlečih površin v smeri referenčnih osi je najmanj 600 mm.

Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1 300 mm.

6.19.4.2   Po višini: najmanj 250 mm in največ 1 500 mm nad tlemi.

6.19.4.3   Po dolžini: na prednjem delu vozila. Ta zahteva je izpolnjena, če oddajana svetloba ne moti voznika neposredno ali posredno v vzvratnih ogledalih in/ali drugih odsevnih površinah vozila.

6.19.5   Geometrijska vidnost

Vodoravno: 20° navzven in 20° navznoter.

Navpično: 10° navzgor in 10° navzdol.

6.19.6   Usmeritev

Naprej.

6.19.7   Električna vezava

Svetilke za dnevno vožnjo, če so vgrajene, se samodejno vklopijo, če je naprava, ki vklaplja in/ali izklaplja motor v položaju, ki omogoča njegovo delovanje. Samodejni vklop svetilk za dnevno vožnjo mora biti mogoče vklopiti in izklopiti brez uporabe orodja. Svetilka za dnevno vožnjo se samodejno izklopi, če so vklopljeni žarometi, razen če se slednji uporabljajo za svetlobno opozarjanje v kratkih presledkih.

6.19.8   Opozorilna naprava

Opozorilna naprava za sklenjen tokokrog ni obvezna.

6.19.9   Drugi predpisi

Jih ni.

6.20   Svetilka za zavijanje

6.20.1   Prisotnost

Neobvezna na motornih vozilih.

6.20.2   Število

Dve.

6.20.3   Namestitev

Ni posebnih zahtev.

6.20.4   Razporeditev

6.20.4.1   Po širini: od vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljena točka na vidni svetleči površini v smeri referenčne osi ni oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila.

6.20.4.2   Po dolžini: ne več kot 1 000 mm od sprednjega dela.

6.20.4.3   Po višini:

najmanj	:	250 mm nad tlemi.
največ	:	900 mm nad tlemi.

Vendar ni nobena točka na vidni svetleči površini v smeri referenčne osi višja od najvišje točke na vidni svetleči površini v smeri referenčne osi žarometa s kratkim svetlobnim pramenom.

6.20.5   Geometrijska vidnost

Določata jo kota in iz odstavka 2.13:

α	=	10° navzgor in navzdol,
β	=	30° do 60° navzven.

6.20.6   Usmeritev

Takšna, da svetilke izpolnjujejo zahteve glede geometrijske vidnosti.

6.20.7   Električna vezava

Svetilke za zavijanje morajo biti povezane tako, da jih ni mogoče vklopiti, razen če so hkrati vklopljeni žarometi z dolgim svetlobnim pramenom ali žarometi s kratkim svetlobnim pramenom.

Svetilka za zavijanje na eni strani vozila se lahko samodejno vklopi le, če so vklopljene smerne svetilke na isti strani vozila in/ali če se kot krmiljenja spremeni s položaja v smeri naravnost v smer proti isti strani vozila.

Svetilka za zavijanje se samodejno izklopi, če se izklopi smerna svetilka in/ali se kot krmiljenja vrne nazaj v položaj v smeri naravnost.

6.20.8   Opozorilna naprava

Je ni.

6.20.9   Druge zahteve

Svetilke za zavijanje se ne vklopijo, če je hitrost vozila večja od 40 km/h.

6.21   Vidnostne oznake

6.21.1   Prisotnost

6.21.1.1   Prepovedana: na vozilih kategorij M1 in O1.

6.21.1.2   Obvezna:

6.21.1.2.1

Zadaj: Celotna oznaka zunanjih robov na vozilih, širših od 2 100 mm, pri naslednjih kategorijah: (a) N2 z največjo dovoljeno maso, ki presega 7,5 tone, in N3 (razen pri podvozju s kabino, nedodelanih vozilih in vlečnih vozilih za polpriklopnike); (b) O3 in O4.

6.21.1.2.2

Ob strani: 6.21.1.2.2.1 Delna oznaka zunanjih robov na vozilih, daljših od 6 000 mm (vključno z vlečnim drogom za priklopnike), pri naslednjih kategorijah: (a) N2 z največjo dovoljeno maso, ki presega 7,5 tone, in N3 (razen pri podvozju s kabino, nedodelanih vozilih in vlečnih vozilih za polpriklopnike); (b) O3 in O4.

6.21.1.2.3

Vendar, če zahteve glede oblike, konstrukcije ali delovanja onemogočajo namestitev oznake zunanjih robov, se lahko namesti črtna oznaka.

6.21.1.3   Neobvezna:

6.21.1.3.1

pri vseh drugih kategorijah vozil, če ni drugače določeno v odstavkih 6.21.1.1 in 6.21.1.2 zgoraj, vključno s kabino vlečnih enot za polpriklopnike in kabino podvozja s kabino;

6.21.1.3.2

delna ali celotna oznaka zunanjih robov se lahko uporabi namesto obveznih črtnih oznak, celotna oznaka zunanjih robov pa se lahko uporabi namesto obvezne delne oznake zunanjih robov.

6.21.2   Število

V skladu s prisotnostjo.

6.21.3   Namestitev

Vidnostne oznake so čim bližje vodoravnim in navpičnim zunanjim delom vozila, skladno z zahtevami glede oblike, konstrukcije in delovanja vozila.

6.21.4   Razporeditev

6.21.4.1   Po širini:

6.21.4.1.1   Vidnostne oznake so čim bližje roba vozila.

6.21.4.1.2   Skupna vodoravna dolžina elementov vidnostnih oznak, nameščenih na vozilo, je najmanj 80 % skupne širine vozila, brez vodoravnega prekrivanja posameznih elementov.

6.21.4.1.3   Vendar, če proizvajalec lahko homologacijskim organom zadovoljivo dokaže, da je nemogoče doseči vrednost iz odstavka 6.21.4.1.2 zgoraj, se lahko skupna dolžina zmanjša na 60 % ter se navede v sporočilu in poročilu o preskusu (12).

6.21.4.2   Po dolžini:

6.21.4.2.1   Vidnostna oznaka je čim bližje koncem vozila in sega največ 600 mm od vsakega konca vozila (ali kabine pri vlečnih enotah za polpriklopnike);

6.21.4.2.1.1

od vsakega konca vozila pri motornih vozilih ali od vsakega konca kabine pri vlečnih vozilih za polpriklopnike;

6.21.4.2.1.2

od vsakega konca vozila (brez vlečnega droga) pri priklopnikih.

6.21.4.2.2   Skupna vodoravna dolžina elementov vidnostnih oznak, nameščenih na vozilo, brez vodoravnega prekrivanja posameznih elementov, je najmanj 80 %:

6.21.4.2.2.1

dolžine vozila brez kabine pri motornih vozilih ali dolžine kabine pri vlečnih vozilih za polpriklopnike, če je vgrajena;

6.21.4.2.2.2

dolžine vozila (brez vlečnega droga) pri priklopnikih.

6.21.4.2.3   Vendar, če proizvajalec lahko homologacijskim organom zadovoljivo dokaže, da je nemogoče doseči vrednost iz odstavka 6.21.4.2.2 zgoraj, se lahko skupna dolžina zmanjša na 60 % ter se navede v sporočilu in poročilu o preskusu (12).

6.21.4.3   Po višini:

6.21.4.3.1   Spodnji element(-i) črtnih oznak in oznak zunanjih robov:

Čim nižje v razponu:

najmanj	:	250 mm nad tlemi;
največ	:	1 500 mm nad tlemi.

Vendar je lahko sprejemljiva največja višina vgradnje 2 100 mm, če tehnični pogoji preprečujejo upoštevanje največje vrednosti 1 500 mm, ali, če je potrebno, za izpolnjevanje zahtev iz odstavkov 6.21.4.1.2, 6.21.4.1.3, 6.21.4.2.2 in 6.21.4.2.3 ali v primeru vodoravne namestitve črtne oznake ali spodnjega(-ih) elementa(-ov) oznake zunanjih robov.

6.21.4.3.2   Zgornji element(-i) oznak zunanjih robov:

čim višje, vendar do 400 mm od skrajnega zgornjega roba vozila.

6.21.5   Vidnost

Vidnostna oznaka velja za vidno, če je najmanj 80 % svetleče površine oznake vidne opazovalcu, ki stoji na kateri koli točki spodaj opredeljenih ravnin opazovanja:

6.21.5.1   Pri zadnjih vidnostnih oznakah (glej sliko 1 v Prilogi 11) je ravnina opazovanja pravokotna na vzdolžno os vozila, leži 25 m od skrajnega konca vozila in je omejena:

6.21.5.1.1

po višini z vodoravnima ravninama, ki sta 1 m ali 3,0 m nad tlemi;

6.21.5.1.2

po širini z navpičnima ravninama, ki oklepata kot 15° navzven od vzdolžne srednje ravnine vozila in potekata skozi presečišče navpičnih ravnin, vzporednih z vzdolžno srednjo ravnino vozila, ki omejujeta skupno širino vozila, in ravnine, pravokotne na vzdolžno os vozila, ki omejuje konec vozila;

6.21.5.2   Pri stranskih vidnostnih oznakah (glej sliko 2 v Prilogi 11) je ravnina opazovanja vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino vozila, leži 25 m od skrajnega zunanjega roba vozila in je omejena:

6.21.5.2.1

po višini z vodoravnima ravninama, ki sta 1 m ali 3,0 m nad tlemi;

6.21.5.2.2

po širini z navpičnima ravninama, ki oklepata kot 15° navzven od ravnine, ki je pravokotna na vzdolžno os vozila, in potekata skozi presečišče navpičnih ravnin, pravokotnih na vzdolžno os vozila, ki omejujeta skupno širino vozila in skrajni zunanji rob vozila.

6.21.6   Usmeritev

6.21.6.1   Ob strani:

čim bolj vzporedno z vzdolžno srednjo ravnino vozila, skladno z zahtevami glede oblike, konstrukcije in delovanja vozila.

6.21.6.2   Zadaj:

čim bolj vzporedno s prečno ravnino vozila, skladno z zahtevami glede oblike, konstrukcije in delovanja vozila.

6.21.7   Druge zahteve

6.21.7.1   Vidnostne oznake štejejo za neprekinjene, če je razdalja med sosednjima elementoma čim manjša in ne presega 50 % dolžine najkrajšega sosednjega elementa.

6.21.7.2   Pri delnih oznakah zunanjih robov je vsak zgornji vogal omejen s črtama, ki oklepata kot 90° in od katerih je vsaka dolga najmanj 250 mm.

6.21.7.3   Razdalja med vidnostno oznako, nameščeno na zadnji del vozila, in vsako obvezno zavorno svetilko mora biti večja od 200 mm.

6.21.7.4   Če so nameščene zadnje table za označevanje v skladu s spremembami 01 Pravilnika št. 70, lahko te po presoji proizvajalca štejejo kot del zadnje vidnostne oznake za namene izračuna dolžine vidnostne oznake in njene neposredne oddaljenosti od strani vozila.

6.21.7.5   Mesta na vozilu, določena za vidnostne oznake, omogočajo namestitev oznak, širokih najmanj 60 mm.

7.   SPREMEMBE IN RAZŠIRITVE HOMOLOGACIJE TIPA VOZILA ALI VGRADNJE SVETLOBNIH IN SVETLOBNO-SIGNALNIH NAPRAV V VOZILO

7.1   Vsaka sprememba tipa vozila ali vgradnje svetlobnih ali svetlobno-signalnih naprav v vozilo ali seznama iz odstavka 3.2.2 zgoraj se sporoči upravnemu organu, ki je podelil homologacijo za ta tip vozila. Organ lahko potem:

7.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo imele nobenega znatnega škodljivega vpliva in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve ali

7.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva nadaljnje poročilo o preskusu.

7.2   Potrditev razširitve ali zavrnitev homologacije, ki opredeljuje spremembe, se po postopku iz odstavka 4.3 zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

7.3   Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko te razširitve in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

8.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Skladnost proizvodnih postopkov je v skladu z Dodatkom 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2) v naslednjih zahtevah:

8.1   Vsako vozilo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, se izdela tako, da izpolnjuje zahteve iz odstavkov 5 in 6 zgoraj o skladnosti s homologiranim tipom.

8.2   Imetnik homologacije zlasti:

8.2.1

zagotavlja, da so na voljo postopki za učinkovit nadzor kakovosti vozil glede vseh vidikov, ki so pomembni za skladnost z zahtevami iz odstavkov 5 in 6 zgoraj;

8.2.2

zagotavlja, da se za vsak tip vozila opravijo vsaj preskusi iz Priloge 9 k temu pravilniku ali fizični pregledi, na podlagi katerih se lahko pridobijo enakovredni podatki.

8.3   Pristojni organ lahko opravi kateri koli preskus iz tega pravilnika. Ti preskusi se opravijo na naključno izbranih vzorcih, pri čemer se ne sme povzročiti zamude proizvajalca pri obveznostih dobave.

8.4   Pristojni organ si prizadeva doseči, da se pregledi opravljajo enkrat na leto. Vendar je to prepuščeno presoji pristojnega organa in njegovemu zaupanju v ureditev za zagotavljanje učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje. Če so rezultati pregleda negativni, pristojni organ zagotovi vse potrebne ukrepe za čim hitrejšo ponovno vzpostavitev skladnosti proizvodnje.

9.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1   Homologacija, ki se podeli za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zahteve niso izpolnjene ali če vozilo s homologacijsko oznako ni v skladu s homologiranim tipom.

9.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je prej podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

10.   DOKONČNA PREKINITEV PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije dokončno preneha proizvajati tip vozila, za katerega je bila podeljena homologacija v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov pošljejo imena in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in se jim pošljejo certifikati, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

12.   PREHODNE DOLOČBE

12.1   Od uradnega datuma veljavnosti sprememb 03 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne zavrne podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

12.2   Po 12 mesecih od datuma veljavnosti sprememb 03 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije le, če tip vozila, ki je v homologacijskem postopku, izpolnjuje zahteve tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

12.3   Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne zavrnejo podelitve razširitev homologacije v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

12.4   Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej podeljujejo homologacije tistih tipov vozil, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika, kot je bil spremenjen s prejšnjimi spremembami v 12 mesecih od datuma veljavnosti sprememb 03.

12.5   Nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne zavrne nacionalne ali regionalne homologacije tipa vozila, homologiranega v skladu s spremembami 03 tega pravilnika.

12.6   Do 36 mesecev od datuma veljavnosti sprememb 03 tega pravilnika nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne zavrne nacionalne ali regionalne homologacije tipa vozila, homologiranega v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

12.7   36 mesecev po začetku veljavnosti sprememb 03 tega pravilnika lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo prvo nacionalno ali regionalno registracijo (začetek uporabe) vozila, ki ne izpolnjuje zahtev iz sprememb 03 tega pravilnika.

12.8   Po 60 mesecih od datuma veljavnosti sprememb 03 tega pravilnika prenehajo veljati homologacije v skladu s tem pravilnikom, razen za tipe vozil, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

12.9   Ne glede na zgornje prehodne določbe pogodbenicam, ki začnejo uporabljati ta pravilnik po datumu veljavnosti zadnjih sprememb, ni treba sprejeti homologacij, ki so bile podeljene v skladu s katerimi koli prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

12.10   Ne glede na odstavek 12.7 ali 12.8 so homologacije tipa vozila v skladu s prejšnjimi spremembami Pravilnika, na katere ne vplivajo spremembe 03, še naprej veljavne, pogodbenice, ki uporabljajo Pravilnik, pa jih še naprej sprejemajo.

12.11   Dokler generalni sekretar Združenih narodov ni obveščen drugače, Japonska izjavlja, da bo v zvezi z vgradnjo svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav vezana le na zahteve Sporazuma, h kateremu je priložen ta pravilnik za vozila kategorij M1 in N1.

12.12   Od datuma veljavnosti Dodatka 7 k spremembam 02 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne zavrne podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen z Dodatkom 7 k spremembam 02.

12.13   Po 30 mesecih od datuma veljavnosti Dodatka 7 k spremembam 02 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije ECE le, če tip vozila, ki je v homologacijskem postopku, izpolnjuje zahteve tega pravilnika, kot je bil spremenjen z Dodatkom 7 k spremembam 02.

12.14   Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne zavrnejo podelitve razširitev homologacij v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika, vključno z Dodatkom 6 k spremembam 02.

12.15   Homologacije ECE, podeljene v skladu s tem pravilnikom pred datumom iz odstavka 12.14 zgoraj, vključno z razširitvami takšnih homologacij, veljajo za nedoločen čas.

---

(1)  Za pojasnilo glej Prilogo 10.

(2)  Pri svetlobnih napravah za zadnjo registrsko tablico in smernih svetilkah (kategoriji 5 in 6) se zaradi odsotnosti svetleče površine ta izraz nadomesti s „površino sevanja“.

(3)  Pri svetlobnih napravah za zadnjo registrsko tablico in smernih svetilkah (kategoriji 5 in 6) se zaradi odsotnosti svetleče površine ta izraz nadomesti s „površino sevanja“.

(4)  Nacionalne zahteve lahko za to funkcijo dovolijo uporabo drugih naprav.

(5)  1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo in Črno goro, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podelijo države članice z uporabo svojih oznak ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko, 48 za Novo Zelandijo, 49 za Ciper, 50 za Malto, 51 za Republiko Korejo, 52 za Malezijo in 53 za Tajsko. Naslednje številčne oznake se dodelijo drugim državam v kronološkem zaporedju, po katerem ratificirajo ali pristopijo k Sporazumu o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih, in pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, ki so podeljene na podlagi teh predpisov, generalni sekretar Združenih narodov pa tako podeljene številčne oznake sporoči pogodbenicam Sporazuma.

(6)  Imenovan tudi beli ali brezbarvni odsevnik.

(7)  Ta pravilnik ne izključuje možnosti, da pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, na svojih ozemljih dovolijo uporabo belih vidnostnih oznak zadaj.

(8)  Kot je določeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Amend.2, kakor je bil nazadnje spremenjen z Amend.4).

(9)  Pogodbenice zadevnih pravilnikov lahko še vedno prepovejo uporabo mehanskih naprav za čiščenje, če se vgradijo žarometi s plastičnimi lečami, označeni „PL“.

(10)  Vrednost 5°, navedena za mrtvi kot vidnosti za zadnji del bočne smerne svetilke, je zgornja meja. d ≤ 2,50 m.

(11)  Vgradnja te naprave je lahko prepovedana na podlagi nacionalnih pravilnikov.

(12)  Ta določba se uporablja do 5 let po uradnem datumu veljavnosti sprememb 03 tega pravilnika.

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---